—   238    —
Zgodovinske reči.
Nekaj o Metodiju in Cirilu.
Tisti, ki so v letošnjem ^koledarčku" brali sosta-vek o Metodu, sla venske m a posteljna, in morebiti tudi marsikter drug bravec „Novic" bi utegnil rad zvediti, kaj Nestor, oče rusovske zgodovine, o tem pripoveduje. Ker sostavek ni preobširen, podajamo bravcom celega iz staroruskega, ali bolj prav iz staroslovenskega po ruskem zavitega jezika zvesto poslovenjenega. Popisovaje zgodbe 6406. L898 p. Kr.) leta pripoveduje minih takole  *):
^Kedar so Sloveni in knezi njih kerščeni bili, poslali so Rastislav in Svetopolk in Kocel k carju Mihaela govoreči: zemlja naša je kerščena in ni pri nas učitelja, ki bi nas podučeval in nam razlagal svete knjige; ne umemo ne gerškega jezika ne latinskega; eni namreč nas tako uče , eni pa tako; ker ne umemo knjižne oblike ne moči njih, pošljite nam učiteljev, ki nam zamorejo razložiti knjižne besede in pomen njih. To je slišal car Mihael in poklical modrijane vse, in povedal jim besede vse slovenskih knezov. Ia rekli so modrijani: „je mož v Selunju z imenom Lev; ima on sinove, ki umejo jezik slovenski, umna dva sina ima filosofa". Redar je to slišal car, poslal je po nja v Selunj k Leva, govoreč: ^pošlji k nam hitro sina svoja Meto d i j a in Konstantina". Kedar je Lev to slišal, poslal ju je hitro in prišla sta k carju, io rekel jima je! „lej, poslala je k meni slovenska zeoilja proseča učitelja sebi, ki bi mogel jim razlagati svete knjige; tega namreč žele". Bila sta sprošena od carja in šla sta v zemljo k Rasti-slavu in Svetopolku in Kodu. Ta dva pa, kedar sta prišla, sta začela sostavljati čerke abcdne po slovenski in preložila sta apostoJjsko djanje in evangelje."
^Razveselili so se Sloveni, ko so zaslišali veličjs božje v svojem jeziku. Potem pa sta preložila psalme io sveto mašo in druge knjige. Nekteri pa so začeli grajati slovenske knjige govoreči: „ne spodobi se nobenemu narodu imeti bukev svojih razun Hebrejev, Grckov in Latinov po Pilatovem pisanju, ktero je na križ Gospodov napisal". Papež Rimski pa, kedar je to slišal, je pograjal une, ki mermrajo na knjige slovenske rekoč:  da
*) Glej: „Polnoe sobranile Russkih letopisej, izdannoe po vyso-cajšemu poveleniju arheografieeskojakommissieju. Tom pervyj. Sanktpeterburg 1846" na strani 11.
se izpolni knjižna beseda, da bodo hvalili Boga vsi na-narodi; in draga pa: vsi narodi razglašajo veličja božje, kakor dal jim je sveti duh odglašati; in če kdo graja slovensko pismo, naj bode odločen od cerkve, dokler se ne popravi; oni namreč so volčje, pa ne ovce, ki jih je treba po sada poznati in varovati se jih. Vi pa, otroci božji, poslašajte nauke, in ne odrivajte podačevauja cerkvenega, kakor vas je učil Metodij, učitelj vaša. Konstantin pa vernivsi se nazaj, je šel učit bolgarski narod, Metodij je pa ostal v Moravi. Po tem pa je Kocel knez postavil Metodija, škofa v Panii, na stola svetega Andronika aposteljna, enega od 70erih, učenca svetega aposteljna Pavla. Metodij pa je izvolil dva popa hitropieca in preložil je vse knjige popolnoma iz gre-škega jezika v slovenski v 6 mescih, začenši od marca mesca do 26. dne oktobra mesca. Končavši pa dostojno hvalo in slavo dal je Boga, dajočema tako milost škofa Metodiju, nastolnika Andronikovema. Tedaj slovenskega naroda učitelj je Andronik apostelj; po Moravi namreč je hodil in apostelj Pavel je tam učil; tam namreč je Iljurik (Illyricuu»), ki je va-nj prišel apostelj Pavel; tu namreč so bili Sloveni prej. Tedaj slovenskega naroda učitelj je Pavel apostelj, od kterega naroda smo tudi mi Rasi; tedaj tudi nam Rusom učitelj je Pavel apostelj. Ker učil je narod slovenski in postavil je škofa in namestnika po sebi Andronika slovenskemu narodu; pa slovenski narod in ruski je eden, od Varegov so ime dobili Rusi, ali prej so bili Sloveni; če so se Poljane zvali, bila je beseda le slovenska; Poljani pa so dobili ime, ker so v polju sedeli; ali narod slovenski bil je eden" *).
—   239   —
*) „Temže Sloven'sku jazyku učitelj jest An'dronik apostol: v' Moravv l>o hodil, i apostol Pavel učil tuj tu bo jest Iljurik, jegože dohodil apostol Pavel, tu O*0) bjaša Sloveni perveje. Temze Slovensku jazvku učitelj jest Pavel, ot njegože jezvka i my jesme Rus': temže i nam Rusi učitelj jest Pavel apostol, po nježe učil jest jazyk Slovens'k, i postavil jest epi-skopa i namestnika posebe Andronika Sloven'sku jazvku. A Sloven'sk jazvk in Rus'skyj jedin; ot Varjag bo prozvaša sja Rus'ju, a perveje besa Slovene; ašee i Poljane zvahu sja, no Sloven'ska reč be; Poljani že prozvaša sja, za nježe v' polji sedjahuj a jazvk Sloven'sk jedin."