532
Homjakov : Spokornik.
Spokornik.
(Homjakov.)
Po trdili grudah, prašni njivi,
Da raogel nisem več od muk,
Od jutra v noč orjač trpljivi
Jaz vodil težki svoj sem plug.
Zadosti ! s tolpo podivjano,
Z brezumjem krejiko se Iioreč,
izi^ubil moč sem svojo rano,     '
Ne morem več. ne morem več !
Čas je počitka ! O livade !
Tišina ti polja in vod !
In Oli vejičja rasti mlade
Sjileteni nad globeljo svod !
I-e enkrat v sence blagodejne
Xaj sklonim se čez šumni vir,
Naj moje prsi, ])rsi žejne,
V se dihajo večerni mir!
Otrem naj čelo, mokro znoja !
Ves prašen sem od dela, glej !
..Brezumnik ! Tebi ni ))okoja.
Počitka ne : naprej, na]>rej !
tilej njivo, skrb te čaka mnoga,
In daleč ni več do noči —
Po koncu, leni »uženj Boga,
I^e nujno ! ti (rosjxtd veli.
O, mnogo stane žitje tvoje,
Odkupljen s križem si, krvjo;
Orjač, dovrši delo svoje !
Pogumen bori se krepko!"
Pred glasom groznega pozvanja
S trepetom klanjam se ječeč,
A Ti brezumnega mrmranja,
O Bog, ne s|)omni se sodeč !•
Zvršit grem v trudu zdaj in poti,
Ivar sani določil si mi Ti,
Očesa ne zaprem v dremoti,
In borba me ne oslabi.
Xe pustim pluga, rob lenjivi.
Poprej ne ganem se 0(itod,
Dil bo iiripravljeno na njivi.
Za Tvojo setev, o Oos|)od !
Iz ruščine preložil Al. Benkovič.