2M.ADO JUTRO
fit SI
Nedelja, 20. decembra
1931
Ivan Pepelnik in kača z dvanajstimi glavami
Ruska pravljica
Nekoč ie Živel v Rusiji kmet, ki je imet tri sinove. Starejša dva sta bila pametna in marljiva, mlajši pa. ki so ga nazivali Ivana, je porabljal svoj čas. da se je grel pri peči. In ker je bil vedno poln pepela, so mu vzdoli ime Pepelnik. Taiki, je ostal dvanajst let, ne da bi se zganil; ko je prišel v trinajsto, je vstal in stresel pepel z obleke: pretegnil se Je in začutil, da je neznansko močan.
Med tem časom je pa grozna kača z dvanajstimi glavami pustošila deželo.
prelomil na dvoje, ko ie priletel Ivana na čelo.
»Očka, odsekaj mi cepec, ki bo imel dvajsst stotov! Tudi ta ni bi dosti vreden.«
Tretji kij je ostal teden dni v zra'.;:ti, a ko je priletel Ivanu na čelo, se ni zlomil, Ivan pa je videl zvezd, da še nikoli toliko skupaj.
Pa se je Ivan poslovil in šel i bratoma, da bi izsledili kačo. Dolgo so iskali, nazadnje so zagledali izbo, kjer
Takoj, ko se Je hran zavedel svoje moči, K sklenil, da bo šel Ln žival ubil.
»Oika,« Je rekel očetu, »odsekaj ml Cepec, pel stotov težaki«
Stari očka je odšel v gozd ki prinesel rtnu kij. Ivan je šel na cesto, zagnal krepek) v zrak in se vrnil. Drugega dne ob istem času se je vrnil in opazil, kako pada les z nebes. Glavo je nastavki in ko mu je cepec priletel na čelo,, se je zdrobil na tisoč kosov.
»Očka, odsekaj mi kij, kj bo deset Btotov težak. Prvi ni bil kaj prida!«
Stari oča mu je prinesel kij, kj Je ostal v zraku tri dni in tri noči in sc je
ie bila kača in nJen! dve sestri.
»Počakajte me tukaj!« je rekel Ivan, »ta čas, ko se bom boril. Tu imata železno rokavico: kadar bo krvava, vodita, da mi prede slaba, In pritecjta, kakor hitro moreta!«
Ko je to povedati, se Je skril v tzbL
Najmlajša kača se Je bližala dorrm. ko jr> opozori njen konj, ki se je začel spotikati, sokol, ki je vzletel, in pes, kj je tulil, da se ji ie milo storilo, da je nevarnost blizu.
»Kaj pa ti Je, staro kthrse, da se talka
spotikaš?«
»Kako se ne b! spotikal, ko vem, da t! preti nevarnost. Ivan Pepelnik te čaka v izbi, da bi te umoril!«
Kača je od same Jeze pordela:
»Ti, bojazliivec Ivan, pridi ven ki ko-
Se, da »e pomeriva! Kmata bova vMe-
k, kdo )e močnejši!«
Ivan je zgrabil za kij ta kmata premaga! kačo, ji odrezal glave in jih vrgel v vodo.
Ko se je droga kača, ki Je Imela šest glav. vračala proti domu, se je začel njen konj spotikati, sokol vzletavati in pes je tulil, da se ji je kar milo storilo.
»Kaj ti pa je, staro kljuse, da se tako »potikaš?«
»Kako bi se ne, ko vem, da te čaka nesreča, ki ti je že vzela sestro. Ivan Pepelnik te pričakuje v izbi, da bi te umorili.«
Pred kočo je kača dejala:
»Nu, strahopetec Ivan, prid! ven, da se pomeriva!«
In res je prišel Ivan ven in šele po dolgem boju premagal kačo, ji odsekal vseh šest glav in jih vrgel v reko.
Ko se je vračala kača, ki je imeta dvanajst glav in ki je bila najhujša izmed treh, proti domu, se je začel njen konj spotikati, sokol vzletavati in pes je tulM, da nikoli tako.
»Kaj ti je, kljuse, da pos/kakuksš?«
»Kako ne bi, ko vem, da ti preti ne-»reča, ki ti je že vzela sestri!«
Kača se je ujezila:
»Ti, strahopetni Ivan, kan- sem pridu,
da se pomeriva!«
Ivan je prišel ven tn boj se Je začel. Dolgo in krvavo sta se borila: Ivan je odsekal že deset glav, dveh pa ni mogel.
Med tem sta. borca zapazila vrana na nebu:
»Krov! Krov!« Je fcrakal, po rusko •e pa temu pravi: »Kri! Kri!«
»Krokar!« je rekla kača. »Pojdi k moji materi in ji reci, da mi je Ivan odsekal deset glav in nai mi pride na pomoč kaikor hitro bo mogla!«
»Krokar!« je rekel Ivan. »Ne poslu-Saij kače! Ne pojdi k njeni materi, odleti k mojima bratoma. Reci jima, naj hitro prideta in mi pomagata ubiti kačo; ko jc ubijemo, ti bomo dali njeno telo.
In vran je odleted k Ivanovima bratoma.
Ko sta brata zaslišala v zraku glaiso-ve, ki so vpili »Kri! Kri!« sta pogledala rokavico — vsa krvava je bila. Hitro sta se usedla na konja in prišla bratu na pomoč. Vsak je odsekal glavo in ko je padla zadnia, so se razpršili oblaki, ki sr pokrivali zemlio in solnce je znova posijalo.
Na poti domov se Je Ivan spomnil, da je pozabil rokavice v koči. Rekel je bratoma, naj ga počakata, sam pa je šel h koči in videl, da je stara kača i*ri-
Pozor JutrovCkn
Prihodnja številka »Mladega Jutra« bo izšla 24. t m. na šestnajstih straneh. Kakor vsako leto, bomo tudi letos razpisali mnogo lepih nagrad za tiste, ki bodo pravilno rešili našo božično uganko.
Uredništvo »Mladega Jutra*.
šla in govori s svojimi hčerami Tiho se je splazil pod okno in prisluškoval, slišal pa tole:
»Ti, najstarejša, pojdi mi pot ta se spremeni v svilene blazine. Ko pridejo trije bratje in se bodo hoteli odpočila po dolgi poti, se vrzi nanje in jih raztrgaj! Ti, druga, spremeni se v jablano. Ko bodo hoteli bratje utrgati jabolka, plani po njih in jih umori! In tj, mo>;a najmlajša, spremeni se v vodnjak in ko bodo žejni bratje hoteli pniti, skoči nanje in jih pokončaj!«
Tedaj je Ivan zamrljavlra!, ; !kor maček; kače, radovedne, kdo naj bi bil, so odprle vrata, Ivam je skočil po rokavice in še preden so se zavedle, jo je že popihal.
Prišel je k bratoma ta S! so dalje. Na sredi pota opazijo svilene blazine ta ker sta bila brata trudna, sta se hotela vleči in za hipec zaspati.
»Pažita se!« je rekel Ivan, pograbil krj in udaril po blazinah. Rdeča kri se je pocedila.
In Ivan je dejal: »Niso podglavta, ie najstarejša kača je bila!«
Še naprej so šli in opazil! lepo ja/bfeb-no. Ker sta bila brata lačna, sta hotela utrgati nekaj jabolk. A Ivan je s kijem udaril po drevesu in rdeča kri se je pokazala.
»Ni bila Jalbtana, Je druga hči,
spremenjena v drevo. Je bila.«
Ko so šli naprej, so opazffll vodnd&k. Vroča žeja je morila brata, a Ivan je s kilem podrl vodnjakovo obzidje ta rdeča kri je pritekla.
»NI bal vodnjak, naJmlajSa bčl Je bila!«
Ko so se Mižali svofl vasi, so zaslišali za seboj grmenje, kakor pri nevihti Bila je kača. ki se je hotela maščevati za svoje otroke. Odprla je žrelo, ki je segle od zemlje pa do neba. Bratje so vrgli v odprtino vrečo soli in kača j: pogoftmUa vse skupaj, tako da še sledu ni ostalo.
Kača je zaradR tega pogtafla ta trtfe > bratje so še dolgo potem srečno živeli.
Ivan Albreht:
Deklica na ulici
Tako je prezebla in drobna in bleda, ko lačna se plazi kot senca in po izložbah vabljivih gleda — Usteca rada prosila bi kruha, pa se boje, so razpokana, suha. Na desni ljudje in na levi ljudje, kdo ve, kam po svojih potih drvel A ona drhteča in drobna in bleda pred vežo visoko se tiho seseda. Z dvorišča vali se dišeča sopara. »Kruh, kruh,« se sklenejo gladne roke, »kruh, kruhek,« poslednja tolažba —
prevara;
v začudenju plahem oči steklenč.
Josip Vandot:
Legendica
Sveti Gal je bil puščavnik in tako ve« lik svetnik, da je lahko govoril z vsemi živalmi in je razumel vse ptičje in ži« valske jezike. Še zajček se ga ni bal in drugoval mu je lisjak, ki je pri puščav« niku pozabil na vse svoje premeteno« sti. Sveti Gal je imel dobro srce in v tem srcu so našle vse živali zadosti prostora.
Zaradi tega se je nanj hudovai sam bognasvaruj. Koval je črne naklepe, da bi pogubil svetega puščavnika. Poiskal je največjo pretkanost in jo vprašal za svet. In glej, pretkanost ga je ubogala in svetovala bognasvaruju prav ono, česar je bilo treba.
Puščavnik zagleda nekega dne sredi gozda strašnega medveda, ki se je bil ujel v nastavljeni precep. Milo je brun« dal in za božjo voljo prosil puščavnik«.
naj ga reši iz strašne zagate. Od usmi> 1 j en os ti se sveti Gal razjoče in ««w> bodi medveda.
Kakor pohleven psiček caplja med« ved za puščavnikom in se od tistega dne ne gane več od njega. Sveti Gal se ga je navadil tako, da skoro ni mogel več živeti brez njega. Gorje! Medved pa ni bil nihče drugi nego sam bognas« varuj, ki se je vsled nasveta pretkano« sti izpremenil v medveda.
V začetku je bil medved res pohle« ven in ubogljiv. Toda ko je videl, kako je puščavnik navezan nanj, so se ga po« lotile čudne muhe in pričd je nagajati ubogemu svetniku, kar pa ni nič čud« nega, ker je bil medved sam bognas« varuj. Veliko je moral puščavnik zdaj pretrpeti zaradi medveda, a vse je pre« trpel voljno, ker je silno ljubil nerad« no žival, in ji je odpuščal -vsako nerad« nos t.
A nekega dne se medved potuhne in prične obupno brundati. Puščavnik se prestraši in ga vpraša v skrbeh, kaj mu je.
»Jojmene«, zastoka medved. »Na smrt sem zbolel in ni zdravila na sve» tu, ki bi me rešilo. Oh, samo eno zdra« vilo poznam in to zdravilo je panj me« du. A ga nimam in bom moral zdaj po giniti.«
Puščavniku se smili nesrečna žival, pa prav nič ne odlaša in se napoti v gozd. Tam je živel ogljar Matija z ženo in malim sinkom Boštjančkorn. Imeli so boren čebelnjak, v čebelnjaku tri panje čebel. K ogljarju stopi puščav« nik, da bi na katerikoli način iztržil panj medu in s tem rešil ubogega med« veda. A imel je nesrečo — pri ogljarjo> vih ni bilo nikogar doma.
Svetnik se pogladi po dolgi, beli bra» di v silnih skrbeh. A ker se je bal za bolnega medveda, • niti ne ' pomišlja, temveč si oprta panj in odide domov. »Boan že zvečer opravil z ogljarjem«, si reče in še na misel mu ne pride, da je storil v svoji ljubezni greh.
Divje se vrže medved na panj in ga razčesne. Še mar mu ni razsrjenih čebel in požre z neukročeno slastjo ves med. Postavi se pred puščavnikom na zad» nje noge iin se zagrohoče na ves glas.
»No, pa sem te le ulpvil in zdaj si moj«, reče in se hipoma izpremeni v bognasvaruja. »Ukradel si panj m si storil greh. Čez tri dni pridem pote in te odneseni s sabo j, čeprav si bil velik svetnik«
J
Sveti Gal ostrmi, a že ni bilo bognas« varuja nikjer več. Žalosten je hodil vse tri dni po šumi ir jokal zaradi storje« nega hudega greha. Umikal se je ogljar« jevim in šele tretji dan ga je zagledal ogljarjev Boštjanček kraj votline, ko je jokal v svojem obupu. Puščavnik se ni prav nič obotavljal in je povedal dečku vse, kar je bil zagrešil
0
»Le brez skrbi bodite, sveti puščav« nik,« se posmeje Boštjanček. »Bognas« varuja se ne bojim in ga naženem, da bo veselje. Le meni verjemite!«
Pozno je že bilo tedaj, zato pa pride bognasvaruj, da odnese puščavnika. A Boštjanček mu zastavi pot in mu reče: »Svetega Gala boš pustil pri miru. še nikoli ni bil napravil greha in tudi pa« nja ni ukradel, ker je bil panj s čebela« mi vred njegov.«
»Lažeš!« zarjove nanj bognasvaruj.
»Ne lažem!« odvrne Boštjanček. »Ze lani sem bil v mislih podaril oni
Ijanj puščavniku, ker me vse dni tako epo uči. Ze lani je bil panj njegov in zato ga ni ukradel, da si ga požrl tL Pa reci zdaj, kar hočeš.«
Bognasvaruj zarjove še enkrat in se v divji togoti pogrezne v brezdno. Pu« ščavnik pa ves vesel objame Boštjan« čka in ga je imel do smrti tako rad. da nobeno stvar tako. Samo hudobni ljudje so si pozneje mogli izmisliti, da je sveti Gal res ukral panj čebel A Boštjanček vam lahko pove, da vse to ni res. Samo vprašajte ga, pa vam pove!
, Dušan J/argazon:
Zimska
Radi bi zimo? Pa jo peljimo s klanca na vas; plahe belinke. drobne snežinke lete okrog nas:
Veter jih čara ej, zima stara, vsem gre na smeh V lica smo rdečk bratci po sreči: kdo jo ima na saneh?
Gustav Strniša:
Bezgove jagode
V kočaci za vasjo je živela siromašna perica s svojo petletno hčerko Milico. Deklica je bila tako ljubka, da jo je gozdna vila izbrala za svojo prijateljico. Prihajala je na travnik, kjer sta se z Milico igrali in peli ter se radovaJš brez-
Pa je deklica zbolela. Preveč Je letala po travniku in se je vroča napila mrzle vode. Drugi dan je morala ostati v postelji
Ubogo mater Je zelo zaskrbela hčerkina bolezen.
MiHcd je postajalo vedno huje, napadla Jo Je vročica n počelo se ji je blesti
Tedai je bil bezeg Se skromen grmiček, k, ni nikoli cvetel.
Miličina mati ni imela denarja, da bi šla /.uiavuuui. a muiuua ouuezen se je veano siabsaia. Uboga zenica je bu« vsa obupana. Odhitela je pred hišo, ker ni mogla več gledata bolezni svojega otroka, ki mu ni mogla pomagati. Naslonila se je na bezgov grm in pričela točiti bridke solze.
Vila jo je opazovala.
»To so solze žalosti!« je dejala in jih spremenila v težke, črne jagode, ki so ob visele v kobuljiih na bezgovem grmi-ču.
»Zakaj vendar jokaš? Kje imaš Milico?« je vprašala vila mater.
Povedala ji je. da je deklica zbolela in ji ne ve pomagati.
»Naj jo ozdravijo tvoje solze!« je velela vila. Ukazala je ženici, da je nabrala bezgovih jagod in iz njih skuhala čaj.
Malica je pila zdravilni čaj in se spotila. Naslednji dan je bila zdrava. Spet Se je igrala z vilo in bila je bolj zdrava kot kdaj poprej.
Od tistih dob nam daje bezgov grm zdravilne jagode.
Paul Arndt — Mar. Bartolovas
Mala zrakoplovca
Pred sedemdesetimi leti je priletel Bog ve odkod, nad malo mesto zrakoplov. To je bila takrat redka in nenavadna prikazen. Plaval je skozi oblake tako visoko nad ljudmi, da je bil videti kakor majhna pika.
Bilo je lepo. toplo poletje, ko so imeli ljudje polne roke dela na polju Ln na travnikih. Z začudenimi očmi je sledil premikajoči se točki najprej eden. ki je opozorili na čudno prikazen svoje tovariše. Vsi so strmeli v oblake.
Popoldne je pristal balon z zračno ladjo na velikem posestvu blizu trga.
Upravitelj posestva, njegova rodbina in vsi uslužbenci so prihiteli gledat i čudno prikazen. Radovedno so izpra- ! ševali voditelja zrakoplova o njegovem potovanju in o njegovem balonu, ki se je v poletnem vetriču zibal sem ter tja. Na eni strani je bil pritrjen s sidrom. zrakoplovec je pa drža! v rokah vrv. s katero je bil balon pritrjen od druge strani. Ladijca je visela komaj za dober korak nad zemljo.
Iz velikega, živopisanega balona je ! ušel precejšen del plina, tako da se je I zdel na pol prazen, kakor bi b H zaspan ln povsem nenevaren.
Med tem se je zbralo okoli nenavadnega velikana mnogo ljudi ia bližnjih
kTajev. Zrakoplovec se je z ljudmi oddaljil. Ko je odšel tudi upravitelj s svo-Jjmi ljudmi, so ostali poleg gugajoče se ladjice samo trije upraviteljevi otroci.
Tedai se zahoče najstarejšemu, desetletnemu dečku, da bi poskusil, kako se sedi na lepih, rdečih blazinah sredi čudežnega koša. Spleza hitTO notri, za njim sledi še njegova osemletna sestrica.
Kako je tu notri lepo. kako se lahka ladjica prijetno ziblje sem ter tja!
Mali Janezek je ostal zunaj ter nestrpno cepetal z nožicami in proseče iztegoval ročice proti bratu in sestrici. Starejši bratec se ga je usmiil'1 in ga dvigne k sebi v čolnič.
Tedaj je prišla mati, ki je prinesla gostu nekaj okrepčila in tudi zrakoplovec se je ozrl po svoiem balonu. Deček. ki je zagledal mater in videl, da se ozira zrakoplovec po balonu, se jo prestrašil in naglo skočil z ladjice na
vrv iz roke. sidro se je sprostilo in zletelo za balonom v zrak troseč okrog sebe prst na debelo. Ujelo se je sicer še enkirat v vrhovih košatega drevesa, ki ga pa ni moglo udržati, veje lomeč in prasketajoč je sidro sledilo balonu. Otroka bleda in preplašena, ki sita ele-dala čez rob ladjice sta izginjala naglo izpred oči prestrašenim gledalcem ln njiju klic na pomoč se je slišal čimdalje mamje in je naposled utihnil popolnoma.
B
Ko je pritekel oče in videl, kaj se je
zgodilo, se je tako prestrašil, da se je molče zgrudil, mati je pa obupno vila roke in jih iztegovala proti nebu, kli-čoč svoja otroka. Balon je plul dalje in dalje...
Sestrica je tolažila svojega malega bratca, d asi je sama jokala iz strafiu in groze.
Ko se je zmračilo, ju je pričelo zebsti. Tedaj je odvezalo dekletce svoj predpasnik in ga ogrnila okrog ramen
svojega bratca, stiskala in pihala mu v ročici, da bi ga ogrela s svojim dihom.
Nastal je večer in deklica pravi bratcu: »Moliva zdaj večerno molit vioo, ki naju jo je mati naučila.«
»Saj res,« pravi štiriletni deček, »zdaj sva tako visoko, da naju bo Bogec prej slišal.«
Zmolila sta in bratec je sedeč na tleh ladjice z glavico v naročju svoje se-•trice trdno zaspal.
Mirno je plaval balon skozi tiho noč, a deklica je trepetala in bdela. Ko je z Jutranjo zarjo pričel lahen veterček zibati ladjico sem ter tja, je deklici postalo lažje pri srcu. Mislila si je, da pride z jutrom tudi rešitev.
Ali je bil slučaj ali dobra STeča otrok, da se je deklica oprejela vrvi, ki je bila v zvezi z ventilom. Takoj se je začel balon polagoma spuščati tako lahno, kakor da bi ga vodHa nevidna, usmiljena in vešča roka.
Tako je pristal balon z otrokoma brez vsakega pretresljaja oa kraju, kjer je bila blizu pomoč.
Se ni vstalo solnce teza gora, ko je deklica zajedala zemljo pod seboi To-
da joj! Balon se je ujel v vrhovih visokega drevesa. DtMica je vzbudila svojega bratca in oba sta se prestrašila Pričela sta klicati na pomoč. Iz bližnje tuše je prišel gospodar še ves zaspan m je začudeno gledal čudno stvar na drevesu.
Prosim, prosim, vzemite naju doli; zmrzujeva in lačna sva«, je prosila deklica.
»Kdo pa sta vidva, kako sta prišla tja gori,« je izpraševal mož.
Hitro, hitro rešite naju, prosim; zmrzujeva in sva lačna,« sta prosila skupno oba otroka.
Mož, ki je prej mislil da vidi nekaj nadnaravnega, je tedaj spoznal, da sta to dva izmučena, bieda premražena in lačna otroka.
»Midva sva pa Lenka in Janezek od upravitelja Petriča otroka. Balon naju je odnesel,« je hitel pripovedovati Janezek.
Bratec je še sam tekel proti hiši, sestrica pa je bila tako izmučena od groze in neprespane noči, da so jo morali nesti.
Se pred solnčnim vzhodom so poslali sla k staršem rešenih otrok, otroka so okrepčali z jedjo in pijačo ter ju spravili v posteljo.
Pozno popoldne tistega dne je pridr-drala pred hišo kočija vsa ozaljšana s cvetjem in zastavicami.
Srečni starši so se pripeljali po svoja otroka in ju odpeljali domov.
Danilo Gorinšek:
Mati poje
Mamica poje — odprto nebo je, angeli beli na zemljo veseli pojejo, piska jo, rajajo, vriskajo, sanje vsi nosijo, svetu jih trosijo, kogar zajamejo, s sabo ga vzamejo, v sveta nebesa gre, tamkaj čudesa zre. Tak vsa blestijo se. očkam zlatijo se, da se zapro oči, — fantek že mimo spL
Okvir
	r	i i	-	
		i		|
			—	
1		i		1
				
Vstavi ▼ ta okvir befle>de: ojnice, kapftja, pftsn jk" JB ITH? orodjflj
flaksa Samsat	I
Kako je starček popravljal kotel
Ne bom preveč pretiravala, če trdim,
da je v moji rojstn« liomi, skoro več loncevezcev kakor pa počenih kožic, loncev in pregorelih Kotlov Niso domačini: pridejo in gredo — drug zasede mesto svojega prednika. Ne zasede — temveč prevzame — ker niso skooro nikoli po dva dni v istem kraju. Svojih opravil ne računajo preveč drago in so časih zadovoljili s samim kosilom ali večerjo. Spijo poleti na senikih ali v kaki lopi. pozimi na v listju aH oa na klopi kakega ognjišča. Dobro vedo, po čam je cesenj, kar se pozna na njmovih Obrazih in oblekah.
Bilo je pred kakimi desetimi letL Doma smo imeli težake, ki so nam ribali in tlačili zelje. Bilo je dela čez glavo, letanja in tekanja sem in tja po kuhinji, v spodnje sobe in .v klet, Med vsem tem vrvežem se je nenadoma pojavil
neznan starček — po videzu sodeč —
loncevezec. »Gospodinja«, je dejal mama »bo kaj za popraviti? Re, re, le lonce in kožice skupaj, pa še kakšen koted po vrhu.« — »Danes imam preveč dela za take reči,« se je izgovarjala mama. »Re, re, re, lačen sem, lačen.« — Mama je videla kam pes taco moli — zato mu je poiskala star kotel, ki je Ml potreben popravila, mu ca dala in rekla: »Pojdi tja pred hišo. saj ni mraza; tu v kuhinji nii itak prostora.«
Loncevezec Je tazsftavS rroje orodje
okrog orelia pred hišo, si pripravil stolček in dejal: »Re, re, re. zdaj mn pa. prinesite še kake dve lati, bom imel za zaplate.« — Mama je dejala dekli, naj gre nad podstrešje in tam poišče dve lati ali posodo od petroleja. Dekla je prinesla dve, ki sta bili še čisto novi in mu jih je izročila.
Mi otroci smo se slovesno zforafl okrog loncevezca. »Re, re, pa ne preblizu. Icr vam bnm 7 vrfllim ronečkom ušesa prevrtal, nam je grozil in se je
hjnu puipravjjaiijd. mi si.iu opazovali
vse bolj verno in tiho kakor učitelja v šoli. — Najprej je dnu kotJa izrezal veliko luknjo. Kotel ie del na neko klado in jel po njem razbijati s tako silo. da smo otroci prestrašeni odskočili. Ko je bilo dovolj kotlu — se je lotil lat. Razreza! jih je na kake štiri kose in tolkel po njih, dokler niso bile vse zverižene in skrivljene. Mi smo samo strmeli, a on nam ni privoščil besede. Pač pa se je časih skrivaj ozrl proti hiši. Nazadnje se je iznova lotil dela in tolkel po njem da se je kar krivil. Mahoma pa je zagnal vse od sebe, zagrabil popeček, skočil k nam in rohnel: »Da bi vas vrag. Vi ste krivi, da mi delo ne gre od rok. Počakajte!« A mi ga nismo čakali, temveč smo z glasnim vpitjem bežali na vse strani. Iz hiše je prišla naša mama in dHala: »Kaj to Tomeni?« Hitro je zagledala,, kaj je mož storil iz kotla in lat in vprašala: »Za božjo voljo, kaj ste naredili?« — »Re, re, re, saj so krivi le otroci. Re, re„ re jaz bi bil že v redu naredil.« — Ko smo mi slišali njegove besede in videlli, da se nam godi krvava krivica, srno se hitro vrnili in dejali: »Mi nismo krivd, mama. Saj še nikoli tako mirni nismo bili!« Mama je videla, da se nam godi krivica in dejaja starcu »Cujte, da niste tak revež im še povTh bolan v glavi, bi vas držala za kotel, ki sie ga popolnoma uničili. Pusuic ueio in zgubiite se odtod! Tu imate še kos kruha.« Mož je odšel in se ni nikoli
več vrnJL
Krizaljka »Možic«
Pomen besed Vodoravno: 1. Krat.ca za kraljevski. 3. Del voza. 5 Tisti, ki zgodaj vstaja. 6. Adamova žena

Navpično: 1. Krepak čkrvak. 2. Barva. 3. Znamenje pn računu.
Rešitev križaljke »Raca«
Vodoravno: 1. God; 7. obe; 8.
Sarajevo; 9. Raik.
Navpično: i. Gos; 2. tobak; 3. ter; 4. ar;5. ja; 6. tek.
Rešitev dopolnjcvalke
Hrust.
ReStev uganke »Ura«
■&JL
rni
Sveta Nikolaj.
Kaj ima Branko v vreči?
Izrezi trne delce m jih pravilno sestavil
Magični kvadrat III.
	t	3 K	4
2		R	i-
3 K	R	'	M*
1	t	M	
Vodoravno in navpično: 1. vrsta kuriva; 2. rodilnik od »Odra«; 3. —; 4; to, kar se rabi za setev.
Rešitev magičnega kvadrata II. Vodoravno in navpično: 1. ikra; 2. Krim; 3. ribe; 4. amen.
Stopnice
i
V te stopnice Je vBtirvfn aedom besed In to tako, da »o črke v navpični vnsti vodno enake. Prva besed« agoraj je: kos — in prva spodaj: rak. V uredi d>buš žensko kxbUK> lino.