Stenografi® zapit
desete seje
deželnega zbora Ljubljanskega
dne 14. oktobra 1871.
StkNMphischkl Dmcht
der zehnten Sitzung d e s (ticuultuges zu jžaiBaA
am 14. Dttoiier 1871.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar dr. Eaclo-slav Eazlag. — Vladina zastopnika: Deželni predsednik: Karol pl. Wurzbach-Tannenberg in vladini svetovalec Both. •— — Vsi članovi razun: Iinezošlcof dr. Widmar, Kromer, dr. Suppan, Dežman, dr. pl. Kaltenegger, grof Auersperg, grof Blagaj, dr. vitez Savinšek, pl. Langer, grof Thurn, grof M a r g h e r i, baron Eastern, E u d e ž France in baron Apfaltrern.
Dnevni red: 1. Poročilo posebnega odseka o postavah: 1) zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda; 2) po kteri se vsled postave od 6. februarja 1869, drž. zale. štev. 18, odločijo osebe, ktere imajo razsoditi, ali se po menjavi zemljišča bolje gospodarstvo doseže. (Priloga 48.) — 2. Poročilo ustavnega odseka v vladnih predlogah zastran prememhe deželnega reda in deželnega volilnega reda. (Priloga 50.) — 3. Poročilo šolskega odseka, kako naj se napravljajo, zdržu-jejo in obiskujejo javne ljudske šole, in o postavi za uravnavo pravih razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah. (Priloga 58.) — 4. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1872. (Priloga 51.) — 5. Poročilo ustavnega odseka o Ljubljanskem mestnem statutu. (Priloga 52.) — 6. Poročilo deželnega odbora o svojem delovanji od 21. avgusta 1870 do 14. septembra 1871. (Priloga 45.) — 7. Poročilo finančnega odseka o normalnem šolskem zakladu. (Priloga 55.) — 8. Poročilo cestnega odseka o poročilu deželnega odbora zastran prevzeme stroškov za napravo dovoznih cest k kolodvorom Ljubljansko -Trbižke železnice. (Priloga 54.) — 9. Poročilo cestnega odseka o postavi,
8 ktero se zakon za skladne ceste od 14. aprila 1864. 1. in dodatek k tej postavi od 28. januarja 1867. 1. dopolnuje in v nekterih določbah spremeni. (Priloga 61.) — 10. Poročilo finančnega odseka o loterijskem posojilu glavnega mesta Ljubljanskega od enega milijona goldinarjev. (Priloga 59.)
—	11. Poročilo deželnega odbora zarad kmetijskih šol na Dolenskem in v Vipavi. (Priloga 56.) — 12. Poročilo odseka j za presodbo delovanskega poročila deželnega odbora za dobo od 23. oktobra-1869 do 20. avgusta 1870. (Gledi prilogo 31. od ieta 1870.) — 13. Poročila raznih odsekov o peticijah.
—	14. Poročilo ustavnega odseka o adresi na presvitlega Cesarja. (Priloga 53.) — 15. Volitev v državni zbor.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann D r. Jakob Razlag. — Vertreter der k. t. Regierung: Landespräsident Carl v. Wurzbach-Ta n n e nbe r g ; Regierungsrath Rot h. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von Sr. fürstbischöflichen Gnaden Dr. Widm er und der Herren Abgeordneten: Kromer, Dr. Suppan, Desch -mann, Dr. v. Kaltenegger, Graf Auersperg, Graf Blagay, Dr. Ritter v. Savinscheg, Franz Rudesch, v. Langer, Graf Thurn, Gras Mar-gheri, Baron Rastern, Baron Apfaltrern.
Tagesordnung: l. Bericht des Ausschusses, betreffend die Gesetze:
1)	über die Benützung, Leitung und Abwehr der Gewässer;
2)	nach welchem mit Bezug aus das Gesetz vom 6. Febr. 1869, R.-G.-Z. 18, Organe bestimmt werden, welche zu entscheiden berufen sind, ob durch einen Grnndtciusch eine bessere Bewirth-schaftung erzielt werde. (Beilage 48.) — 2. Bericht des Verfassungsausschusses über die Regierungsvorlagen, betreffend die Abänderung der Landesordming und Landtags - Wahlordnung. (Beilage 50.) — 3. Bericht des Schnlansschusses über die Errichtung, Erhaltung und den Besuch der öffentlichen Volksschulen und über das Gesetz zur Regelung der Rechtsverhältnisse der Lehrer an den öffentlichen Volksschulen. (Beilage 58.) — 4. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesfondes pro 1872. (Beilage 51.) — 5. Bericht des Verfassungsausschusses, betreffend das Statut der Stadt Laibach. (Beilage 52.) —
6.	Bericht des Landesausschusses über seine Thätigkeit vom 21. August 1870 bis 14. September 1871. (Beilage 45.) —
7.	Bericht des Finanzausschusses über den Rormalschulfoiid. (Beilage 55.) — 8. Bericht des Straßenausschuffes über den Bericht des Landesausschusses, betreffend die Uebernahme der Herstellungskosten der Zufahrten zn den Bahnhöfen der Laibach-Tarviser Bahn. (Beilage 54.) — 9. Bericht beS: Straßenausschusses, betreffend das Gesetz, mit welchem das Concurrenz-straßen - Gesetz vom 14. April 1864 und der Anhang zu diesem Gesetze vom 28. Jänner 1867 vervollkommnet und in einigen Bestimmungen abgeändert wird. (Beilage 61.) — 10. Bericht des Finanzausschusses Über das Lotterie-Änlehen der Hauptstadt Laibach bis zu einer Million. (Beilage 59.) — 11. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die Landwirthschaftsschulen in Unter« krain und Wippach. (Beilage 56.) — 12. Bericht des Rechenschaftsberichtausschusses über die Thätigkeit des Landesausschnsses vom 23. October 1869 bis 20. August 1870. (Vide Beilage 31 vom I. 1870.) — 13. Berichte verschiedener Ausschüsse lWr die Petitionen. — 14. Bericht des Verfassungsausschusses über die Adresse an Se. Majestät den Kaiser. (Beilage 53.) — 15. Wahl in den Reichsrath.
Olčstsg: Glej dnevni red — Odgovor na dr. Bleiweisovo inter- j Inhalt: Siehe Tagesordnung — Petitionen pelacijo — Peticije.	j Interpellationen von Dr. Bleiweis.
Seja se začne o 10. minuti črez 10. uro.
Beantwortung der
Beginn der Kitznng 10 trift 40 Minuten.

X. sejii 1871.
Deželni glavar potrdi, da zbor sklepati more in prične sejo.
Zapisnik zadnje seje se bere slovenski in potrdi.
Der Landeshauptmann bestätigt die Beschlußfähigkeit des h. Hauses und eröffnet die Sitzung.
Das Protokoll der letzten Sitzung wird in slovenischer Sprache vorgelesen und genehmigt. —
Jaz imam slavnemu zboru naznaniti dopis prečastitega gospoda deželnega predsednika, ki se glasi:
Euer Hochwohlgeboren!
Ich habe mich, dem vom krainischen Landtage in der gestrigen Sitzung an mich gestellten Ersuchen entsprechend, sogleich telegraphisch an Se. Excellenz den Herrn Minister des Innern mit der Bitte gewendet, daß Se. Excellenz die Verlängerung der jetzigen Landtagssession in Anbetracht der 16 theilweise belangreichen, noch der Erledigung harrenden Vorlagen bis 21. October l. I. Allerhöchsten Ortes zu befürworten geruhen wolle.
Mit dem heute Nachts mir zugekommenen Telegramme spricht nun der Herr Minister sein Bedauern aus, eine Verlängerung dieser Session des trainer Landtages nicht befürworten zu können, wie er auch schon gleiche Gesuche anderer Landtage abschlägig bescheiden mußte.
Laibach, den 13. October 1871.
Carl v. Wurzbach m. p., k. k. Landespräsident.
Nektere peticije so še došle in sicer:
Peticija zastopnikov Verhovske županije v okraji Črnomaljskem za polajšanje davkov zavolj slabe letošnje letine, po dr. Kazlagu predložena.
To peticijo bodem, ker je denašnje zasedanje zadnje in ako ni vgovora, izročil deželnemu odboru v rešitev.
Poslanec dr. Costa:
Jaz bi le še en dostavek želel, namreč, da bi deželni odbor rešil to prošnjo v tem smislu, kakor so enake peticije v tem zboru rešene bile.
Deželni glavar:
Drugo peticijo je predložil gospod poslanec V. C. Zupan:
Petition des Consortiums für eine Locomotiv-Eisenbahn von Triest-Lack-Kappel-Lauensdors um moralische und materielle Unterstützung des Projektes.
Tudi ta peticija se bode zarad kratkega časa podala deželnemu odboru v rešitev.
Gospod Valentin Krisper je izrekel, da prevzame volitev v deželno komisijo za uravnanje zemljiščnega davka.
Predenj prehajamo na denašnji dnevni red, ima gospod deželni predsednik besedo.
Landespräsident:
Ich habe die Ehre, die Interpellation der Landtagsabgeordneten Dr. Bleiweis und Genossen zu beantworten.
Aus Anlaß der in der 8. Sitzung des krainischen Landtages am 7. Oktober l. I. an mich gerichteten Interpellation in Betreff der sprachlichen Einrichtung des Unterrichtes an den Mittelschulen in Kram theile ich dem h. Landtage mit, daß zufolge des in dieser Beziehung an den Landesschnlrath erfolgten Erlasses Sr. Excellenz des Ministers für Kultus und Unterricht vom 8. October b. I. die
damit erlassenen gesetzlichen Bestimmungen iw Betreff der Einführung des utraquistischen Unterrichtes an den Mittelschulen sofort in dem soeben jetzt begonnenen Schuljahre in Wirksamkeit zu treten haben. (Bravo ■— dobro.)
Was das Gesetz, betreffend die Unterrichtssprache in den Volksschulen und den Lehrerbildungsanstalten, anbelangt, wird die ministerielle Entscheidung nachträglich, und zwar nächstens erfolgen. (Klici: Pa kako! — Rufe: Aber wie!)
Deželni glavar:
Zdaj prehajamo na denašnji dnevni red.
I.	Poročilo posebnega odseka o postavah :
1)	zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda;
2)	po kteri se vsled postave od 6. februarja 1869, drž. zak. štev. 18, odločijo osebe, ktere imajo razsoditi, ali se po menjavi zemljišča bolje gospodarstvo doseže.
(Priloga 48.)
(Obe postavi se po dr. Gostovem nasvetu sprejmete vi., 2. in 3. branji en bloc •— Beide Gesetze werden über Dr. Costa's Antrag in der 1., 2. und 3. Lesung en bloc angenommen.)
II.	Poročilo ustavnega odseka v vladnih predlogah zastran prememb deželnega volilnega reda.
(Priloga 50.)
Poslanec dr. Costa:
Prosim besede. Jaz stavim predlog, ker je poročilo natisneno, da se berejo le nasveti ustavnega odseka. (Obvelja — angenommen.)
Landespräsident:
Ich habe diese Vorlage des Verfassungsausschusses kurz vor Beginn der heutigen Sitzung erhalten, ich war daher nicht einmal in der Lage, dieselbe durchzuleseu.
Bei der großen Wichtigkeit des Gegenstandes kann daher von Seite der Regierung heute in eine Darlegung ihrer Ansicht über die Ausschußvorlage nicht eingegangen werden. Wenn aber über die Regierungsvorlagen zur Tagesordnung übergegangen werden sollte, wie vom Ausschüsse beantragt wird, so wünschte ich doch, daß der h. Landtag die Motive der Regierung zu diesen Vorlagen, von deren Vorlesung jedoch bei dem Umstande, da selbe ohnedies be kannt sind, Umgang genommen werden könnte, in das stenographische Protokoll aufnehmen ließe, damit auch das Land von den Motiven, welche die Regierung' zu diesen Vorlagen veranlaßten, Kenntniß erhalte.
Ich überlasse es dein Herrn Landeshauptmann, den h. Landtag zu befragen, ob von der Verlesung der Motive Umgang genommen werden kann und ob dieselben in das stenographische Protokoll aufgenommen werden sollen, wobei ich bemerke, daß mir als Regierungsvertreter das Recht zusteht, diese Motive im Landtage vorzutragen, wo sie damin das stenographische Protokoll aufgenommen werden müssen.
Deželni glavar:
Gospodje ste slišali predlog gospoda deželnega predsednika, da se namreč ne bi brali nagibi slavne vlade in da se potem vrstijo v stenografiern zapisnik. Prosim tedaj .... (besedo mu preseka — wird unterbrochen vom)
Poslance dr. Costa:
Prosim, ker tukaj deželni predsednik nima pravice predlog staviti, stavim jaz isti predlog, namreč da se nagibi slavne vlade ne berejo zdaj in da se natisnem dodajo stenografičriemu zapisniku. (Priloga 60.)
(Ta nasvet se sprejme — dieser Antrag wird angenommen.)
Poslanec dr. Costa:
Stavim predlog, da se vse tri postave v L, 2. in 3. branji en bloc sprejmejo. (Obvelja — angenommen.)
III.	Poročilo šolskega, odseka, kako naj se napravljajo, zdmijejo in obiskujejo javne ljudske šole in o postavi za uravnavo pravili razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah.
(Priloga 58.)
Deželni glavar:
Ta predlog obstaja, iz več delov, prične se toraj splošna debata. Želi kdo besede?
Landespräsideut:
Ich erlaube mir zn bemerken, daß ich nicht in der Lage bin, als Regierungsvertreter in eine' Debatte über diese Vorlage, von der ich erst jetzt im Landtage Kenntniß erhalte, einzugehen.
Poslanec Kramarič:
Prosim besede. Jaz nisem za te predloge na noben način. Naši ubogi kaplani morajo 14 let po šolah hlače trgati in morajo vendar z 200 gld. izhajati. Jaz mislim, če bi učitelji v mestu 500 gld. na deželi pa 300 gld. najmanjše plače imeli, bi lehko zadovoljni bili. Letos je bil vsak srečen; kdor je za kaj prosil, je bil vslišan in tako smo vsim deželnim uradnikom plačo povišali. (Sikanje na galeriji — Zischen auf der Galerie.) Letos nismo drugega nič delali, kakor plače povišali. (Sikanje na galeriji — Zischen ans der Galerie.)
Deželni glavar:
Prosim tiste gospode, kteri podpirajo predlog, da bi se za učitelje v Ljubljani 500 gld. in na deželi 300 gld. naj manj plačevalo, vstati. (Kramarič vstane — Kramarič erhebt sich).
Ta predlog ni zadosti podpiran.
Še želi kdo besede?
Poslanec dr. Costa:
Jaz nasvetujem, da se cela postava „enbloc“ sprejme. (Potem obvelja vsa postava v 2. in 3. branji brez razgovora — Hieraus wird das ganze Gesetz in 2. und 3ter Lesung ohne Debatte angenommen).
IV.	Poročilo finančnega odseka, o proračunu deželnega zaklada za, leto 1872.
(Priloga 51.)
Poslanec dr. Costa :
V splošni debati stavim predlog, da se proračun, ker je natisnen, ne bere in da se ves proračun en bloc potrdi. (Obvelja — angenommen.)
V.	Poročilo ustavnega odseka o S.juh-Ijaieskein mestnem statutu.
(Priloga 52.)
Poročevalec dr. Costa:
V sporočilu je izpuščen naslov ,,slavni deželni zbor.“ To se je v naglosti, v kterej smo morali vse delati, izpustilo in mislim, da nam bode slavni deželni zbor to prizanesel.
Nasveti in premembe ustavnega odbora mislim, ne bode treba brati, ker ima vsak poslanec tiskano sporočilo pred seboj. Ali drugo opasko moram napraviti, namreč, da so te premembe take, ktere je ustavni odsek iz lastnega nagiba sklenil, ali take, ktere je v dogovoru s slavno vlado sklenil in razttn majhnih, skoraj bi rekel, nevrednih reči, da bi se o njih govorilo, je ustavni odbor v popolnem soglasji z vlado, vsaj kolikor je odboru znano bilo, da je vlada 'imela kak pomislik pri tem statutu. Jaz bi tedaj prosil, da me slavni zbor oprosti od tega branja, ter da se le posamesne točke berejo. (Obvelja — angenommen.)
Poslanec Svetec:
Jaz bi nasvetoval, da se mestni statut, kakor ga je ustavni odbor izdelal, potrdi v 1., 2. in 3. branji en bloc.
Poslanec Tavčar:
Prosim besede. Tukaj v I. oddelku §. 14., ki govori, kdo da ima pravico odpovedati.se izvolitve, stoji: „duhovni pastirji“ — „Seelsorger". Jaz bi nasvetoval, da bi se to spremenilo in reklo: „in der Seelsorge angestellte Priester," zato ker se velikokrat razloček dela.
Poročevalec dr. Costa:
Kar to zadeva, je bolj imeniten §. 2. občinskega volilnega reda, ki govori o tem, kdo sme voliti. In tam so te besede: „a. Die in der Ortsseelsorge angestellten Geistlichen" — „duhovni v dušnem pastirstvu.“ V §. 14. občinskega reda pa je le govorjenje, kdo ima pravico odpovedati se volitve in toraj mislim, da ta pristavek tukaj ni važen.
Deželni glavar:
Tiste gospode, ki ta predlog podpirajo .... (besedo mu preseka — wird unterbrochen von)
Poslanec Tavčar:
Odstopim od svojega nasveta.
Landespräsident:
Herr Landeshauptmann, ich bitte um das Wort. Ich werde mir nur erlauben, ein paar Bemerkungen zu dieser Vorlage zu machen.
Zum §. 11 der Gemeinde-Wahlordnung muß ich im Rainen der Regierung den Wunsch anssprechen, daß zu demselben ein Beisatz ausgenommen werde, vermöge welchem die Beurlaubten, sowie die zur Reserve gehörigen Personen von der Wählbarkeit zwar nicht ausgeschlossen werden sollen, jedoch nach erfolgter Einberufung für die Dauer ihrer Dienstleistung das auf sie gefallene Mandat nicht ausüben können.
Die Begründung dieses Amendements, welches nur dann zur Verhandlung kommen kann, wenn einer der Herren Abgeordneten dasselbe aufnimmt, ergibt sich aus der Sache selbst.
Es könnte zwar eingewendet werden, daß dies selbstverständlich sei, allein Klarheit des Gesetzes ist wünschenswert!).
Zum §. 33 der Gemeinde - Ordnung möchte ich beim Absätze 2 in Hinblick auf §. 30 der Gemeinde-Ordnung die Aufnahme des Beisatzes empfehlen: „jedoch unbeschadet der Bestimmung des §. 30.
Poročevalec tir. Costa:
V ustavnem odseku smo tudi ta del nasveta, kterega je gospod deželni predsednik stavil, prevdarjali; ali ustavnemu odseku se je zdelo, da v §. 33. občinskega reda, ki govori od pravice nadzorovanja mestnega odbora čez magistrat, se sklicavati na §. 30. mestnega statuta, ki govori od izročenega področja, ne bi bilo važno in to po mojem mnenju zavoljo tega ne, ker izročeno področje ne spada v izvrševanje nadzorstva mestnega odbora.
Če bi se to sklicavalo na §. 30., da ima mestni odbor pravico tudi o izročenem področji govoriti, ktere pa nima, kajti izročeno področje spada le pod mestnega župana in magistrat, ne pa pod mestni odbor, bi se v postavo neka dvomljivost vpeljala, ktera se zdaj v njej ne najde, in iz tega razloga ustavni odbor ni sprejel te spremembe.
Kar zadene §. 12. volilnega reda, da tisti reservisti, ki se pokličejo v službo, začasno nimajo pravice voljeni biti, se nam je zdelo, da če bode tak reservist tudi mestni odbornik, ne bode smel storiti svoje službe kot mestni odbornik, kedar se pokliče v službo, in da je mogoče, da postava tako ostane, kakor je zdaj; posebno ker še ostrejše ravno to določuje §. 2., ki izrečno pravi, da služeči vojaški družniki nimajo pravice voliti in voljeni biti. Tedaj sledi iz tega, da taki reservisti, ki so poklicani k vojaški službi, v tistem trenutku popolnoma zgubijo svoj mandat in ne samo začasno, tako, da se mora nova volitev razpisati. Ker je tedaj naš predlog še ostrejši, kakor to, kar vlada predlaga, se ne strinjam z vladnim nasvetom v oziru teh prememb. (Vsa postava se sprejme v 1., 2. in 3. branji en bloc — Das ganze Gesetz wird in 1., 2. und 3. Lesnng en bloc angenommen.)
VI. Poročilo deželne»» odbora o svojem delovanji od 21. avgusta 1870 do 14. septembra 1871.
(Priloga 45.)
Deželni glavar:
To poročilo je obširno in ga tudi knjigovez ni mogel izdelati poprej, tako, da se je še le med sejo razdelilo in bi mislil, da bi ga pozneje na vrsto dali.
Poslanec dr. Costa:
Ali ne bi bilo mogoče to stvar že danes konečno rešiti? Nam tako ne bode mogoče sporočilo v pretres vzeti, ker se je še le danes razdelil. Nasvetujem tedaj: Slavni deželni zbor naj sklene, da se to sporočilo zopet predloži prihodnjemu deželnemu zboru v pretres in pregled in s tem bi bila rešena ta točka. (Sprejeto — angenommen.)
VII. Poročilo finančnega odseka o normalnem zakladu.
(Priloga 55.)
Poročevalec Irkič:
Poročilo finančnega odseka o prošnji prebivalcev vasi Luže in Hotemaž za denarno podporo v namen zidanja novega šolskega poslopja v Olševku.
Slavni deželni zbor!
V eno šolsko občino združene vasi Olševek, Luže in Hotemaže in oziroma njihovi prebivalci morajo vsled potrdilnega ukaza deželnega šolskega sveta od dne 14. julija 1871. leta, štev. 806, v Olševku novo šolsko poslopje zidati, lctero jih bode po najniži dražbeni ponudbi do 4735 gold, avstr. vel. stalo. Imenovane vasi in oziroma njihovi prebivalci so siromašni in se bojijo, da ne bode njim mogoče vse stroške za rečeno šolsko poslopje poplačati, brez da bi nekteri kmetijski posestniki pri tej napravi se v dolgove zakopali, in zarad tega svoja zemljiščina posestva po poti rubežni ne izgubili, ter Lužani in Hotemažani denarne podpore prosijo.
„Tedaj se nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene: Da se prošnja prebivalcev vasi Luže in Hotemaže za denarno podporo v namen zidanja šolskega poslopja v Olševku deželnemu odboru v obravnavo in rešitev gledč na normalni šolski zaklad izroči.“
Poslanec dr. Costa:
Jaz bi le nasvet stavil, da bi glasovali o tem nasvetu še-le potem, kedar bode predlog normalnega šolskega zaklada- rešen; kajti vsem, ki so v finančnem odseku bili, je znano, da sploh o tej stvari ne moremo poprej sklepati, dokler nismo normalni šolski zaklad prevzeli. Toraj stavim predlog, da se najpred normalni šolski zaklad obravnava in potem ta peticija. (Sprejeto — angenommen.)
Poročevalec Irkič
(bere proračun priloga 55 — liest den Voranschlag Beilage 55).
Poslanec dr. Costa:
Stavim predlog, da se proračun normalnega šolskega zaklada za leta 1870.—1872. en bloc potrdi. (Pri glasovanji obvelja ta nasvet, predlogi in proračun o normalnem zakladu ter nasvet o peticji — Bei der Abstimmung wird dieser Antrag, die Anträge und der Voranschlag über den Normalschulfond und über die Petition angenommen.)
Poročevalec Irkič:
Poročilo finančnega odseka o prošnji podfarne občine na Colu pri Vipavi za podporo za zidanje šolskega poslopja.
Slavni deželni zbor!
Podfarna občina Colska na Notranjskem, ki ima 115 hiš in 804 prebivalcev, namerava šolsko poslopje zidati, ker dosedaj ta občina lastnega šolskega poslopja nima, in so se otroci v neki tesni sobici šolske nauke učili. Ta občina je tako siromašna, da sama in iz svojih lastnih moči ni v stanu si šolsko poslopje zidati in prosi v ta namen denarne podpore.
„S tem se nasvetuje:
Naj slavni deželni zbor sklene: Da se prošnja podfarne občine Colske za denarno podporo v namen zidanja šolskega poslopja deželnemu odboru v obravnavo in rešitev glede normalnega šolskega zaklada izroči.“ (Sprejeto — angenommen.)
VEIL Poročilo cestnega odseka o poročilu deželnega odbora zastran prevzeme stroškov za napravo dovoznih cest k kolodvorom ijiibljansko-Trbižke železnice.
(Beilage 54.)
(Vsi predlogi se sprejmejo brez .razgovora —- Alle Anträge werden ohne Debatte angenommen.)
LX. Poročilo cestnega odseka o postavi, s ktero se zakon za skladne ceste od 14. aprila 1864. leta in dodatek k tej postavi od 28. januarja 1867. leta dopolnili e in v nekteršh določbah spremeni. (Beilage 61.)
Poslanec Svet ec:
Svetujem, da bi se ta postava en bloc sprejela.
Poslanec Pintar:
Meni se zdi, daje ena reč izpuščena, ktero smo sklenili v odboru, namreč, da se sl. dež. vlada naprosi, da bi opomnila okrajna glavarstva, da bi natanko iz-polnovala svoje dolžnosti in sicer zato, ker je bilo pri-tožeb slišati, da cestni odbori izpolnjujejo svoje dolžnosti, potem pa nemorejo izvrševati, ker okrajna glavarstva nič ne store. Zato nasvetujem, da se pristavi še en pristavek.
„Slavna deželna vlada se naprosi, da bi okrajna glavarstva opomnila, da se natanko cestnih postav držijo,“ (Se podpira — wird unterstützt.)
Landespräsident:
Ich möchte glauben, daß dieses Ansuchen an die Regierung nicht gehörig begründet ist. Die Bezirkshanpt-mannschaften haben nie unterlassen, dem Coneurrenzstraßen-Comite, sobald sie von Seite desselben legale Rückstands-Ausweise erhalten haben, zur Einbringung der betreffenden Rückstände an die Hand zu gehen. Lagen aber keine legalen Rückstands-Ausweise vor, so ist selbstverständlich, daß die Bezirkshauptmanns chasten die executive Einbringung solcher Rückstände ablehnen mußten.
Mir ist kein Fall bekannt, daß eine Bezirkshauptmann-schaft einem legal begründeten Ansinnen eines Straßen-Comite's nicht nachgekommen wäre.
Poslanec Pintar:
Jaz moram tu omeniti, da sem jaz od več predstojnikov cestnih lcomitetov slišal, da so bile oddane prošnje za ekselcucjo že pred 2. in 3. leti, pa še do denašnjega dne niso nič dobili, še rešila ne, in mislim, da bi gospod Zagorec kaj vedel o tem povedati.
Poslanec Zagorec:
To se je zgodilo pri nas. Jaz sem našega predstojnika cestnega odbora večkrat opominjal, da naj gleda na to, da bi se posipale ceste, ki so na nelcterih krajih tako slabe, da ni mogoče skoz priti, da mora 25 stotov s štirimi konji peljati, med tem ko so prej take ceste bile, da je en sam konj več peljal. Potlej mi pa reče predstojnik, da je že dal nekterekrati posipati in popraviti se svojimi stroški, da pa potem cele
2 leti ne dobi tega denarja nazaj. 8 tem se le eden sam za nemarne ljudi trudi in potem še bolj nemarni postanejo, ker si misli: bom že plačal, naj le on to naredi. To prosim, da se okrajna glavarstva opomnijo, da bodo vprihodnjič bolj gledala na to reč, da bode cestnim predstojnikom pomagali, da bodo svoje cesto bolj narejali, kakor do zdaj.
Lcurdespräsideut:
Ich glaube, daß der Herr Vorredner nur sagen wollte, daß sich der Bürgermeister beklagt hat, er könne die Kosten nicht hereinbringen. Das wäre allerdings möglich, allein der Herr Vorredner hat weder gesagt, noch erwiesen, daß die Bezirkshauptmannschaft von beut betreffenden Gemeindevorsteher in Anspruch genommen wurde, um diese Kosten hereinzubringen. Ueberhaupt wäre cs sehr wünschenswerth, wenn specielle Fälle mit Angabe der Bezirkshauptmannschaft und der Partei bekannt gegeben würden, dann erst wäre die Regierung im Stande, ihre Aeußerung abzugeben.
Poslanec Pintar:
Ako bi gospod deželni predsednik ravno hotel ve-diti, kje se je to zgodilo, rečem, da se je to zgodilo v Badoljišlcem kantonskem cestnem odseku. Tam leži pritožba kantonskega cestnega načelnika gospoda Kapus-a pl. Pickelsteinskega.
Laudespräsident:
Es wird speciell die Bezirkshauptmaunschaft Rattmannsdorf angegeben, bei welcher ein Fall vorgekommen sein soll, daß dieselbe einem Straßen-Comite die executive Einbringung der ausgewiesenen Straßenherstellungs - Kosten verweigerte. Diese Verweigerung fand aber aus dem Grunde statt, weil die Parteien, wider welche das Straßen-Comite derlei Ersatzansprüche stellte, die vom Straßen-Comite aufgerechneten Straßenherstellungs - Kosten nicht als liquid anerkannten und diese Aufrechnungen theils als ungerechtfertigt, theils als übertrieben erklärten.
Bei dieser Sachlage hat die Bezirkshauptmaunschaft ganz ordnungsmäßig gehandelt, wenn sie dem Straßen-Comite die executive Einbringung illiquider und beanständeter Kosten verweigerte.
Poslanec dr. Costa:
Predlagani konec debate.
Deželni glavar:
Predložen je konec debate. (Klici: Pintar, govorite ! — Rufe: Pintar, reden Sie!), ali ker se g. Pintar ob enem za besedo oglasil, mu jo dam, čeravno je že dvakrat govoril.
Poslanec Pintar:
Mogoče je, da je bilo tako, kakor je gospod deželni predsednik govoril, tega ne bodem opoviral. Jaz samo to vem, da je meni rečeno bilo, v Ljubljani po gosp. Kapus-u, da še ni nobenega odgovora do današnjega dne dobil.
Deželni glavar:
Ker je ta reč dognana, pridemo do glasovanja. (Vsi predlogi odseka in nasvet Pintarjev obveljajo v 1., 2. in 3. branji en bloc — Alle Ausschußanträge, sowie der Antrag des Abg. Pintar werden in 1., 2. u. 3. Lesung en bloc angenommen.)
X. Poročilo finančnega odseka o loterijskem posojilu glavnega mesta Ljubljanskega od enega milijona goldinarjev.
(Priloga 59.)
Poročevalec Umnik:
Namesto gosp. dr. Poklukarja, kteri je bolehen, bodem jaz bral. (Odsekov predlog obvelja brez razgovora — Der Ausschußantrag wird ohne Debatte angenommen.)
Deželni glavar:
Bdnajsti predmet današnjega dnevnega reda pride pozneje na vrsto.
XII. Poročilo odseka za presodbo delo-vanskega poročila deželnega odbora za dobo od 23. oktobra 1869 do 26. avgusta 1876.
(Glej Priloga 31. leta 1870.)
Poročevalec Svetec:
Odbor, kteremu je bilo izročeno sporočilo kranjskega deželnega odbora o svojem delovanju, je to isto natanjko pregledal in prevdaril in bilo ga je volja, da bi bil formuliral nekoliko želj. One sicer niso bitne, vendar je odbor spoznal za svojo dolžnost, da bi jih bil prinesel pred slavni zbor, ali ker nas je sklep deželnega zbora tako prehitel, ni bilo časa te želje natanko formulirati in tako ne ostaja druzega, kakor prinesti splošni predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Sporočilo kranjskega deželnega odbora o svojem delovanji od 23. oktobra 1869 do 20. avgusta 1870 se jemlje na pritrdilno znanje.“
Ker je več reči, za ktere se zahteva privoljenje od deželnega zbora, predlagam tudi to, da bi temu predlogu in drugim, ki so v sporočilu, blagovolili takoj pritrdili. (Sprejeto — angenommen.)
XIII. Poročilo raznih odsekov o peticijah.
Poročevalec dr. Costa (bere prilogo 57. — liest Beilage 57).
Poslanec dr, Poklukar:
Prosim besede. Ta prošnja se je vlansko leto zarad tako hitro nepričakovanega sklepa našega zborovanja vrgla pod klop. Tudi letos jej je taka osoda žugala; da pa vendar ne ostanemo večno pri besedah, naj nasvetujem , da se koj dovoli v ta namen 1000 gld. (Sprejeto — angenommen.)
Poslanec dr. Costa:
Še eno sporočilo imam v imenu deželnega odbora. To sporočilo mi pa se ve da ni bilo mogoče spisati, ker je dotični zadnji potrebni akt ravno v sejo prišel, in jaz bodem tudi v sporazumljenju z drugimi deželnimi odborniki v tem ustmeno poročal in prosim, da mi blagovolijo gospodje poslanci to dovoliti.
To sporočilo zadene eno stvar, ktero smo že tri ali štirikrat imeli v zboru, namreč stroški, ki jih mora plačevati ljubljansko glavno mesto za bolne svoje v ljubljansko bolnišnico.
Kakor je znano iz sporočila lanskega leta o delovanju deželnega odbora, je že predlanskem tožil mestni magistrat ljubljanski deželo zarad teh stroškov pri c. k. državni sodniji; ali tistokrat je zmagala dežela in mislili smo, da je s tem te dolgo trajajoče pravde enkrat konec. Ali med časom, ko je deželni zbor zboroval, namreč 18. septembra 1871, je dobil deželni odbor novo tožbo od glavnega mesta Ljubljanskega „Aus Regelung des Verhältnisses hinsichtlich der an das Laibacher Krankenhaus zu entrichtenden Verpflegsgebühren." Ta tožba je precaj obširna.
Deželnemu odboru se je sicer zdelo, da tudi po tej tožbi ne bode mesto doseglo tega, kar želi in spoznaval je deželni odbor to tožbo tem več za neopravičeno , ker je prvič tožil v isti reči in po vseh postop-nikih, ki veljajo v sodnijskih rečeh, se ista reč dvakrat tožiti ne sme, ako je bila poprej končno razsojena. To je prvi razlog, zarad kterega menim, da ne bodo nič dosegli.
Drugi razlog je ta, da je ces. državna sodnija izrekla v svojih nagibih k prvi razsodbi, da sicer pri-poznava, da je mesto preobloženo, ali vendar so ti stroški tako postavno vtemeljeni, da se ne morejo drugače zmanjšati, nego na poti nove postave. Če je tedaj ces. državna sodnija izrekla to že enkrat, je prevideti, da tudi pri drugi razsodbi se ista sodnija ne more odstraniti od svojega mnenja, namreč, da ta stvar se ne more prenarediti drugače, kakor po poti nove postave pogojene med mestom in deželo.
To so bile misli deželnega odbora in toraj se deželni odbor ne boji prevzeti tožbo in jo peljati naprej z dobrim upanjem, da bodemo to pravdo dobili. Vendar ima ta stvar še drugo stran. Kakor je v poprejšnik letih in kakor je izrekla državna sodnija, tako je tudi letos deželni odbor spoznal, da zdaj obstoječa zaveza ljubljanskega mesta, vse stroške za svoje bolnike plačati, na eni strani in na drugi strani tudi še plačati kakor druge občine, ki imajo pravico, zastonj pošiljati svoje ljudi v bolnišnico, v deželni zaklad, vendar ni popolnoma pravična, da bi tedaj dobro bilo, da bi se ta dolga pravda po poti nove poravnave končala. In ker je v deželnem odboru tudi mestni župan gospod Dežman, se je deželni odbor z njim dogovoril in je mislil, da bode deželnemu odboru in gospodu županu vendar mogoče po neki poti novo pogodbo narediti in tako je deželni odbor načrta! tako pogodbo:
„Ueberein k o m m e n“
geschlossen zwischen der Stadtgemeinde Laibach und dem Landesausschusse des Herzogthumes Krain, betreffend die Spitals-Verpflegstaxe für Angehörige der Stadt Laibach.
§. 1. Die Stadtgemeinde Laibach bezahlt vom 1. Jänner 1871 an für ihre im Laibacher Krankenhause befindlichen Angehörigen, insoferne sie nicht selbst zahlungsfähig sind, per Tag und Kopf — anstatt der bisherigen Verpflegstaxe per 60 kr. — die Verpflegstaxe mit 521/» kr. ö. W., wörtlich: fünfzig zwei einhalb Kreuzer, an den krainischen Landesfond in vierteljährigen Deeursivraten.
§. 2. Eine Aenderung dieser Verpflegstaxe kann mir über Vereinbarung der Stadtgemeinde Laibach und der Landesvertretung von Krain erfolgen.
§. 3. Die Stadtgcmeinde Laibach verpflichtet sich, ihre beim h. k. k. Reichsgerichte am 1. September l. J., Z. 123, überreichte Klage peto. Regelung dcö Verhältnisses hinsichtlich der an das Laibacher Krankenhaus zu entrichtenden Berpflegstaxe zurückzuziehen, — und sic verzichtet zugleich ans alle etwaigen Entschädigungsansprüche für ihre wann immer zu Gunsten des Civilspitales, rücksichtlich der Wohl-thütigkeitsanstalten, gemachten Leistungen.
§. 4. Dieses Ucbcreinkommcn erlangt seine Rechtskraft, sobald es vom löblichen Geweinderathe der Stadt Laibach einerseits und dem h. Landtage des Herzogthumes Krain anderseits genehmigt ist."
Danes je prišel odgovor mestnega župana, v kte-rem nam naznanja sklep mestnega odbora ljubljanskega po tej ponudbi:
„Ueber den wohldortigen Vergleichsantrag vom 9. d.M., Z. 5334, hat der Gemeinderath der Stadt Laibach in seiner heutigen Sitzung folgende Beschlüsse einstimmig gefaßt:
1.	Die Anträge des train/ Landesausschusses wegen Abschluß eines Uebercinkommens über die von der Gemeinde Laibach zu leistenden Spitalsverpflegskosten nach dem von ihm mitgetheilten Entwürfe werden abgelehnt.
2.	Ser Gemeinderath erklärt sich neuerlich bereit, im Sinne seiner an den hohen Landtag gerichteten Petition vom 7. September 1869, Z. 7899, einen Vergleich einzugehen.
Indem ich dem löblichen Landesausschusse diese Beschlüsse mittheile, beehre ich mich, die bezüglichen Erwägungen, welche für den Gemeinderath bei dieser Beschlußfassung maßgebend waren, beizufügen.
Durch den Vergleichsantrag würde die Gemeinde per Kops und Tag 7 % kr. für ihre Kranken weniger zu zahlen haben, als dies nach den gegenwärtigen factischen Verhältnissen der Fall ist, und es würde sich daraus eine Minderausgabe von circa 700 fl. jährlich ergeben.
Dieser geringe Vortheil erscheint jedoch nicht so geartet, daß die Commune ihren früheren Rcchtsstandpunkt verlassen und sich auf jenen des vorgeschlagenen Uebercinkom-mens stellen sollte. Abgesehen davon, daß die Gemeinde wohl mit allem Grunde erwarten kann, durch die beim k. k. Reichsgerichte anhängig gemachte Klage zum allcrmin-dcstcn auch jene Herabminderung der Verpflegsgcbnhr zu erlangen, welche durch obigen Antrag ihr angeboten wird, würde sie in Folge der Klage dann auch den Rückersatz der für die Vorjahre bezahlten Mehrgebühren erhalten, welche ein nicht unbeträchtliches Capital repräsentiren.
Allein wenn auch die neuerliche Klage gänzlich resultatlos bliebe, so erschiene der Antrag noch immer als unannehmbar, weil dadurch der Gemeinde für alle Zukunft die Aussicht benommen würde, zu ihrem Rechte zu gelangen.
Es kann auch in diesem Falle die Hoffnung nicht aufgegeben werden, daß endlich einmal eine Landesvertretung kommen werde, welche sich auf den Standpunkt des Rechtes stellen, die Gemeinde Laibach dieser ungerechten und ungesetzlichen Verpflichtung entheben und sie gleich den übrigen Gemeinden des Landes behandeln wird.
Diese Aussicht wird aber gänzlich abgeschnitten durch ein derartiges Uebereinkommen, welches dann für alle Zukunft die Verhältnisse der Gemeinde zum allgemeinen Krankenhause regeln würde.
Die jetzige Gemeindevertretung würde daher auch allen künftigen Gemeindevertretungen die Möglichkeit entziehen, die allfälligen Schritte zur Herstellung eines gerechten Verhältnisses einzuleiten, und sie kann gegenüber einem so unbedeutenden und mehr als problematischen Vortheile diese Verantwortlichkeit unmöglich ans sich nehmen.
Es stellt sich aber der Antrag nicht einmal finanziell als annehmbar heraus; denn würde die Commune fortan die jetzige Verpflegsgebühr per 60 kr. zu entrichten und daher alljährlich mehr als 6000 fl. an Verpflegskosten zu zahle» haben, so würde sic sicherlich die Frage der Errichtung eines eigenen Spitales in Erwägung ziehen, und wenn selbes nur in den bescheidensten Grenzen gehalten und blos für die gewöhnlichen Kranken berechnet wird, so dürfte es bei dem Umstande, als die Commune ihre Armenärzte ohnehin besitzt, wohl kaum einem Zweifel unterliegen, daß sie dadurch ein größeres Ersparniß erzielen würde, als ihr durch diesen Vergleichsantrag geboten wird.
Wenn nun auch die Ablehnung dieses Antrages beschlossen wurde, so hielt doch der Gemeinderath diese Gelegenheit für ganz geeignet, ans die in der Petition vom 7. September 1869, Z. 7899, gestellte Vergleichsproposition zurückzukehren, wornach die Gemeinde sich bereit erklärt, zwei Fünftel der jeweilig bestehenden Verpflegstaxe zu entrichten.
Diese Gegenproposition dürfte für den löblichen Landesausschuß um so annehmbarer erscheinen, als sie ja ursprünglich von dort ausgegangen und m dem Berichte an den krain. Landtag vom 13. December 1866 mit Dem Bemerken zur Annahme anempfohlen worden ist, daß nach strengem Rechte die Gemeinde auch zu dieser Zahlung nicht verpflichtet werden könne und daß sie nur aus Billigkeitsgründen dazu zu verhalten sei.
In gleicher Weise hat sich bekanntlich auch der Finanzausschuß deö damaligen Landtages ausgesprochen, und so wie sich die Gemeinde dermal auf keinen andern Standpunkt stellen kann, so darf sie hoffen, daß der löbliche Landesausschuß denselben beibehalten und die hiernach geeigneten Anträge beim Landtage einbringen werde.
Laibach, am 13. October 1871.
Der Bürgermeister D e schm a nn in. p.“
Iz tega je razvidno, da je deželni odbor ponujal stroške za vsakega bolnika zmanjšati na 52 '/2 kr., mesto pa hoče plačati le 24 kr. od vsakega bolnika na dan.
Najpred moram omeniti, da je pasus „daß endlich einmal eine Landesvertretung kommen werde, welche sich ans den Standpunkt des Rechtes stellen wird," gotovo popolnoma neprimeren in nepristojen (pritrditev — Zustimmung) in mi znamo tem boljši odvrniti ta napad, ker ako bi imelo mesto postavno pravico, bi bilo doseglo to pravico pri državni sodniji. Saj je enkrat že tožilo in državna sodnija je rekla, da pravice mesto nima, ampak le da se ji zdi primerno novo pogodbo narediti. Ta pasus je tedaj popolnoma nepravilen. (Klici: nespodoben! — Rufe: ungeziemend!)
Kar zadene predlog deželnega odbora in finančnega odbora, da naj se plača le 24 kr. na dan, je bilo v tem slavnem zboru vse natančno v prevdarek vzeto in zavrženo. Glede pa tudi na drugo stran, da je razloček med 24 in 521/2 kr. prevelik, stavim predlog, naj slavni zbor sklene, da se čez_to peticijo mesta Ljubljanskega preide na dnevni red. (Živa pohvala — lebhafter Beifall.)
Abgeordneter Koren:
Ich habe in dieser Angelegenheit bereits int Jahre 1866 meine Anschauung dargelegt und zugleich auch ziffer-mäßig nachgewiesen, daß nicht die Stadtgemeinde Laibach, sondern die Landgemeinden im Nachtheile sind. Wenn es der h. Landtag genehmiget, so werde ich in Kürze das wiederholen, was ich damals dargelegt habe.
Ich habe mit Rücksichtnahme auf die Concurrenzbei-trtige, welche nach dem Verhältnisse der Steuern entrichtet werden, hierüber ein ganz genaues Calcül angestellt und gefunden, daß die Stadtgcmeinde Laibach im Jahre 1864, welches ich eben zur Grundlage dieser Berechnung genommen habe, 297 Kranke mit dem Concurreuzbeitrage von 9703 fl. verpflegt hat. Daraus beziffert sich per Kopf ein Betrag von 322/3 fl. Die Umgebung Laibachs hingegen hat 215 Kranke verpflegt und einen Concurrenzbeitrag geleistet, welcher im Verhältniß zur Steuer sich mit 141/2 st- per Kopf beziffert. Die Bezirke Egg, Krainburg, Lack, Littai, Obcr-laibach und Stein haben 446 Kranke gehabt. Das beziffert sich auf 23 fl. per Kopf. Die übrigen 23 Bezirke, welche von Laibach weiter entfernt sind, haben für ihre 363 Kranken 73 fl. per Kopf beisteuern müssen. Da man nun in dieser Beziehung die Verpflegstage als maßgebend annehmen muß, so habe ich gerechnet, daß auf Laibach per Tag 2 fl. 3 kr., auf die Umgebung Laibachs 28 fr.,^ auf die Bezirke Egg, Krainburg, Lack, Obcrlaibach und Stein 45 kr., auf die übrigen 23 Bezirke 1 fl. 24 kr. entfallen. Daraus ist ersichtlich, daß nicht die Stadtgemeinde Laibach, sondern die übrigen Bezirke im Nachtheile sind. Im Jahre 1866 habe ich nach dem Verhältnisse der Seelenanzahl sowohl, als auch nach der Stcncrvorschrcibung ganz genau nachgewiesen, wie viel die Stadtgcmeinde Laibach eigentlich im Spitale hätte unterbringen sollen, wenn sie im gleichen Verhältnisse zu den übrigen Bezirken gewesen wäre.
Ich befürworte daher die Anträge des Landesausschusses und muß mich mit denselben vollständig einverstanden erklären, denn der Stadtgemeinde Laibach geschieht dadurch durchaus kein Nachtheil, da die Ziffern hinlänglich beweisen, welche Kostenersätze sie eigentlich zu leisten hätte. (Bravo — dobro.)
(Nasvet odborov obvelja — Der Ausschußantrag wird angenommen.)
Poročevalec Murnih:
Poročilo
finančnega odseka o prošnji gosp. Franceta Pogačarja, okrajnega zdravnika v Logacn, za podeljenje letne pomoči 50 gold.
Slavni deželni zbor!
Gosp. France Pogačar, 76 let stari, bolehni okrajni zdravnik v Logacu, prosi, naj bi se mu podelila letna pomoč 50 gold, in podpira svojo prošnjo s tem, da bode zarad visoke starosti in bolehnosti mogel službo zapustiti, ker je ne more dalje opravljati. Finančni odsek, kteremu je bila ta prošnja v 4. seji dne 25. septembra t. 1. v pretres in poročanje izročena, pripozna, da je omenjeni zdravnik v resnici pomoči vreden ali zarad nasledkov, ktere bi popolno vslišanje te prošnje včinilo, nasvetuje le:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Gosp. Francetu Pogačarju se dovoli enkrat za vselej pomoč 50 gold.“ (Obvelja — angenommen.)
Poročevalec Murnih:
Poročilo
finančnega odseka o prošnji sosesk ta in onstran Save v ljubljanskem okraji o napravi mostu čez Savo.
Slavni deželni zbor!
Finančni odsek je pretresoval to prošnjo in pri-poznal potrebo mostu, pa ker ni prošnji priloženih ne načrtov, ne proračuna in ker zarad pomanjkanja časa
ni bilo mogoče pozvedeti neposredno vse za konečuo rešitev potrebno, — finančni odsek ne more nasvetovati podeljenje gotove podpore. Nasvetuje pa:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
a)	Potreba mostu pri sv. Jakobu čez Savo se pripozna,
b)	deželnemu odboru se naklada, naj preskrbi načrte in proračun za naprošeni most in naj stavi svoje nasvete prihodnjemu deželnemu zboru. “
(Obvelja — angenommen.)
Poročevalec Murnih:
Poročilo
cestnega odseka o prošnji cestnega odbora Kadoljiškega okraja za podeljenje 1000 gld. a. v. v podporo za razširjenje ceste na Mlinem.
Slavni deželni zbor!
Cestni odsek, kteremu je bila omenjena prošnja v pretres in poročanje izročena, je prevdarjal razloge, na ktere opira cestni odbor Kadoljiškega okraja svojo j prošnjo za podporo, da bi mogel razširiti cesto na Mlinem j in to ob hiši posestnika Andreja Vidica iz Mlina, ter je zadobil prepričanje, da je v resnici zelč potrebno, I da se na omenjenem mestu cesta razširi. Ali ker na- j tančneja preiskava o tacih zadevah, kakor je ta, in tudi j konečno rešenje tacih peticij spada v področje deželnega odbora, predlaga cestni odsek:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja cestnega odbora okraja Kadoljiškega za podeljenje 1000 gld. v podporo za razširjenje ceste na Mlinem se izroča deželnemu odboru v rešitev.“ (Obvelja — angenommen.) j
Poročevalec Murnih:
Poročilo
cestnega odseka o prošnjah občinskega starešinstva v Katečah, in tega na Fužinah za podporo pri stavbah v varstvo bregov ob tamošnjih gorskih potocih.
Slavni deželni zbor!
Občinsko starešinstvo v Ratečah prosi podpore 1000 gld., da bi moglo napraviti potrebne stavbe ob gorskih potocih: Trbiž, Aplank, Velipotok, Hudomesto in Nediža, ter s temi moglo obvarovati, da jim dereča voda ne bo vedno trgala bregov in odnašala rodovitne zemlje. Ali v tej prošnji cestni odsek ni našel razlogov in natančnih dokazov, iz kterih bi se moglo razvideti, j da je res treba bregove omenjenih gorskih potokov proti ! poškodovanju in razdiranji utrditi, kje in kako se ima to zgoditi in koliko stroškov bode to občini prizadelo. j
Ker je pa neobhodno potrebno vse to natanko vedeti, cestni odsek ne more predlagati, da bi se na ! podlagi te prošnje deželni zaklad obtežil.
Občinsko starešinstvo na Fužinah prosi podpore 2000 gld. za enake namene, kakor ono v Ratečah. Ali tudi tej prošnji manjka podpiranih razlogov in dokazov in zategadel ni mogoče cestnemu odseku predlagati prošnje v vslišanje.
„Cestni odsek tedaj predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnji občinskih starešinstev v Ratečah in na Fužinah se izročate deželnemu odboru v rešitev.“ (Obvelja — angenommen.)
XI. Poročilo deželnega odbora zarad kmetijskih šol na Dolenskem in v Vipavi.
(Priloga 56).
Poslanec Tavčar:
Slišali smo vse razloge deželnega odbora o tem predlogu, tora) prosim, da se vsi predlogi en bloc potrdijo. (Obvelja -— angenommen.)
Deželni glavar:
Ker je še nekaj peticij rešiti, prosim da dotični gospodje poročevalci zdaj poročajo.
Poročevalec dr. Zarnik:
Poročilo
peticijskega odseka o prošnji posestnikov iz Žalne itd., da se jim po novi cesti med Grosupljem in med Krko vzeti svet odškoduje in davek odpiše.
V prošnji je navedeno, da je 1. 1867. se delala cesta od Krke proti Grosupljem, da so lastniki svoj svet prepustili, da se je napravila cesta, ker se jim je primemo plačilo za odvzeto zemljišče, za posekano drevje itd. obljubilo. Dotični posestniki še dozdaj niso nobenega odškodovanja dobili in morajo še zmerom davke plačevati od tistega posestva, po kterem zdaj cesta pelji Ker se jim velika krivica godi
„Stavlja peticijski odsek predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene: Da se deželnemu odboru naloži, da se tem prosilcem na njihovo že vloženo prošnjo pri deželnemu odboru odgovori.“ (Sprejeto — angenommen.)
Poročevalec dr. Zarnik:
Potem je
Poročilo
peticijskega odseka o prošnji občine Vrhnika, Blatna brezovca, Bevke, Log, Dragomer, Gorice, Brezovca itd., da naj se slavni deželni zbor potegniti blagovoli za naglo izvršitev tako imenovanega „Cornovega grabna“ na ljubljanskem močvirji.
V tej peticiji stoji, da se je že v 1. 1860. vsem dotičnim posestnikom na ljubljanskem močvirji z ukazom slavne deželne vlade kranjske od 19. maja, št. 5276, zaukazalo po 2 gld 15 kr. od vsacega orala za usušivna dela na imenovanem močvirji v desetletnih obrokih plačati, s kterim doneskom je bilo preračunano, da se bodo izdelala lconečna izsušilna dela na tem močvirju in sicer poniženje Gruberjevega grabna, istrebljenje proge Ljubljence skoz mesto Ljubljano in nazadnje kosanje tako imenovanega „Cornovega grabna“, ktere bi imel pobirati v sebe in odpeljevati vse vode in studence ob levem bregu Ljubljence v močvirje se stekajoče. Kadi in brez oporekanja so vsi zadeti posestniki to plačilo odrajtovali, ker so imeli upanje, da bode, kedar so vse te dela končane, njihov dosedaj nič vredni močvirni svet preobernil se o malo letih v rodovitno polje. Ali krivica se jim v tem 'godi, da so že plačevali in da jim je zdaj po davkariji nalog prišel, da morajo oni ravno tako plačevati, kakor da bi bil „Cornov graben“ že dodelan, čeravno je dozdaj to delo še toliko,
kakor nezačeto. Navaja se tu, da se nikakor ne ustavljajo plačilom, samo hočejo, da se obljuba izpolni. Vlada misli samo na to, da se davek pobira, ne pa tudi na to, da bi se delo v „Cornovem grabnu“ nadaljevalo. Zarad tega stavlja peticijski odsek predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Da se ta peticija odstopi deželni vladi v uvaženje in ugodno rešen) e posebno v tej zadevi, da se ti v resnici neupravičeni plačilni nalogi davkarije nemudoma ustavijo in da se ta za te doneske toliko važni „Cor-novi graben“ vendar enkrat dovrši in dodela.“
Landespräsident:
Die diesfälligen Gesuche dieser Gemeinde sind bereits vor längerer Zeit an die Landesregierung gelangt, von ihr genau erwogen und darüber die entsprechenden Bescheide den Parteien herausgegeben worden.
Die Landesregierung hat dabei gethan, was sie nach der Sachlage und nach den bestehenden Normen zu thun verpflichtet war; sind die Parteien damit nicht zufrieden, so ist ihnen der Recurs an das Ministerium offen. Daß aber die Landesregierung hiebei keinen anderen Gedanken hat, als nur von den Leuten fort und fort Geldbeiträge eintreiben zu lassen, daß sie sich aber um die ganze Moorentsumpfnng weiter nicht kümmert, dieser Ansicht muß ich entschieden entgegentreten.
Die Regierung hat ihre eigens hiefür bestellten Organe, welche strenge angehalten werden, dafür zu sorgen, daß die Morastentsumpfung ihrer Vollendung zugeführt werde.
Es liegt nur im eigenen Interesse der Grundbesitzer, wenn ihnen Geldbeiträge und Naturalleistungen auferlegt werden, welche nothwendig erscheinen, um das gewünschte Ziel so bald als möglich zu erreichen; die Regierung sorgt stets dafür, daß das Werk gefördert, dabei aber doch die Leistungsfähigkeit jedes Einzelnen berücksichtigt werde.
Poročevalec dr. Zarnik:
Jaz moram gospodu deželnemu predsedniku toliko odgovoriti, da ravno dotični prosilci ne bi se bili na deželni zastop obrnili, ako bi tako bilo. Oni prav radi plačujejo in bi jim veliko veselje storilo, ako bi pri takem položaju do tega prišli, da bi se „Cornov graben“ dovršil. Med temi prosilci so Karol Obreza, France Kotnik in ta sta gotovo tako verodostojna možžt, da jima rad verujem, da se v „Cornovem grabnu“ čisto nič ne dela in da se po vsem tem davek pobira. Priporočam tedaj slavnemu deželnemu zboru, da bi blagovolil predlog peticijskega odseka sprejeti. (Sprejeto — angenommen.)
Poročevalec dr. Zarnik:
Dalje je
Poročilo
ustavnega odseka o prošnji Jožefa Zelena, občinskega župana v Senožečah na Notranjskem, kteri prosi za blagovoljno pojasnilo o zadevi dobrovoljnih dražeb o premičnih stvareh in o v zakup davanju nepremičnih reči in o odnašaju zvedencev pri obravnavah dohodarskih gosposk.
Jožef Zelen, župan v Senožečah, pravi v prošnji, ktero je deželni zbor ustavnemu odseku v rešenje odstopil, da v smislu občinskega reda od 1. 1866. §. 28. lit. 13 je občinam dovoljeno, da smejo po dražbi pro-
2
(lajati premične reči in po dražbi v zakup dajati nepremične reči. Na tej podlagi je izšla postava za vojvodino Kranjsko od 3. decembra 1. 1868. vsled lctere se nakladajo nektere takse in te takse se potem za to porabijo, da se revne občinske blagajnice kolikor toliko s tem napolnijo.
Gospod Zelen pravi, da nektere ces. sodnije se v take prodaje in v zakup davanje mešajo, čeravno jim je bilo od c. kr. deželne nadsodnije prepovedano. „Ustavni odsek predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene: Da se deželnemu odboru naloga dade, da o imenovanih zadevah gospodu Jožefu Zelenu nemudoma odgovori.“ (Sprejeto — angenommen.)
Poročevalec dr. Zarnik:
Poročilo
policijskega odseka o prošnji ljubljanskih krčmarjev in muzikantov za zlajšanje pristojbin za plesno muziko in še drugih bremen.
Slavni zbor!
To je nekoliko smešna prošnja, meni pa je žal, da svojim bližnjim rojakom, tako zvanim navžaijem iz Št. Peterskega predmestja, v tej zadevi ne bom mogel vstreči, tudi peticijski odsek je bil istega mnenja. Tako postavim pravijo, da je krčmar v prejšnih letih, če je hotel čez noč muziko imeti, moral pri magistratu 1 gld. ‘20 kr. pristojbine plačati; sedaj pa se je to povekšalo na 5 gld. 64 kr. — Pravijo, da krčmar še toliko ne zmore, da bi plačal takse, kedar je malo plesalcev. Ali policijski odsek je bil tega mnenja, da kdor pleše, mora tudi plačati (Veselost — Heiterkeit) in da ima magistrat prav, ker mesto tako veliko denarjev potrebuje, da se naložijo veče takse in da ravno tistim več naloži, ktere noge srbe (Veselost — Heiterkeit) in bi radi poskočili. (Pomnožena veselost — vermehrte Heiterkeit.) Kdor tedaj hoče plesno muziko imeti, naj plača 5 gld. 64 kr.
Dragič, kar se tiče njih prošnje, da bi domače muzikante, kedar v krčmi godejo, pred polnočjo policaji iz krčme ne tirali, jako težko bi to bilo, kajti treba bi bilo enega delegata iz slavnega deželnega zbora poslati, kteri bi moral imeti uro uravnano po Pražkem meridjanu, da bi policaja ostavil, če bi ob 3/4 na 12 zgrabil enega ali druzega. Od te strani bi tedaj to jako težko bilo in deligiran gospod bi še moral posebej plačan biti. Tega tedaj obče poštovanim muzikantom iz Št. Peterskega predmestja in Kravje doline nemo-remo dovoliti.
Kar se tiče tretje točke, da bi namreč ljubljanski policaji od naših domačih muzikantov igranje oper mesto plesnih komadov ne zahtevali, bil sem jako osupnjen na eno in drugo stran. Ni še namreč dolgo časa, kar imamo v ljubljanskem mestu nemški zastop in že so policaji tako daleč napredovali, da k operam pritiskajo (Veselost — Heiterkeit), na drugi strani pa me je osupnilo, da naši zelč spoštovani navžarji opere igrati znajo. (Veselost — Heiterkeit.) Sam pri sebi sem si mislil, da, ako je to istina, da naši navžarji opere igrati znajo in cla policaji pod nemškim mestnim odborom opere zahtevajo, moremo si k takemu napredku gratulirati. Toraj kažejo o tej zadevi muzikanti okus visokega izobraževanja in da je naš narod jako dober napredek storil
v tem smislu. Ali tudi tu ne moremo prečastitim rojakom iz Št. Peterskega predmestja pomagati. Ako znajo opere igrati, naj dalje igrajo. Iz teh vzrokov in ker spada vse to izključljivo v področje ljubljanske mestne gosposke, predlaga peticij ski odsek:
„Slavni deželni zbor naj sklene, da se prehaja čez to peticijo na dnevni red.“ (Sprejeto — angenommen.)
Poročevalec Pintar:
Poročilo
policijskega odseka o prošnji Begunske občine v Radol-jiškem okraju za odpis zemljiškega davka.
Slavni deželni zbor!
Občinsko starešinstvo Begunsko prosi, da bi se begunski občini, ker je 22. dan septembra t. 1. po strašni toči veliko škodo trpela, z ozirom na najvišji sklep Njihovega c. k. Veličanstva od 31. decembra 1864.1. zdatni del zemljišnega davka za leto 1871. odpisal.
Oni tožijo svojo nadlogo tako-le: 22. dan septembra proti večeru pride strašna nevihta gnana od severa proti jugu in razsula se je toča, kakor lešniki debela nad nas in razbila je vse jesenske pridelke, ajdo, zelje, otavo in sadje. Sadnemu drevju je rodovitni les odbila in ga nam tako poškodovala za več let. Padlo je toliko toče po našem polji, da je je še drugi dan zjutraj vse belo po polju bilo, kakor da bi bil po noči sneg opadel. Semtertje je bilo toče 4 do 6 palcev na debelo.
Ta nesreča je zadela vasi Poljče, Begunje, Zgošo in nekoliko tudi Dvorsko vas. Zunaj begunske občine pa je tudi prav hud ozadela Kodne, Hlebce in Žapuže.
Ta nesreča pa prosilce tolikanj hujše tare, ker jim je leta 1870. vsa ozimina pozebla in lansko leto tudi vihar pri strehah in stogih škodo naredil.
Peticijski odsek je preodarjal nesrečo Begunsko občine in sosednih vasi: Rodin, Hlebec in Žapuž, ter je izvedel, da je revna Begunska občina tudi z največjim davkom v vsem Kadoljiškem okraju obložena. Po stari meri se zarajtuje tej srenji, da imd 19 gld. čistega dohodka od orala njiv, kar je pa za te kraje gotovo veliko veliko preveč.
Peticijski odsek je vse te okolščine dobro prev-daril in nasvetuje:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja Begunske občine naj se izroči visoki c. k. vladi z najtoplejšim priporočilom, da naj jo visoka vlada, kolikor je le mogoče, vsliši in izdatni del zemljišnih davkov za leto 1871. odpisati nasvetuje.“ (Sprejeto — angenommen.)
Slavni deželni zbor:
Vrh te prošnje je peticijski odsek še 7 prošinj v rešitev dobil, namreč: prošnjo občin Suhorja, Semiča in Radoviče, potem prošnjo Slamovskih občanov Ra-dovške županije. Obseg teh prošinj je, da bi se jim za leto 1871. zemljišni davek, kolikor bi bilo naj več mogoče, odpisal, in to zavoljo silno slabe letine in družili nadlog. Dalje ima peticijski odsek prošnjo Matija Režek-a iz Bojanje vasi, iz Metliške sodnije, in pa prošnjo Janeza Kramariča iz Bojanje vasi, tudi iz metliške sodnije. Oba prosita za odpis davkov, za nehanje rubežni in za denarno pomoč iz kakega zaklada. Obd pravita, da sta prišla po ognju v veliko nesrečo in da ju letos posebno slaba letina tare.
Prevdarši vse te prošnje nasvetuje peticijski odsek: „Slavni deželni zbor naj sklene: Vseh teh šest prošinj naj se izroči visoki c. k. vladi s priporočilom, da bi bile, kar zadeva prošnje za odpis davkov in nehanja eksekucij, kolikor je le mogoče vslišane.“ (Sprejeto — angenommen.)
Laudespräsident:
Ich kann nur die Versicherung abgeben, daß die Landes-Regierung bestrebt sein wird, der hier ausgesprochenen Bitte nach Möglichkeit entgegenzukommen und die Lasten jener Gemeinden, welche von Elementarereignissen schwer getroffen wurden, wovon ich selbst Kenntniß habe, möglichst zu verringern und rücksichtlich der Steuern diesen Gemeinden jede mögliche Erleichterung zu gewähren.
Poročevalec Pintar:
Mene veseli slišati iz ust prečastitega gospoda deželnega predsednika, da tudi vlada pripoznä to revščino in prosim, te prošnje kolikor mogoče vslišati in mislim, da ne bode napačno, da se mu v imenu vseh prosilcev za to zahvaljujem.
Poslanec Kramarič:
Tudi jaz prosim, da bi se slavna vlada spomnila na naše revne kraje.
Poročevalec Pintar:
Poslednjič poroča peticijski odsek še o prošnji Senožeške in Vremske občine na Notranjskem. Senožečam in Vremci prosijo:
1.	da bi se ena komisija poslala po deželni vladi, ktera naj bi se prepričala o strašnem uboštvu v Senožeški in Vremski dolini;
2.	da bi zbog spoznanega uboštva vse eksekucije na premičnem in nepremičnem premoženji zarad za-stanih c. k. davkov vpeljane precej ustavljene bile in potem zastani davek v smislu ukaza od našega premilostljivega cesarja odleta 1864. odpisan bil, in
3.	da bi visoki deželni zbor preskrbeti blagovolil, da se za uboge prebivalce Senožeške in Vremske doline za prihodnjo zimo kaka milodarna pomoč zadobi, sicer bodo ubogi ljudje lakote počepali.
V svoji prošnji pripovedujejo prosilci, kako silno so ondotni prebivalci v revščino zašli in sicer po zmeraj slabših in slabših letinah in po previsokih davkih (morebiti še tudi za kaj druzega), lcterih nasledek je ta, da imajo kmetje zmeraj manj in manj živine in da zato tudi njih kmetije zmeraj slabše prihajajo. Prosilci pravijo, da so bili ti kraji ob koncu pretečenega leta na samih c. k. davkih 18.468 gld. dolžni, in da teče v Senožeški in Vremski dolini naj manj 1000 mobi-larnih in realnih eksekucij zastran zastalih davkov. Vrh vsega tega pa je bila v teh dolinah letos tako slaba letina, da se je bati v prihodnji zimi hude lakote. Oziraje se na vse to svetuje peticijski odsek: „Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja zastopnikov občin Senožeške in Vremske se izročiti visoki c. k. deželni vladi s pristavkom , visoka vlada naj blagovoli to prošnjo na vse strani uvažiti.“
Poslance Zagorec:
Ker se ravno iz te prošnje vidi, da so potrebe in revščine na deželi velike, bi jaz tukaj prosil, naj visoka vlada se tudi na dolenske kraje ozira, kjer je veliko
vinogradov, pa so letos tako slabi, da bode, kdor je prejšna leta po 100 veder vina dobil, letos mu le 10 ali celo 5 veder priraslo. Naj bi se tedaj tudi v teh krajih nekoliko davka odpisalo; kajti z letošnjimi pridelki se še ne bodo stroški splačali in tako bode vse delo zastonj. Prosim tedaj še enkrat.
Deželni predsednik:
Jaz bom storil, kar bo mogoče; ali to moram povedati, da od mnogih krajev pridejo take prošnje. Kar bode mogoče, to bomo storili.
Poslanec Kramarič:
Jaz bi le toliko prosil, da bi se eksekucije ustavile, ker iz tega pride naj več tacih nadlog. Posebno letos, ko je slaba letina, je veliko davkov zaostalo in prosil bi tedaj, da bi jih vsaj do novega leta počakali.
Deželni predsednik:
Ti, ktere to zadene, naj bi sami prosili za to; zakaj tako povprek eksekucije sistirati skoraj ni mogoče.
Poslanec Kramarič:
Smo skoraj vsi gl ih, vsi smo reveži.
Deželni predsednik:
Naj vsak posebej prosi in to se bode prevdarilo in kar bode mogoče, se bode eksekucija ustavila. (Odsekov odbor obvelja — Der Ansschußantrag wird angenommen.)
Poročevalec Svetec:
Peticiji
gornje in spodnje Šiške in Kranjskega mesta, da bi deželni zbor podpiral in priporoča! prošnjo: Naj se kolodvor Kudolfove železnice v Ljubljani, po pravem v Šiški izreče za takošen, da se bodo na njem brezpogojno sprejemali popotni ter blago nakladalo in razkladalo.
Prosilci zlasti šišenski v svoji peticiji navedajo, da je po načrtu c. k. trgovinskega ministerstva kolodvor Kudolfove železnice, ki se kliče „ljubljanski" a prav za prav bi se moral šišenski imenovati, ker na šišenskem svetu stoji, imel namen, kakor vsak drugi kolodvor,'da se bodo ondi brez omejitve popotni sprejemali, ter blago nakladalo in razkladalo; ali da zdaj vsled neke pogodbe med Rudolfovo in južno železnico ne morejo ne ljudje ne blago drugej na železnico in z nje, kot na kolodvoru južne železnice. Nasledek tega je, da šišenski prebivalci, kterih je nad 2500 duš, nimajo nobenega dobička od tega, da na njihovem svetu kolodvor stoji. Oni morajo, kakor popred, dokler ga ni bilo, na južni kolodvor hoditi, blago tjekaj voziti, kar ga po Rudolfovi ali južni železnici pošiljajo, in ondukaj sprejemati ga, kar ga za-nje po teh dveh železnicah pride: morajo pri tem cestnino in mestno tiskovino od-rajtovati, in po Rudolfovi železnici tudi več voznine plačevati, ker se daljava od Rudolfovega do južnega kolodvora, čeravno je je komaj 200 sežnjev, za % milje šteje, od ktere gre po tarifi plačilo. Potem takem da so šišenskim prebivalcem ukračene vse tiste dobrote, ktere drugi kraji od kolodvorov, ki so v njih, vživajo. Oni tedaj prosijo, da bi deželni zbor razlogom v peticiji navedenim, pritrdil, in peticijo v is. c. k. vladi pri-
2*
poročil, da bi generalni direkciji Rudolfove železnice dala vkaz, da naj na svojem kolodvoru v Ljubljani recte Šiški brezpogojno sprejema in oddaja popotne in blago.
Enako se glasi peticija prebivalcev Kranjskega mesta.
Peticijski odbor je pretresovaje ti dve peticiji spoznal liju razloge za resnične in prošnjo za pravično, in enoglasno sklenil priporočiti ju slavnemu deželnemu zboru v podporo.
Kas vet peticijskega odbora je tedaj:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Ti dve peticiji prebivalcev gornje in spodnje Šiške in Kranjskega mesta ste utrjeni ter se izročate vis. c. k. vladi s priporočilom , da bi blagovolila generalni direkciji c. k. pr. Rudolfove železnice izdati ukaz, naj bo na nje kolodvoru v Ljubljani v smislu koncesijskega pisma brezpogojna sprejema za ljudi, potem sprejema in oddaja za blago tudi, ako prihaja in odhaja po južni železnici.“
Landespräsideut:
Daß die in dieser Petition angeführten Uebelstände wirklich bestehen, muß ich vollkommen anerkennen, ich werde es mir angelegen sein lassen, um beim h. Handelsministerium die möglichste Abhilfe gegen dieselben zu erwirken. (Bravo — dobro.)
(Odsekov nasvet obvelja — Der Ausschußantrag wird angenommen.)
Poslanec dr, Zarnik:
Prosim besede. Stavim predlog, da bi se sedanja seja pretrgala in da bi se zvečer ob 6. uri nadaljevala.
Deželni glavar:
Jaz mislim, da slavni deželni zbor ne bode imel ugovora. Jaz bodem zdaj pretrgal sejo in ob 6. uri nadaljeval, ker moramo zdaj imeti tajno sejo, ko gre za neke osobne razmere. Prosim tedaj, da gospodje poslanci tu ostanejo, poslušalci pa odidejo.
(Seja se pretrga in premeni v tajno sejo ob 45. minuti črez eno uro — Die Sitzung wird unterbrochen und in eine geheime verwandelt um 1 Uhr 45 Minuten.)
(Ob 20. minuti črez 6. uro se seja nadaljuje — Um 6 Uhr 25 Minuten wird die Sitzung fortgesetzt.)
Deželni glavar:
Ker je zadostno število gospodov poslancev nazo-čih, se nadaljuje denes pretrgano zborovanje.' Na vrsti je vsled denašnjega dnevnega reda:
XIV. Poročilo ustavnega odseka o a d resi na presvitleoa Cesarja.
(Priloga 53.)
Landespräsident:
Herr Landeshauptmann, ich bitte um das Wort!
Im Namen der kaiserlichen Regierung muß ich über die in der Adresse erwähnte Secession der Landtags-Minorität mich offen und unumwunden aussprechen.
Der krainische Landtag ist in seiner im vorigen Jahre als legal anerkannten und von keiner Seite angefochtenen Zusammensetzung in legaler Weise von Sr. kaiserlichen Majestät einberufen worden; daher die Theilnahme an demselben die verfassungsmäßige Pflicht jedes Abgeordneten war. (Bravo! — dobro!)
Da die Landtagsminorität die Erfüllung dieser Pflicht verweigerte, handelte sie dem kaiserlichen Einberufungs-Patente und ihrem eidesstättigen Gelöbnisse entgegen, lBravo!
—	dobro!)
Wenn die Landtagsminorität den Inhalt der in der letzten Landtags-Session beschlossenen Adresse als Grund ihrer Secession angibt, stellt sich dieser Grund auch als unhaltbar dar.
Die damalige Adresse constatirt lediglich die Ansichten der Landtagsmajorität.
Auf selbe ist von Seite Sr. Majestät keine Antwort erfolgt. Landtagsbeschlüsse, denen die Sanction der Krone mangelt, Landtagsadressen an den Monarchen, welche unerwidert bleiben, sind ein hohler, bedeutungsloser Schall.
Die Landtagsminorität war durch diese erfolglose Adresse weder in ihrer Stellung beirrt, noch in der vollen Freiheit des Handelns und Wirkens im Landtage behindert.
Ob die Landtagsmajorität die Verfassung anerkennt oder nicht» ist ganz gleichgiltig.
Die Verfassung besteht!
Das Recht der Landtagsminorität, auf Grund der Verfassung im Landtage zu erscheinen, ihre Rechte auszuüben und ihre Pflichten gegen Kaiser und Land zu erfüllen, stand und steht unangetastet.
Wenn nun die Landtagsminorität trotz alledem in dem Btomente, in welchem der Kaiser sie zur Ausübung ihres Mandates beruft, und zwar in einem Momente, in welchem über die ernstesten und wichtigsten Fragen des österreichischen Staatslebens entschieden werden soll, den Eintritt in den Landtag aus einem augenfällig nicht haltbaren Grunde verweigert, dann findet sich die kaiserliche Regierung bemüssigt, dieses Verhalten der Landtagsminorität angesichts des Landes nicht nur tief zu bedauern, sondern geradezu zu mißbilligen. (Lebhaftes Bravo — Živa pohvala.)
Poslanec dr. Bleiweis:
Jaz predlagam, slavni deželni zbor naj adreso na Njih Veličanstvo presvetlega cesarja en bloc sprejme.
Poročevalec dr. Costa:
Slavni zbor! Naj se mi dovoljuje v kratkem razjasniti nekoliko 'to adreso, ktero predlaga ustavni odbor in sploh stališče naše v tem tako važnem trenutku avstrijske zgodovine.
Mi smo izdelali adreso, kakor sem jo bral ravno zdaj, po okoliščinah, ki so primerne zdanjemu političnemu položaju. Mi smo jo izdelali prvič glede na poprejšnje naše adrese in z radostjo zna ta slavni deželni zbor izreči, da danes konec 1871. leta so se vre-sničile tiste besede, ktere je slavni deželni zbor izrekel v poprejšnji adresi leta 1867., po kterem sklepu je bil naš deželni zbor razpuščen. Radostno moremo pred vsem svetom izreči, da to, kar smo tistokrat mislili, da to, kar smo tistokrat čutili, kar smo dobro previ-deli, da bode in mora se zgoditi, da to se je v Avstrii zgodilo! Centralizem prišel je do svojega konca in Njih Veličanstvo presvetli cesar sam seje previžal, da sprava more biti med narodi in cesar sam je poklical vlado, ktera ima voljo spravo med narodi izpeljati. (Polivala
—	Beifall.) Tedaj spravo med narodi napraviti, to je tudi naš cilj! Veselje, da imamo vlado, ki je trdne volje kakor mi, smo hoteli izraziti v tej adresi in jaz mislim, da se je ustavnemu odboru posrečilo to izraziti.
Odborniki smo se pa tudi ozirali okoli po Avstrii in smo videli, odkod da veje prvi načrt nove ustavne Avstrije, novi načrt, kterega vlada sama spozna za ta-cega, da je mogoče na njegovi podlagi osnovati novo ustavo za' Avstrijo. Ta beseda je prišla, kakor že mar-siktera beseda, ktero smo Slovenci zmirom sprejeli z velikim veseljem, iz zlate Prage v podstavnik članih. Fundamentales članovi so razglašeni po vseli časnikih in leže že zdaj pri Njih Veličanstvu premilostlivemu cesarju. Tam je popisana v velikem načrtu avstrijska, prihodnja ustava. (Pohvala — Beifall.)
Načela te osnove, načela te ustave so taka, da lahko izrečemo, da so prvič federalistična in drugič taka, kakor adresa izreka, da če se bodo sprejela za vse narode Avstrije, bode potem Avstrija srečna in mirna postala.
Ali se ve da, če mi to izrečemo, nikdar naj ne misli kdo, da s tem smo tudi rekli, da do zadnje pičice mora vse tako obstati, kakor je predlagal češki zbor. Predlog češkega zbora je načrt in ta načrt je narejen glede na češko kraljestvo. Ta načrt pride pred državni zbor, tam bodo tudi naši poslanci in poslanci drugih dežel in ti poslanci vsi bodo po načelih tega načrta osnovali prihodnjo našo — ako Bog dade — srečno in dobro ustavo. (Živa pohvala — lebhafter Beifall.)
Naši poslanci bodo pri tem težkem delu gotovo gledali na to, da bodo na eni strani obvarovali našo deželo vseh tež in bremen, ki bi morda prišle iz kake enostranske sprave in na drugi strani bodo gotovo delali na to, da se federalistična načela, ktera so naša načela, ktera smo zmirom zagovarjali v vseh adresah in tudi že poprej, ko smo še bili v manjšini, vzamejo za podlago novi ustavi avstrijski.
Zatoraj nikdar ne bomo pritrdili temu, da bi se sprava enostransko, le za eno ali drugo deželo naredila in kakor so naši poslanci šli tistokrat iz državnega zbora, ko se je hotela sprava narediti s Poljaki, ne pa drugim narodom istih pravic pripoznati, tako gotovo bodo tudi zdaj naši poslanci trdno stali, kakor naša adresa izreka, da naj bode pravica enaka za vse dežele, za vse narode. (Živa pohvala — lebhafter Beifall.)
S to adreso, slavni deželni zbor, ne stopimo mi sami pred Njih Veličanstvo presvetlega cesarja. Danes so znane adrese vseh deželnih zborov, ki so sploh sklenili adreso do Njih Veličanstva poslati.
In ako primerjate adreso poljskega zbora, adreso moravskega zbora, adreso bukovinskega zbora in adrese treh nemških dežel, namreč Predaidske, Tirolske in Gornjeavstrijske, bodete našli, da ista načela vodijo vse te dežele in mi lahko ponosno rečemo, da te dežele s češko deželo vred so gotovo večina avstrijskih narodov na tej strani Litave. (Živa pohvala — lebhafter Beifall.) In kar moremo s posebno radostjo povdariti je to, da so tri važne nemške dežele pristopile k federalismu, da je tedaj laž, ako se reče, da so Nemci nepremakljivi za ustavo od 21. decembra 1867 in da zabranujejo vsako spravo.
Tudi Nemci so za spravo in le liberalna klika, ki je vladala zadnjih deset let, je zoper spravo in to zarad tega, ker ona dobro ve, da pride ob svojo veljavo (pohvala — Beifall), da pride ob tisto, kar je v zadnjih 10. letih vzela iz naših žepov! (Gromovita pohvala — stürmischer Beifall.)
Morda bode pogrešal eden ali drugi eno ali drugo misel v tej adresi, morda eden reče, da ne govori od tega, da naj se ohranijo tiste pravice, ktere imamo zdaj in ktere so nam v korist, kakor svoboda tiska, svobodo združevanja, ali, gospoda moja, v tem trenutku ne gre za liberalni princip, ne za to, da se to ali uno na tanko spolnuje, •— danes gre za veliko novo osnovo ustave in če bomo to enkrat imeli, potem bodemo mi v tem zboru tudi to izdelali in to govorili, kar je nam treba in kar nam je v smislu prave svobode za našo deželo koristno. (Pohvala — Beifall.)
Zatoraj bi jaz v tem za našo deželo gotovo najvažnejšem trenutku., kterega smo kedaj imeli, živo prošnjo izrekel, slavni zbor naj enoglasno pritrjuje tej adresi, da pride ta adresa z veljavo soglasnega sklepa do prestola Njih Veličanstva in da tudi danes dokaže deželni zbor Kranjski, da kakor na eni strani skrbi za korist dežele, tako na drugi strani ostane pri tistih federalističnih idejah, ktere nas vodijo že od leta 1861. sem nepremakljivo. (Pohvala — Beifall.)
Že v tistih časih smo stali za Avstrijo federalistično, naj tudi danes, ko solnce sije federalizmu, naš zbor s soglasno pritrditvijo to adreso sklene in tako v njej izražene misli kot vodilo ogromne večine naše dežele izreče! Zatoraj nasvetujem, da soglasno sprejmete to adreso! (Gromovita pohvala — stürmischer Beifall.)
Deželni glavar:
Gospod dr. Bleiweis je predložil, da bi se adresa en bloc sprejela. Gospodje, ki ta predlog podpirajo, naj blagovolijo vstati. (Zgodi se — geschieht.) Je zadosti podpiran.
Zdaj pa naj vstanejo gospodje, ki adreso en bloc sprejmejo. (Ves zbor se vzdigne — Die ganze Versammlung erhebt sich.)
Poročevalec dr, Costa:
Prosim, konštatirati, da se je enoglasno sprejela adresa.
Deželni glavar:
Konštatiram radostno, da je enoglasno sprejeta adresa do Njih Veličanstva.
(Ravno tako obveljata 2. in 3. odsekov predlog enoglasno — Ebenso werden der 2. und 3. Ausschußantrag einstimmig angenommen.)
Deželni glavar:
Zadnja točka denašnjega dnevnega reda je ravno sprejeti predlog.
XV. Volitev v državni zbor.
Vsled dodatka k volilnemu redu deželnega zbora ima se najpred voliti iz skupine virilnega glasa in velikega posestva en poslanec v državni zbor.
Gospodje poslanci iz te skupine so:
Kurija poslancev velicega posestva: Apfaltrern Oto, baron,
Auersperg Aleks, grof,
Blagay Ludovik, grof,
Deschmann Karol,
Langer pl. Podgoro France, Margheri-Commandonna Albin, grof,
Rastem Nikomed, baron,
Budesch France,
Savinscheg Jožef, vitez, dr.,
Thurn-Valsassina Hyazinth, grof.
(Izvoljen je z 21 glasovi grof Thnrn — Gewählt wurde Graf Thurn mit 21 Stimmen.)
Zdaj pride skupina kupčijske in obrtnijske zbornice, ter mest in trgov na vrsto, ki ima voliti dva poslanca.
Gospodje iz te kurije so:
Kurija poslancev za mesta, trge in kupčijsko zbornico:
Horak Janez,
Irkič Janez,
Jugovič Lavoslav,
Kaltenegger Friderik, vitez,
Kotnik France,
Kromer France,
Murnik Janez,
Kudež Karol,
Suppan Jože, dr.,
■ Supan V. C.
(Izvoljena sta Horak z 20, V. C. Supan s 13 glasovi — Gewählt wurden Horak mit 20, V. C. Supan mit 13 Stimmen.)
Zdaj še imamo iz skupine kmečkih občin voliti tri poslance v državni zbor.
V tej skupini so gospodje:
Kurija poslancev kmečkih občin:
Barbo-Waxenstein Jožef Emanuel, grof,
Bleiweis Janez, dr.,
Costa Etbin Henrik, dr.,
Grabrijan Juri,
Koren Matija,
Kozler Peter,
Kramarič Martin,
Kramar France,
Pintar Lovro,
Poklukar Jožef, dr.,
Razlag Radoslav, dr.,
Svetec Luka,
Tavčar Miha,
Toman Ivan,
Zagorec Jožef,
Zarnik Tine, dr.
(Izvoljeni so: dr. Costa z 22, Svetec z 21, grof Barbo z 16 glasovi — Gewählt wurden Dr. Costa mit 22, Svetec mit 21, Graf Barbo mit 16 Stimmen.)
Ti gospodje so toraj voljeni v državni zbor, deloma enoglasno, deloma z veliko večino. Naj izvolijo izraziti se, ako sprejmejo volitev. Gospod Horak?
Avg. Horak:
Ich danke für das Vertrauen und nehme die Wahl an.
Deželni glavar:
Gospod V. C. Supan?
Poslanec V. C. Supan:
Zahvalujem se za častilno zaupanje in prevzamem.
Deželni glavar:
Gospod dr. Costa?
Poslanec dr. Costa:
Prevzamem!
Deželni glavar:
Gospod Svetec?
Poslanec Svetec:
Prevzamem!
Deželni glavar:
Gospod grof Barbo?
Poslanec grof Barbo:
Prevzamem!
Deželni glavar:
Predenj zborovanje končam, prosim tiste gospode poslance, ki imajo kaj takih poročil in spisov, ki niso bili tiskani in ktere bode deželna pisarnica potrebovala, da jih pred svojim odhodom blagovolijo poslati v deželno pisarnico.
Landespräsident:
Herr Landeshauptmann! Ich Bitte nun in Folge des o. h. Befehles vom 7. October l. I. den Landtag des Herzogtums Krain zu schließen.
Deželni glavar (ves zbor se vzdigne — die ganze Versammlung erhebt sich):
Visokočestiti gospodje poslanci! Vse predloge, ktere so bile izročene deželnemu zboru, so se izdelale, ako-ravno nam je le kratek čas odmerjen bil in akoravno precej zdatno število deželnih poslancev se ni vdeleže-valo delovanja — deloma težavnega delovanja — v deželnemu zboru.
Slavni zbor! Jaz bi si svobodo vzel omeniti, da ste, kar zadeva materijelno blagostanje dežele, tako koristne nasvete stavili in jih tudi sprejeli, da more ljudstvo zadovoljno biti, ker opomniti mi je le ena nadloga, ki je tlačila deželo toliko let, odpravila se je najdenišnica, ki nas je na leto 35.000 gold, stala in porodnišnica sama nam bode gotovo veliko manj stroškov prizadjala. To je zdaten prihranek, ki se potem utegne porabiti za umanjšanja priklad ali pa deloma za druge silne potrebe. Ako se bode ta reč glede na državno postavo predrugačila, bode mogoče prihraniti tudi silne stroške, ktere zdaj naša dežela plačuje v najdenišnico tržaško. To je en predmet, kterega omenjam, da se bode pospeševalo blagostanje naše dežele.
Popravili smo, kar zadeva šolske razmere, glede na plačo učiteljev, kteri imajo odgojevati boljšo nadejo našega naroda — mladino našo in akoravno po naših slabih močeh nismo jim mogli dati toliko, kakor bi želeti bilo, mislim vendar, da bodo z malim zadovoljni, ker pride iz dobrega srca in prepričan sem, da bodo trudili se za to, da razširijo izobraženost ljudstva s tem, ako bodo uk in napredek mladine naše v vsakem obziru pospeševali.
Drugi obzir je bil, delati v zdanji važni dobi za spravo med narodi. V tem obziru obžalujem, da se je
13 poslancev odtegovalo delovanju deželnega zbora letos, ker si mislimo, da mora sprava biti splošna, ki bode objemala vse stanove in vse narode avstrijske. Vendar, slavna gospoda, pričakujmo vsaj, da smo za napredek v vsakem obzim, za svobodo in spravo prinesli to, kar želi izobražen narod in to želi kranjska dežela, ki je in bode vedno zvesto stala do staročastnega prestola.
Slavni zbor! Jaz posebno se Vam zabvalujem za blagohotno podporo pri mojih opravilih, pri vodenji obravnav, ker veste, da sem novinec pri teh opravilih.
Zrekujem pa tudi (obrnen proti deželnemu predsedniku — gegen den Landcspräsidenten gewendet) Vam prečastiti gospod deželni predsednik presrčno zahvalo,
ki ste nas blagovoljno podpirali in obljubili še marsi-ktero podporo prihodnjič pri predlaganju naših sklepov do visoke vlade.
Izvolite, slavna gospoda, da še konečno izrečem slavo našemu presvetlemu cesarju; Njegovo Veličanstvo je vez, ki veže vse narode avstrijske, kterega pa tudi varujejo od vseh napadov že od davnih stoletij vsi narodi, vsi domoljubi! Kličimo toraj združeni Njih Veličanstvu: Živijo! Slava! (Ves zbor vklikne trikrat navdušeno Živijo! in Slava! — Die ganze Versammlung bringt ein begeistertes dreimaliges Živijo! und Slava! aus.)
Jaz končujem toraj denašnje zborovanje in zasedanje.
Seja se konča ob 15. minuti erez 7. uro, — Schluß der Schling 7 Uhr 15 Minuten.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------•
»