FBžtalna ^lačnna b aatoilni. XVIII. tajtitik. 1S40. nouember 20. 12. mamera. Vu intfeni prčkmurske evang. Slnjorfje reditel I vfidavnlk 3 msAft Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; Imč ,,Duševnl Hst" M. Sobota. Cejna na eejlo iefo 20 Din., v svonstvo 30 dln., v Amertko 1 Doi>, edne numere 2 din. lihaja edn&k na m&sec. Naprejplačilo gorivzeme vsakl ev. duhovnik 1 vučitel. Advent • trdšt. Vezdašnjemi vremeni so iudje že dosta imenov dali, i ta imena tiidi dostakrat spominajo. Ali edno ime se pa preveč redko čiije, naimre da je vezdašnje vrenien vremen Bože kaštige. Od tč reči nas na-zajdrži ali bojazen, ali pa verska kratko-vidnost. Pa je razmčto čioveče srce v tom ravno tak gvušno, da dnesden Bog obri vsej nas, obri celoga sveta sod drži, kak je dvakrat dvd — štiri. Den za dnevom je vekše naše staranje, caglost i dvojnost. Nišče ne ve, ka nam prinesč iitrdšnji den. Človečanstva srce je ešče nigdar ne tak trepetalo, kak dnes. Či pa celoga člove-čanstva srcč trepeče, tak je tomi gviišno veiki vzrok. Pa što je tisti, ki nebi trepeto, či Bog sodi ? Ali to je leko samo konštateranje, ali ne troštanje, to je leko znamenje nevar-nosti, ali ne pomoč. Pa dnesden, tudi v začčtki novoga cerkvenoga leta dosta i dosla src čaka na pomoč. V tom dugom čakanji ji je že preveč dosta obtriidilo. Dnesden, v eti tenki i žalostni časaj bi tudi mi potrebuvali (akše Cirenejske Šimone, ki bi nam naše žmetne križe pomagali nositi. Ar či se samo staramo v svoji nevolaj, stčm si nikaj ne pomoremo. Tudi se ne-potroštamo stem, či si nazajželemo, či se jočemo za tiste stare dobre čase. Ar je vse zaman, tisti stari dobri časi več nigddr ne pridejo nazdj. Ka je minolo, tisto se več nigdar ne po^rne. Človeča moč i modrija tii nikaj ne pomaga. Človeče srcč, to siromaško srce pa vsigdar boie piisto i kmično postane. I ravno tii je glavna napaka. I ar srce nešče, ravno zato poma!i ?L ttidi neve razmiti, da se je od Božega soda, od Bože kaštige samo tak mogoče rešiti, či se čiovek po-nizi pred Bogom. Ali kak se eden pred drugim radi nanizavamo, tak smo pred Bogom postali gizdavi i trdi, iiki mrzli kameni stebri, Pa je v takšem nanizavanji pred liidmi več vsebičnosti, giedanja i čakanja haska, liki pa prave liibezni i od-kritosrčnosti. Pozabili smo na to, da od Boga !i samo tisti leko čaka zvišanje i oblonanje, ki se pod Njegovov vsemogo-čov rokov ponizi. T6 stno zato pozabili, dr smo se v tom ne navdjali, i ne smo gostokršt ponavlali. V driigi rečaj i dčlaj pa tak radi glasimo, da je ponavlanje mati znanosti. Td poniznost pa li samo tak ma raz-menje, či ne zakrivamo, či ne lepšamo tiste grehe, poleg šteri dnes človek, drii-žina, cčrkev, država kaštigo trpi. Zato bi dobro bilo, či bi se ednok vopokazalo, da dosta Itidi svojo oblast, svojo moč i svoje pozvanje ne nuca na to, naj na sveti, v državi, med ltidmi red, mer, pra-vičnost kraliije, nego nasprofno. Dokeč svoja dela ne pokažemo v pravom posveti pred svetom, tečas pred Bogom nega prave poniznosti. Ali ttidi tečas nega mčra i po- Stra"n 134. DUSEVNI LIST novembcr 20. koja v človeči srcaj. Pa kak preveČ bi nam t6 potrčbno bilo. Tiidi s tem nepridetno naprej, či se samo bližnjim svojim tožimo od svoji rsz-lični nevoJ, trplenja i zgubičkov. Sfčm pa ne pravim to, da naj svojo žalost ne po-vemo driigim, dr ne srnemo pozabiti, da je raztalana žalost tudi dnesden samo po-lovice žalosti. Samo naj \6 prava ždost bode i ne iaž. Ar je dnesdčn tožba pravi duševni i jezični bete^s I siem betegom n&jvc-čkrat fakši oskrunijo drtige, ki se skoron najmenje vzroka majo tožiti. V dosti tožbaj je več guča, nego vzrokov, več vsebičnosti, liki pa poštene srčne bo-lčzni. Bog nas na to opomina naj nigdar ne dvojimo v Njegovoj vsemogočnosti. I ki prav verje, da je Bog vsemogoči, tisti svoje nevole ne nesč na senje, i z tisti ne napravi fal, nikajnevredno blago Tudi to moremo znati, da knžnošenje i vsako trplenje preveč zlekoti ta prdva čista diišnavest. Gda znam, da me je t6 ali ono trplenje brezi moje lastne krivice dosčgnolo, te dosta leži prebolim to spro-banje. Ar ka pomeni čista diišnavcst? T6, da je nioje delo vredi z Bogom. Či pa znam, da je vsako rnoje de!o žnjim vredi, t^ ttidi vsa svoja d^la z liidrm dosta leži opravini. Zato pa čiste diišnevesti bodčči liidje dvojno blajženost majo, prvič so gvušni, da je Bog smileni, z druge strani pa mirovno leko glčdajo v oči bližnji svoji. Biajženi so oni, ki so čistoga srca Ar se zlata ne prime erja. Tiidi to nesmemo pozdbiti, da je ne samo denesnjega vremena človek — trpeči, človek. Tiidi naši predniki, nači očdcke so m^li svoje križe. Istina da tista njihova trplenja mi že ne čutimo. I ka pa ne čii-timo, z tistim se tiidi dosta ne brigamo. Dosta liidi vsigddr na jezlki md: Trplenje drtigi je nikaj, samo moje, \\ sa:uo moje je strašno i velko. Ali ie največkrat ne tak? Tak da bi mi načiŠi bogši bili od naši očakov. Tak da bi tisti cd nas bole grčšni, bole lagvi i bole zaosf^njeni bili. Pa što zna, mogoče so v svojem vremeni takši bili, liki zdaj mi, ali pa ešče bogši. Zato je nespametno tak misliti, da so oni bole bili vredni različni kaštig, liki pa mi. Eliaš prorok je znameniti čiovek bio, i donok je priznao, da je tiidi on ne bio bogši od svoji očakov. Ali što se pa ešče od Eliaš proroka za vekšega i znameni-tejšega diži, pri tistom se nemremo čudii-vati nad takšov diišnov zasleplenostjov. ' Tiidi ne prd/im, da je vsaki človek brezi razlike vzrok svoje nevole, svojega trplenja, ar bogme jeste tticii dosta neduž-no trpčči liidi. Tudi iakši so vsigdar bili i bodejo« Najbole nedužno je pa trpo sam Gospon Jezuš Kristuš. I vid'te ravno ne-dužno trpJenje je edino v šterom smo pri-spodobni k Jezuš Kristuši. Drtige prispo-dobnosti so redke, liki bšla vrana. Pa kem bole srno prispodobni k Krisfuši, tčm bliže smo tfldi k Bogi. Z nedužnirn trp-lenjom nas Bog ešče bole k sebi U€ pri-kapčiti, tudi t&, či so se naša srca vkOper-strla. Nega takšega zlomlenoga žitka, štero bi Bog ne znao znova zvračiti. Boži sod se pa največkrdt pri dobri, pri nedužni liidi začne. Bog vsigdar prvič svojo druzino, svcje verne ludi kaštiga, či so gli tej žitka hasnovito, sadarodno drev-je. Tiidi vancar st-av.o dober i zdrav trs čisti i obrezava, z mrtvirn, nerodnim trsom nema nikaj začnoti. Da Boži sod den za dnčvom bole univerzaien postdne, da B6g veiko čiščenje šč^ opraviti tiidi med ver-nimi, nam kaže Božo pravičnost. Od Nje-govoga soda so tiidi ti Njegovi ne opro-ščenš, tiidi tlsti ne, k\ so se že povrnoli i i pobogšali. Tisto je žalostna slepost, štera ne vzeme napamet, da je Bog nc prebira-vec osob. Tiidi t6 slišl k Njegovomi sodi, da naj ništerni viiivši ne vidijo i čiijoči ne čiijejo i zato naj takoj ne ozdravijo z toga strašnoga betega. Bog ravno zato vzeme po vrsti prvič svoje, naj tej že čisti bodejo te, gda svoj sod razširi na cčli svet. I t6 je ne Boža nesmilenost, nego ravno Bože milošče i dobrote lepo sve-dostvo. Nemogoče da bi raztreto srce v po-niznom križnošenji ne Božo volo vidlo. Či bi se Bogi ne vidlo, gviišno bi ne obečo, da On vkiiper šč^ prebivati z vkuppotrtim i poniznoga srca bodočim človekom. I zato prebiva žnjima vktiper, ar šče oživeti ponizno dušo i vkiippotreto srce. november 20. DOSEVNI LIST Sfran 135. Z toga se vidi, da Bog ttidi to ščč, da bi nas rešo, oslobodo. Ali nešče nas zato rešiti, ar brezi nas nemre biti, nego ar nas ravno tak lubi, Iski mrzi i os6di vse naše grehe. Ar On sebi tiidi z kamč-nja leko stvori deco. Zdto je to velka po-mota, či mi tak misiimo, da je to Boža dužnost, nas rešiti i csloboditi. Nego tem bole je naša dužnost, za to rešitev se k Njemi vrelo moliti i svoje grehe požaltiva-ti. Ar nam je On to razmčto i jasno za-povedo, naj ga rni v svoji nevolaj na pomoč zovemo. I stem nas pa na to vči i opomina, da pred Njegovim srdom i sodom li samo edna obramba jeste, bežati, paščiti se k Njegovoj milošči. Ki se pred Božim srdom i sodom k Njegovoj odptišča-jočoj milošči pašči, tisti zadobi rešitev, vOpanje, lepo bodočnostipravo blajženstvo. Zdaj na konci cčrkvenoga leta i v začetki adventa se nam evangeličdncom tlicli Kristušova nezgovorna lubčzen glasi v eti trčštajočl rečaj: Hodte k rneni vsi, ki se trtidite ino ste oklajeni, i jas vam počinek dam. H. Vsaka evangeličanska hiža tna »Evangeličonshi hoIendoFi!" (Pisao Porkolab Gyula, poslovenčo Flisar Janoš.) Tam zgoraj, vu nebe bogšem domi, Med iimi blajženimi dušami, Bog na sodnom stolci sedi. Kre desne Kristuš ino okoSi Jeste Boži angelov povoli, Čakajo vsi zapovedi! Znamenje da Bog i kivne z rokov, Tihoča se zda premeni z-pesmov I trobiintanje po nčbi. Kak je trobiintanje čiito eti, Se namali gor' odprejo dveri: Notri stopita dve ženski, Kak nasUahoma notri sfopita, Je trobtititanje, pesein henjala: Obe dve sta se strsnole. Niti list se na drevi negible, Od straha i tihoče velike — Pred Bogom sta postanole. I kak vu strahoti tam stojita, Ino si na Boži sod mislita, Boža reč se zglast včasi: »Smrt i žitek mam vu svojoj roki, Poveta mi obt zoči-voči, Kak sta bile v-žitka časi?" Občine sirotič. Pripovčst. • Poslov. Flisar Jaaoš. Grczno bojaski da6«/i i hipi so biii ieda. Doli so odegnali vogrske ycfške k morji, tagde citrom jaboka rasfejo. Hej da je dosta lepoga znao Števan od onoga crsšga pripovcdayati. Nši tnre z vojaškoga žitka, Prlpoveddvao je, ka je i dvakrat merriuvao i obrano Fcrcnc gospodina žitek. Ednok vu bojni, gda je meifa špic že rav-uo Ferenc gospodina srdce šteo prebodnotž, tara je gratao I tak je klukno na oenKura škramble, ka njemi je naednok z prgiiče spadno meč. Ob dfflgSm pa, gda se je Ferenc gospodin vu morji kopao, ga je ravno edna cei riba šiela popad-noti i požreti, ga je Števan vo žnje gobcu vne-sao i vč na breg priplavao žnjim. hlina, ka se je z temi hišturiami ne meo rad giasno hvaliii. Samo takiega hipa \t je gu» čao, gda njemi je pallnka odv^zala jezik. Gd* je naza domo prišao, la?ii na uie va-lon junak je bio žnjcga, ka bi ga Isstna njego-va matl nebi poznala. Bajuii so njemi do vuh s^gnoie f nakoncl tak zafrkočene, kak Somogy-sk^ preclsn. Hej nakeliko so se okoli njega vrtele de^ojke! A!i on |e samo edno meo rad. Nagla-sa je upra? plemenitomi gospodi?i?, ka bi se rad oženo. — Dobro |e Števan, jss bom držao vo gosto^anje. A\l vsa dobra obečanjsi s nag;bi so na kvar prlšli, dr je z-gosliivanja trbina poslaaola. Tak se je zgodilo, ka je Eržiks, Šievana zaročnica v ednom ziraskom mrzlom dn^?i gvant šia opla-kiivat 9 potok. Vcda ie irnok v J^d biia zmrž-njena. Tojijo so presekali na lede, ali v bgojem mesti. E žika se jg m lede poškaiiia i v prepast je spšdnolas bLx so jo ešče živo pofegncll \Q z mrzle vode, nateliko-se je prehbdiia, kajena eden ijeden vrmla. Od onoga hipa tnao je nO Strdn 136 DUSEVNI LIST november 20 Edna njidvi zda brš napre stane, Pred nebeskim tronušom postane, Glavo nagne, doj poklekne. ,,Što si \i? — guči!" - Jo oberče Bog 'I tak zda ona preci naednok Guči, vse pred njega vtekne: ,,Ka sern bila jas tam, zdolaj oh Bog, Je pred tebom tak znano moj Gospčd: Vu celom zemelskom žitki Sem molila, služila li tebj; Na buče hodla, telo mantrala; Pobožna nuna sem bila. Očo, mater sem ta ostavila, Imč, hižo, liibčzen, zavrgla; Od sveta se odstrdniia, — V-samen klošter sem se zoselila, Cele dni sem klččala, molila: Pobožna niina sem biia. Od zemelski sem se odtrgnola, Gladuvala, vrelo se postila, Ves ce!e dni sem klečala. Telo i kotrige si mantrala, Pokoro ino svestvo činila: Svčta apaca sem biia. Lampe so nii noč i dčn molile, Roke sveto čislo obračale; Zdravo Margyo i Očanaš, Več, kak stokrat od dneva do dneva Zmolila i pokoro činila; Sveta apaca sem bila". »Zadosta je!" — Pravi Bog vse to vern. Naj pride ta ova, da jo čiijem! Ti pa idi zda od mene! . . . Ova pride i doli pokiekne, Reči išče, ali nenaide nj^, Velikomi sodci erče: ,,Takše vrednosti, kak ova nemam, Ka sem grešna, to čiitim, dobro znam; Ne sem zavrgia liibezni, Ne se odstraniia vu tiihino, Ne se postila, mantrala tžlo, Živela sem v-svetom hižtvi. Čisla sem v-roke nigddr ne vz^la, Celi dčn sem tudi ne molila, Ali kašte sem činila, Najem sem za to ne čakala, Ar sem vse to za dužnost držala, V tvojem imeni odpravlala. Nigdar sem jas ne manjiktivala, Na vse, ka sem dobila, pdzila. Dčn sem z-molitvov začnola 'Ino ga z-molitvov dokončala, Deco sem tiidi na vse to včila, Njo v-Božem strahi zgajila. trbelo Števani ni edne devojke ne. Ci nebi natc-liho ifibo oni štiraj stek, štcre je Fiueššy Ferenc na njega zaviipao, za njov b! šo I on vu smrt I liid; se je ne oženo več nfgda, Zobston so ga diaždžile dekline ino se žnjega iengšriSe, on se je satno smehao na vse. Gda je cajt meo, v6 je šo na brutiv k Eržike grobi, tarn se je \Q z ža lostio i tak si polehšao srdce. Tak je žlvo vu mirovnosti, Vu kašteli so ga vsi ifibili, slobodno je šo notri i vu kanapo-ja hižo. Fereoc gospcdina deca bi pa ravno nebi zaspali, či bi njirn on po večerAj nebi pripove davao lepi fabu]. I ka t a] fabule kem lepSe bo dejo, so Števan bačeka obdeljdvali z finim do-brim dohdnom i friikcv bagov. Ci si je v Iartspe djao bago, precl je z da-najkao k-coj ono staro indainjo husarsko noto: V-r^bi neo prav za husdrs, Nede tatn bage Svžti Peter prosimo V&s, Naredte fsbriko za r?a*s Gde bode redjena baga: Vživao de jo husar bakji. Te mžii Bela, pa Iionka gospodičina, sU se li hitro navčila od njega \6 noto i ž-ijjrn vred sta jo popev%!a. Gda je Števan bači voobstarao z-dela, so ga ne stiraii vkrsj, tam jf ostao na gcspodskoj porlaji, kak »inventerija stari materišl". — Po večera*] je pa vu prejdlnice hodo fabole pri-povedavat. Hej, kakše fabole, pripovesti so bi!č to! Več je bilo v-sji (uznoga, kak vesdloga. Takda bi ?u vsdkoj svo]o tugo i žalost pripovedavao. Ali brezi lObave je niedne ne bilo žnji, Devojka je verna osfžls k lubiji; junšk je vu smrt io za iubov. Cele prejaln ce posliihšavci, so se jokali, drfigoga hipa pa nasellii nad njimi. Či so je nstitro doroa pripoved^vale dekline, ešče so se novembej 20. ! Stran 137 Siromake sem nigdar ne pustiia, Ostavlene vsigdar batrivila, PoJeg moči pomagala. 'I njim na slflžbo gotova biia, Kak so vse, vse pred tebom znana, V-tvojoj knig«. gor' spisana. Nemo tak duže nadaliavala I s&ma sebe preštimavala, Kak liiiaranka sem živela I kak lutaranka preminola: i}Odpiisti mi Oča prestoplenje, Boj mi mili za vgrehšenjel" »Tvoj bode žitek! - Pojdi č\ moja, Pred tebom so nebesa odprzta, Grehi so ti odpiiščeni! ,,7i ova si pa gori zamerkaj: Buče, post, ttči mantrdnje so nikaj — Tvoj žitek je bio zobstojnski!" I kak se nebesa doj zaprčjo, Angelov pesmi se pa čujejo; Žnjšh viist se glasi tak iepo: Ka 11 veren žitek pela v-nčbo, I ne zobstofnska moienja, Na buče hodba mantrdnje tela, Bojdi naveke blagoslovleno: Ime nebe Očo Boga !!! Jugoslovansko Gustšv Adoifa glšvno driištvo je svoje VIII, letno sptaviiče t. i. ckt. 12. i 13. iuelo v Novomseli pn Vmkovci. Na spra>'šče mihaiajoee vfsfke dostoj&istvenike, D, Teodora Heckel pflšpeka z Ber!in?> i našega D» Dr. Popp Filfpa, so zosebiio z vellkov osvetnosijov spre-|6!i. — Na toai spravlščl so ŠkaK5 Šaador len-davski dfibovnik s^ozngvali naše prekmuiske oevolc ?. radostL Pn gAvnoj Boz-;j slfiž^i so D, Heckel pOšpek | r^dgali r?a podldgi II. Tim. 1, 1, Na gi&vnon?. spržvfščf so ps D. Dr. Popp pOšpek i f?redsednik druitva raeli Csvetni govor. — Dfflžtyo |e ineio iiavkOpnogs notri jeiRanjii 134.465 din. Žalost, darii?a?j]e na dfišo gledeC snso mJ v Prekt?iurj! na zddnjfm rugsti. | Ve!ik? lCibeznl dar je dobila fara v Beogradl, 35>000 d?n. na zidanje cčrkvc. Dccž dar |e do° bila Slrotiinfca v Novoj P^zovi, 22.000 din. V Prekmurie ]e daao 2—2 jezeio dln. podpore Apačam, Leudavi in Sell. (Z^dntoga dobi od n*^fiškcga Gusfdv Adoifa društva Apace 4 500 din. Selo 3 750 din.) OkL. 14—16. j« cat diihov-noga oborožQvssi']ii držd-ri Isiotara, ob Iteroj prHlkl sts zdsebno D. Hecke! pOIpek i vsevučc-lfščni prcfesor Dr. Gerstenmajer z Berlina nula ?e!ike duhovne vrednosti predavanja. L. i stire mamice zrjjokale nad njim?. Hjdilo p je pa vu pre)a!nico teliko, ka \t \\ ežče na pe2 zlšlo 2nji, ne je blio fu hiži zadosta ssesta, Ra-dl so prlSH posiflžat i starci Števan bačia pri-povedke, noSs je ne daleč, saaio na n!2terni «fio-paj bila cd prejalnice oiiarlja. Elčez-Meriš ma-tere so se tOdt šengšriii, ka L! je bar vile 40 let stara bi!a, si je donok z-erdečfm robcom na-zaj zsvezala glavo, da sc i ona med snehč ra-čuna I tak lehko prihšja v prejdlnsco. Keliko, vnogo dobroga je zaao od gospodina pripovedavati pa od njegove i od držžne. A!i ittdi je pravico raeo, ar je ne prišao k-njemi takii prošnlk, aii nevolak, clgan, koga bi on z prarnimi rckarai pognao z dvoriš-ča i od svoji dter. Njegova deca so s! pa i flednji falačec raždeiili z-sirjraki. On je pravo tfidi, ka je.Bela gospodič cdnok bos prišso domo. — Gde pa mašpunCike? — ga pita nagy-žaga mati. — Ednomi vbOgomi sirosaaškoffii pojba;i scm je dao, ar |e oa ni edni iie nieo, jas pa doma ešče dvž para tnam. Nažo ga je mali v aaroča pupadnoia, skuliivala ga je, pa je od toga dc6?a mao Bela tri tjedne ae taogao z-pestelč slanoti, razicrazo se je, vu veliko hlco je spadno l d d doktora sta hodila k-njemi z- Gda je Števan baC*l vu prejL!nici} te dober glas, ka je gospodiči že bogše, povedao, cela Y^s se je veseliJa. Ar je ie eščs iakšl svet bio, kaj vu dcbrdti i nesreči |e edno čfitilo liidstvo z gospodinom navkfipe. Či je koga kLkša nesreča dosegnola, eden torni difigomi so na pomoč bili I z-dobroga je tiidi vsakoml zišlo. či je ogen opfisto v^s, vsa-koga trama les je zgospodina loga" k-leaki danf. Ne je oiela občlaa velikoga hslara, bogati njiv. I ka ]e bllo je od nigda mao Fflzgišy go-spodina imžnje. Nigdžr ne več, ni mLn\e. Ar je Strdn 138. DUSEVNI LIST november 20, Nad preranim grobom so mi privrele z duse bridke rnfsli tožbe: Kak krhka je posoda naše duše 1 Zaka je človeče živienje nej reka, štera bi dokončati zndla svojo pot od vretine do izliva v morje vekivečnosti ? Zaka je Čioveči žitek nej sveča, štera bi ednok prižgana do kraja zgorela? Zaka ie zemelsko živlenje nej sliižba, štero bi samo te mogli odložiti, gda smo svojo dužnost že spunili ? Mogoče je eti, dnes se veseliti punoj moči i zdravji, vutro pa z nemov predgov smrti nazveščdvati ničevnost žftka. Mogoče je eti, dnes se brezskibno segrevati pri ognjišči driižinskoga živlenja, vutro pa kak mrzlo te!o zapiiščati šereg jokajoči se bližnji. Mogoče je et?, dnes pune rnoči se paščiti na svoje delo, vutro pa negenjeno ležati v tesnoj škrinji! Zaistino: Človeči žitek je kak spar, šteri se edno malo skažuje, potomtoga pa prejde. I kak sem zagledno na nagrobnom kamni znamenje žftka, je obnemo smrtni glas tožbe i privrele so mi misli žitka : gospodin s iC*ga ka je nieo ne nika zapravo, ?eč je pa ne mogao k coj sprsvit:. Bc^g^tcga čioveka je (u ne bi!6, a\i kodiša tiidi pigddr ne, Fiikališ, — ešče I nof^roš je n6 meo deia, kx vscfeie tožbe i dugoi^nje je vržd, v-irdr spraTO diihi)^n?k i gospodin, brezl p!a5e, Lub^zen i mir je ladao tani. I ci se je v-nedelo gojdno zglaso te veiSki zvon, v sv^težnji gvant se je oblekao vsški, mali i velki, stari I mladi i hito je vu cerke? k službi bcžcj. Tškši je bio teda svet, od šteroga že ssmo ti stari iGdjž znajo gujatl, ti raladi pa tak pra-vijo : »tak davno je bilo to, ka je rayno nanč ne istina." Z toga jveta je bio Števan bači tudi. Tara je živo, kak deie5 tam je tiidi vmro vu 96 let starosti; kak pcštuvani starec. I kakii žitek je bio 16 ? Že to je sarao ?u sebi edna čflde vredna hištorlja. Od toga je iudi dostakrat pri-povedavso Števan je spar Človek se naj ne toži nad preminoč-nostjov svojega živlenja, nego naj puni svoj žitek z vekivečnostjov! Človek je nej reka i nej sveča, nego dete nebeskoga Oče. Nej je zernla njegova praya domovina, nego jiebesa. Če je živleoje kratko, naj bcde te bogato ! je človek nej gviišen svojega premi-nočega, naj bode te gviišen svoj&ga veki-večnoga žitka! Kristuš je pot za celo vekivečnost stvorjenoga človeka. Ta pot pa ne pela v daljavo, nego v višino ! D. Ndva cerkew Y SelL Krlževska gassjna je cdna med teirJ naj-\ ekšimi v Prekmurji i ma najbale raztorjene ves-ntce, med šterioiJ je Selo nšjdale, Esaog. verni-ki toga krdja so zavolo diige poH nej raogli r^d-no spunfa?ati s?o]s verske dužnostl, ar so v leti hlli obtrfldieni od vaogoga dela, a v zimi pa so slabe poli. Celo starejiJ liiidje so aej oicgli tak daJe* hcditi y cerksv. Zšto so evang. veruiki pred 5 leti skknoli, ka hi po naogočnosti obno i\\i pred dšvaira čssorn cbsioječo e?ang, grsaj- 6da sta toga blajženoga srdca i dfile Fe-renc gospodin i tiivžriiica *u Bogs vOpremfnoIa, ka bi raeo on eiče duže na etom sveti Iskati ? TL sc je ždo k gospodina krlpte i k-s^ojoj ne-pozablene Eržike groba sosedstvo ! (Korec) V dalžšnjem pristasiiiči je bogati mohanie« danski trgovcc bifalio ščeo kupiti od kapetana edne Iddje. wKa šč^ts z bibliov, tak je ne vete čtetij* njerai je pravo kapetaa. »Istina", je od-vrn:; mohaniedanec Mali če pridejo k meni krščanski kapctžni z drfigi talov sveta, te mi biblia pokaže, jeli njemi slobcdno zavOpam. Če vidijo na raojem stoli svoje sv. pisrao i ga spoitlivo obra^ajo, te msm zavfipanje v nje, če ga pa vkraj porinejo, te $ takšimi ludmi ne r§z-pravlara." november 20. DUSEVNi LIST Stran 139. no v Seli. Osnovdla se fe fiišjatna verska obč^na, Jtere vodUeii so se irfidili, naj bi se postivo prioersn Bozi hrsm, gde bl se večkrat iejko vr-šf!e Boze s?fiLbe, šiere so zdaj ?saki mesec ob-dn&vajo ? fdkovskoj iolJ: Po diigcm premišla-vanji \ tanaTihanj' se ]e skienolo. fes ss ne bl zidala ssmo navadna mol;t-a'ririca, nego cerkev. Da tcga sklepa je prišlo ieda, gda sino ttieli .zagvitfano vift.o ildovtiozt v našem krajl Med ¦tetni d&rliel? so bill tžkši, šierl eo oblfibili ceJi ruif, rušta tesanje i vkOperpostavUnje, tnaterijal I napr&vo eltara I predgsnce, s drfigl so v go-tovinl obečsll vekše šume. K toml dsli so nas ? vnogoiiž pršprsvjli i podkreplli tiidi nnši vrH ameriksnski rojdki, iterJ so z velkov na?dale nostjov pristopili k aab^ranji darov z& bod6čo cčrkev v Sdij za štero so vscga 800 doldrov vkOper spraviii. Z etoga labčzni punoga djšnja imo vdaljSali trdo \fupanje9 ka bode naie želenje i nsie delo do konca spelano tera feole, 5r smo se tudi prlnss prijčtno ogviišsli o velikodainoj •šldovoofti vernisov naše krafine. Vsa cta vrelost i pomoč n&% je pripraviis do tflgas ka smo me-scca julija leia 1939, začaoH kopati fundament te 11. evaageliSanske cerkve v Preknsurji. Velko brcmcn smc vzčii s tem na sebe, ali vsigdar smo blJi v tom vfipanjS, ka z Božov pomočjov prideoio do končnoga ciia. Istina, ks so n^s tež-k; časi prehitili, šteri naai delajo ?elke skrbi, ar so nam zavolo toga vnoge obliifeJene podpore sploj odpovedane ali preveč zmčašane. NaŠi lOdj^ so tiidi močno prizadeti zavolo medn^rod-noga poiožaja, ar so si ne| mogif pridobiti cni dohodkovv Itere so si vsako Icto prislužili vtu hiat. Zato smo nej mogll ?kQp spraviti ?sej oni darov, itere so naši vertiiki oblubili i nsie deSo je na žaicst nej moglo biti letos dovrieuo. Ob ctoj priliki se vsem onim, ki so nšs do cti K»ao pomagali i podpčrali v naSem deli, va-dlfi;emo na etorn mesti ft«šo srčno zah?aluosf i je prosimo tiidl nadale, nšj h\ nam na pomoč b>i tečas, doktč ne skončamo toga znamenito-ga dela. — Selanci. Kai pravite? Pod tem titulom je eden gospod, po obč-noj sodbi, eden plebanoš z okoHce Puconec vu časopisi »Slovencc*, 1940 nov. 5, vOdinoj 254a numeri pitao: »Kakšne fiarodnosti je luteranska vera prl nas ?'; Pr^virao: vera je nej etakleovakie narod-nosts, nego medsebna vcra, ali vadlUvanie vu tesnešo 7kQpnost veže liidi, vernike ržzl jez'ka, raz^lčne narodnostJ. Pri nas, bliže saaio 7 drdvskoj bano^n!) k evangeličanskoj ven sl?.-šijo vernici slovenske, neni^ke I r-adiarske nš-rodnosti. E?gsgeliom?ks ?era, ali si bojdi cerkev je podložna Bozoj Rečis na SteroJ pod;agi ossivla svoje kotrige za bogabojč^e krslšan-s kraSevstva Božega i za ^crae državljžns njiho?e dosnovine,' šteroj v*5ki hipek svojo blago, svoj žitek .f.o gotovi na a:dov dati. Slugl evangeliiianske vere se Ke igrajo z-onov miseSjov, ka so stra^karskj ta]niki, novin pjsateJi, ali poz^ani pciitlkušje, ar je njihova dužnost siiisn]e i glžjenje Bole Recl. ZLio se nestrpno nemešsjo v korespofldenco diflge vcre. Ne brsnejo pomea&dvajcč po kaiehsii difige vere. Ne grajajo, neicem pradti deiiuncirajo, po-zvžoje svoje težko i verno opraflajoče šolskc upravitcle za volo potrebnoga, a nedilžnoga podpisa. V omurnom časi Sivčmo. Skoron vu vsej svoji četfčri kuklžj gori svet. Boži Dfih nas zato vezdaj eičc feole oruurno oporcina: »Lubii bliž-njega tvojega, kak sanoga seb6 Ci te pa cden-drfigoga grlzl! i jeli, g!6dsjte, naj se cdea od drugoga ne potrcilte." (GsJ. 5, 14. 15) Adam Ženski ketiielc. Sposojeni kinč. Vu veikom vdraši je živo znanstvenik. po celom orsagi poznaai profesor fiiozof-je, Pcznan-ci so ga poitfi/ali zavolo njegove pravičnoiti, študentje so ga občudiivali zavolo cstroga i velkoga duha. Njegova prcda vania je obiska?atlo sto i sto ralždl lfidis d^ bi se kem več navčili od njega. Po tandče so prišli k njcmi, ^r držali so ga zs najboSe čednoga človeka cnoga čsssa. Liiblenec sreče je blo. Bogat i spošta?ani je ži?o v srečnom zakoni z iublčnov ženoy, šori njemi |e podaro d?a sini, zdraviva pametniva dečka sta biii, vesžlje i viipanje starišov. Oča je navčo njiva znanosti, Hjima razlšgo stvorjenje sveta po syojom ztianji, ali nigdar ojima je nej omeno pršvoga stvorilela — Boga. Mati pa je vzgajaia dečka v božem duhi, verno njirna je pok&zala kep Boži ksk dobrutrJka i skrbnoga Oče. Stran 140. DUSEVNI LIST novcmber 20, Letnoga časa pss je prižla nesreča iMl v tu srečco hlžo. Bog k&Ulgn tGdi o»e, štcre Ifibi. Dččk? sta se sprehžjau* po ps*ki, oLa se )e oifidio med svojimi Studenti. Nag?o * rieprifAka-no \t prižo mcčen vih6r, deždž se je zatno iej-vsti l dečka sta iskate zdtefje pod stdrlm visikim hrastorn. T6 je bila 11] hova sairi Tesno sta stila eden kraj drfigega, gda je grczen blisk vdaro v kordsio staroga hrasta. Na mesti sta b[la deLka nnftra. Nesre&ia rnati je da!a svojtoa sina spraviti dooso i je v njihovoj hiž'cl položiia na rnrtvečko postelo. S?ojftn sluzbvmkom ps ie zapoved&la, da nit! edno reč neso^jo povedst? gospodi; ks se je zgodiio. Om sama žčč najprvie gučaii s svojim mOžom. Z??al^ |c, kakio veiko veselje sta bila dc^Ska za njega. Vefdr je pozdrš^lla svojeg^ mola, kak po navadi, ga peiala v hižo na več^rjo i njemi je dvorila. Na cjegovo pitanje, gde sta dečka, je mirno odgovcrila, ka že spit.?!,, Po ve?dr]i ]e stopila k njem! i prasla: »DrAgi racž, težko pftanje bssoj na srci. Pred duglm čssora mi je nikžk dao dvš kloča, caj je shrduim za njega. Dnes pa ]e prlšo tisti i je svojo Idst nszšj proso. TežSso rai je ločitl se cd njih, zato te pitarn, mcreis je nszaj d&ti, ali nej ?i( Mož je svojo žeiso žalotttio pogledoo: ,,Ti kak moj« žena to ne bi sm^Ia piiati! Znaš, ka sem vslgdžr bio pošteni človek i 16 zahtevam tiidi od 16be. če te |e ito) svojo last nszajproso, cjemi jo tudi raoreš nszajdati, kak-šteč žmetno ti je i kakšteč dugo si jo hi&tiila." Odgovor^ča ga prime žena za roko : s>Hodi, da ti polražem kinSe, itere moremo vmoii ono-mis ki jlh je naoi dao." Dugo je stao mož pred svo]ov nirtvo? de-cov, bolečfna n\tml je stlsnola src^, nUi skuze je nej najio. Teda je žena pravla z trepetajdčim gfasom: ,,B6g jih je dao. Bog jih je vz€os blago-slovleao rš] bode iaie njegovo." Mož je stisno svojo ženo na srce crkoči: ,,Kak siromaien seni proti tebi! Ka rai pomaga znanost i pamct, če vere nemam. Vči rne dtaga žeaa, ka bom menjc znao i več ver-vao. Ar sarao y veri je blajžen$t?o." Frida Kovitš z milošce seb6. Brzega spoz«asja dveri so spoz-nania samog^ se?;^. Mi amo prsct sebom ncpo-zndni Ittdjč, SkrtvaiEo se i skrivarao s?oj« grehe ne satno pred 57^1001, nego »fldi pr Greh je takJi, llki donjohodeča skuinjava. Jeste pri šterom eščc v zemclstom živlfinji, jtste prJ šterom v ?remen! storti, i jcite pri kona po 8!tifts stanejo gori njegovi grehJ, kak pri bc-gžt-ci Y zgodbf Bogafca l Ldzara. I to je nšjbole grczno. Tiidl tebž doiegnejo ednok grehi, či ne pepu?liš> da b! je Bog poisko i tebi odpfisto. KHstuš JezuŠ je pod našega gveha groznim bae^nom zapflščetii od G^spcdtioga Boga prišo do tcga, da je gr&inoga zemelskcga člcveka ie-ko odkiipc, Bogl |s žmetno tlsto n%zaJLt'Zidatf, ka so naši grebl doilporfliili. Bog fe B7ojo nezgovcrno liifcezen ne ?rsogo nači i močnejSe ^SporedatL nego samo tal-% da je svojega ediuorodjenoga S'na dao za cas- Sioipson, i€ zsameniti vučenik, gda so ga to pitali, ka drži v svojetn žitki za svoje naj-vek^s gonnšjde.ije, je etsk odgOvcro: Mojega žitka ndj^ekie gorlnžjdenje je tisto, da seir. ias brezi Kristuiovoga odktiphelstva zgObleni greinik. Laž jetakša rned gfehi, liki raorf nied ciglom. Milosča se vsigd^r tak začne, da Bog iice ! nagovori Človeka. Od toga pa, da €!ovek kak sičs Boga, so z6 preveč dosla knlg naplsall, ali i od toga pa, kak Bog 5Ke čioveka, so samo edno knigo naplsaii, Biblijo ali Sveto pismc. Bog me ne !iibi 2H0, ix žam se k Njemi povrno, nego ii\o ss lfiko k Njemi povrn6:n, ar nie On JObs, Nšjglasnejie knččča krv jfe ne Abelova pa tlste glas je do nebes priio, aego Kristuiova krv. Ka se ma zgoditl z menom, či d? Božega Sinš kr slo? kriči. Prekl^stvo pa li samo tečas, dokeč se k Njemi ne paščim. november 20. DOSEVNI LIST Stran 141 Kakkoli je človek daleč spadno od Boga" za njega jeste odpuščanje na križi, či se povrnč i z vernostjov glčda na krlž. T6 ]e ne istins, da se je ne mogoče pobogšati i povrnoti. Šatana najvekše želčnje je 16, človeka pri-dobiti za sčbe, naj svcjega žitka ne zavupa na Kristuša. Pred človekom je vse bole važno, likl pobogšanje, povrnenje, dfiše z?dičanje. Žitka granica je tam, gde minč railošče vrčmen, ali pa tam gde človek novo živlenje najde, i po tlstoga poti ide dale naprej. Zato je ž tka granica ne telovna smrt. >*»• Ci Jezuš nikakcga gorlpoišče, On njegovo živlenje tak spreobrrf da se od njega odstrdni smrti bojazen i samo tškža postane za njega, liki da bi z kletnoga stanovanja goriprišo v suho pritlično stanovaoje Kak se spremine človeče živlenje ? Li sarao od samoga sčbe. T6 je Božega Svdtoga DDha skrivnostna moč. Vktip živcti z Jezuicm, 16 je novo, blajženo živlenje, H, Našim nardcnikom! Etoj zadnjoj numeri 18. letnika svo-jega lista smo priiožili čeke z vopokaza-nimi zaostanki. Dfiigi listi naročnino v naprej terjajo, mi jo samo za naza"j prosirno. Lepo Vas prosimo, poslužte se pri-loženi čekov, naj rčdno znamo nadaljavati svoje delo. Ne pozabte, ka nas vsakša numera Diiševnoga llsta 1.600 dindrov košta! Te velke vsote smo samo tak zmožni, če od Vds rčdno vdablamo naročnino ! One naročnike pa, ki pri svoji dtthov-nikaj plačujejo list, prosimo, ndj tam po-ravnajo naročnino. Naročnikom soboške gmajne smo tiidi priiožili čeke i jih prosimo, nLj nam ali po pošti nakdžejo naročnino, ali se pa n&j oglšsijo pri svojem duhovniki i tam poravnajo svoje zaostanke. Vse svoje naročnike pa prosimo, naj tiidi nadale ostdnejo verni svojemi cerkve-nomi tiski, šteri samo njihove diihovne potrebe šče sliižiti. ReditelStVO. mili Radostl gl^s: „ VOra je, naj že s sna goti stdnemo. Ar je zdaj bliže k nam zve-ličanje, nego gda smo vervali. Nočjepre-minola, den se je pa približo; odvržmo zdto td dela kmice i oblečmo rožjč svet-losti!" — (Riml. 13, 11. 12.) Sobota. Na naše povabilo nas v ne-delo 24. novembra obišče Akademsko krš-čansko drUštvo mladi Ifidi z Ljubljanske univerze i nastopi med božov službov s svojim versko-kulturnim programom: s predavanjem, deklamacijami, muzikalnimi i pevskimi točkami. Tudi po etoj poti opo-minamo vernike na lepi i bogati program, s šterim do nastopili med nami mlddi slo-venski akademiki, šteri so si za živlenjski cil postavili, živeti i gldsiti Kristušovo vero. Cerkveni tan^č naše pušpekije 12. dec. bode držo svojo sejo v Novom Sddi. Učitelski glas. G. Čarni Koloman je po opravlenoj vojaškoj službi nastavleni za učitela prosenjakovske šole. Pozdrdvlamo mladoga narodnoga vzgojitela na njegovom sKižbenom mesti, na njegovo vzvlšeno po-zvanje pa boži blagoslov prosimo. Evang. gmajna v Beogršdi je svoje bože služfee prek 77 ttl v ednoj m^loj kapeli držala, itcro je srbska vlžda nikda za beograjske kalo-ličance iidala, potora pa evangelič^ncom dard-vala, &t so katoličanci nej ščeli nuciti to pre-prosto molit?arn!eo. — Po vnogi pripr&vaj so naši beograjski verebratje 20. oktobra položili fundamentni kamen s?oje nove več milijonske cerkve. Na osvetnosti je Ižl vzeo tudi zastopnik Nj. Vel. kfrfJž, več ministrov, zaitopnik pravo-siavnoga patria*rha i vnogo drfi^i odlični goitov. Naia vlada je 100 000 dinarov darOvala za zidanje 16 cerlcve, Belgrad všroš pa je funduš daruvo. Oornja Slaveča. 31. oktobra, radvečara ob pol 3 vori je fdrno žensko drtištvo priredilo verski zidvečsrek na spomenek Rcformacije s sledččim osvetnim redovdkom: 1.) Občna pesem 219. 2) Naprejdavanje domanjega duhovnika na podlagi Apošt. d]a"aja 14, 8-13. 3.) wNa refor-macije svčtekK. Pisao Fiisar J., deklamalivao Čurman Alojz, šolžr iz Sotine. 4.) MDr. Luther Martini v spOmenek", pisala Kovštš Frida. Na-prejdali: Drvarič Ernest i Bokan Janez šolara iz Dol. S a?eč i Huber Iren ioterkinja Iz Oor. S!4- Stran 142. DUSEVNI LIST november 20. več. 5.) „1517, oktober 31", pisao Flisdr J., de klam&livala Benko Anužka šolarkinja \z Nuskove. 6) Zaprtna obS, pescm: 219 v. 7. — Po ver-skom zadvečarki je cffertcrfum bio duAnl na dom. f&rno žensko driiltvo, šteri je prineso 48 50 Din Zavolo slaboga vrejmena i božne pOH je malo vernikov obiskalo tO dsvetnost. Ali ki so tao vzeli na osvetnoitJ, njim nepoz^ben osia"