Leto IV. — Laško, maj 1970 — številka 5 (33) 540 LAŠKIH RUDARJEV NA BANČNEM PREPIHU Govorice, ki so v minulih letih večkrat — včasih bolj ali manj resno — zakrožile med rudarji in občani, ko so ugotavljali: »V Hudi jami zmanjkuje premoga — zaloge gredo h koncu,« postajajo sedaj stvarnost. Ob koncu lanskega leta je imel Rudnik Laško le še za okrog 600.000 ton za proizvodnjo razpoložljivih količin premoga. Pri sedanji letni proizvodnji 120.000 ton to pomeni, da bi lahko obratoval le še 5 let. Zato se je poleg rudnikov: MONTANA, SEČOVLJE, SENOVO IN KOČEVJE znašel tudi Rudnik Laško na seznkmu neperspektivnih rudnikov premoga. To je narekovalo potrebo, da se pospešeno pripravi in izdela pre-usmeritveni proizvodni program. V ta prizadevanja, na kakšen način in kje zaposliti 450 zaposlenih v rudniku do leta 1972, oziroma do leta 1975, že nekaj let nazaj ni bil vključen samo Rudnik, temveč tudi vsi družbeno politični organi od občine do republike. Rudnik je pri iskanju proizvodnega programa navezal sodelovanje tudi z drugimi delovnimi organizacijami in ustanovami z namenom, da se najde tak proizvodni program, za katerega proizvode je povpraševanje prvenstveno na slovenskem tržišču, to je, da se postavi obrat, ki ga slovensko gospodarstvo potrebuje. Glede na današnje pogoje na območju občine Laško, upoštevajoč prirodne pogoje, pedološke značilnosti, demografske podatke, sedanjega stanja zaposlenosti, strukture prebivalstva, finančne situacije ter možnosti za dodatno zaposlovanje na tem področju, se je pokazala rešitev, da bo treba preorientacijo rudnika izvesti izključno z izgradnjo novega proizvodnega obrata. Pri financiranju tega bi morale sodelovati banke in republika. Rudnik Laško je pri Biroju za operacijske in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici SRS naročil raziskavo trga oziroma oceno potreb na slovenskem tržišču. Na podlagi teh raziskav in poznejših priporočil so se v rudniku odločili, da bi zgradili TOVARNO VALOVITE LEPENKE IN EMBALAŽE. Za zgraditev takšne tovarne govorita predvsem dva razloga: i. Že nekaj let obstaja potreba za izgradnjo takega obrata v Sloveniji, katerega kljub največji potrošnji embalaže Slovenija do danes še nima in je izključno odvisna od dobaviteljev iz drugih republik. Velika oddaljenost dobaviteljev po- Upravni odbor za organizacijo proslave 100-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega društva Laško je imel prve dni aprila sejo, na kateri je sprejel dokončni program prireditev, ki bodo v Laškem v dneh od 2. do 5. julija 1970. Proslava s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami bo v okviru občinskega praznika, dneva rudarjev in dneva borca ter bo zaključena v nedeljo 5. julija z gasilskimi tekmovanji in nastopi ter z zborom vseh sodelujočih gasilskih enot, ko bo PGD Laško izročena nova avto cisterna. V soboto 4. julija bomo Aahko spremljali skupne vaje enot terito- vzroča visoke transportne stroške, ti pa znatno podraže embalažo oziroma valovito lepenko. 2. Že do leta 1972 je treba dokončno rešiti preusmeritev rudnika ter s tem zaposliti najmanj 250 naših rudarjev. Proizvodni program nove tovarne je planiran na ca. 35.000 ton valovite lepenke. Proizvedeno lepenko bi v celoti predelali v embalažo, tj. škatle raznih vrst in dimenzij. Samo manjši del proizvodnje valovitega kartona bi bil prodan nepredelan, tj. po posebnih naročilih. Preusmeritev bi bila izvedena v dveh fazah. V prvi fazi s postopnim zmanjševanjem obsega rudniške proizvodnje bi nova tovarna prevzela okrog 250 rudarjev, v drugi fazi, ki bi naj bila zaključena naj-(Nadaljevanje na 2. strani) rialne obrambe in civilne zaščite, nakar bo po končanih vajah zbor teh enot, nato pa tovariško srečanje — miting — udeležencev vaj in partizanskih patrulj. Seveda bo tako v soboto kot v nedeljo poskrbljeno tudi za ples in zabavo na vseh zabaviščih. Proslave se bodo poleg domačih gasilskih društev udeležili tudi gasilska društva z gasilskimi veterani iz vse Slovenije ter predstavniki gasilstva iz drugih republik. Če je bilo lani v Laškem srečanje gasilcev-pionirjev iz vse Slovenije, bo letošnji zbor Ob 100-letnici obstoja PGD Laško v še večjem obsegu veličastno srečanje gasilskih veteranov. T PRIPRAVE ZA PROSLAVO 100-LETNICE OBSTOJA PGD LAŠKO ISKRENE ČESTITKE ZA PRVI MAJ! RUDARJI NA BANČNEM PREPIHU (Nadaljevanje s 1. strani) pozneje v petih letih, pa še ostale, da bi tako v obeh fazah preusmeritve zagotovili približno 450 novih delovnih mest. Za uresničenje tega preusmeritve-nega programa je Rudnik že lani predlagal Papirnici Radeče, ki je v neposredni bližini, da zgradi tak obrat v Laškem, kjer so za to ugodni lokacijski in komunalni pogoji. Papirnica Radeče se je po sklepu svojega DS odločila, da postavi o-brat valovite lepenke v Laškem s samostojnim obračunom, se vključi v predloženi preusmeritveni program in prevzame vlogo investitorja pod pogojem, če v skupni investiciji 60,000.000 dinarjev sodeluje republiški sklad skupnih rezerv s 25,000.000. sama bi bila pripravljena vložiti iz lastnih sredstev 10,000.000, dočim bi za ostalih 25,000.000 dinarjev priskrbela posojilo pri Kreditni banici in hranilnici Ljubljana. Pri tem poslednjem pa se je zataknilo. Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, čeprav vloge Papirnice za zaprošeno posojilo pismeno še ni odklonila, pa je vendar na vlogo, ki jo je pri njej vložila Kartonažna tovarna iz Ljubljane, da bi ta zgradila podobno tovarno v Logatcu, le-tej zaprošeni kredit že odobrila. Takšna odločitev kreditnega odbora te banke je med našimi rudarji upravičeno izzvala ogorčenje. Njihov dobro proučen, strokovno obdelan in pripravljen ter ekonomsko utemeljen preusmeritveni program, ki hkrati in predvsem perspektivno rešuje tudi vprašanje njihove nadaljnje zaposlitve, je kreditni odbor enostavno zavrgel, v isti sapi pa ugodno rešil prošnjo za enako posojilo in podprl, grobo rečeno, ekspanzionistične in monopolistične težnje drugega prosilca. Več kot na dlani je, da je kreditni odbor zanemaril tudi vse druge socialno politične dejavnike pri reševanju tega vprašanja, ki bi ne glede na čisto ekonomiko banke morali biti vseskozi prisotni. Naši rudarji si niso izmislili pre-usmeritvenega programa sami od sebe, kar tako in brez vzroka, ampak so jih k temu prisilile prilike, ker bodo premogovne zaloge v naslednjih letih izčrpane. Preusmeritev je zato nujna in neizbežna, zato sta že Izvršni svet in Skupščina SRS za vse te rudnike, ki so se ali se bodo znašli v takšni situaciji, sprejela priporočila, da vsi od re-pulike do občin in bank ter drugih udeležencev pri reševanju preusmeritve proizvodnje rudnikov sodelujejo in svoje akcije medsebojno vsklajujejo. Čeprav republiški organi pre- usmeritev rudnika za zgraditev tovarne valovite lepenke in embalaže še nadalje podpirajo, pa KBH Ljubljana kot največja slovenska banka s komitenti iz vse Slovenije teh stremljenj ne podpira. Nasprotno: brez slehernega čuta odgovornosti pri reševanju teh vrašanj, brez čuta solidarnosti in mimo vseh priporočil je v igri kapitala ubrala svojo pot in nadaljnjo zaposlitev 450 rudarjev postavila na kocko. Vznemirjen, ogorčen in prizadet je kolektiv Rudnika zavzel naslednje stališče: »1. Lokacija tovarne v Laškem ima neizpodbitne ekonomske prednosti pred lokacijo, ki jo je podprla banka. » 2. Z odločitvijo KBH Ljubljana nismo zadovoljni in za nas ni sprejemljiva. Predvsem nismo zadovoljni, ker banka neupravičeno prejudicira lokacijo objekta. Poslovna banka ima vsekakor pravico in dolžnost, da podpre ekonomsko bolj utemeljen program, vsekakor pa ne more diktirati in določati lokacije. 3. Organi in institucije na ravni republike, kakor tudi najodgovornejše osebnosti imajo do problematike preusmeritve premogovnikov enak odnos kot doslej. To pomeni, da vsi ti organi in posamezniki v celoti podpirajo naš preusmeritveni program in postavitev tovarne v Laškem. 4. Od preusmeritvenega programa, ki smo ga sprejeli, ne odstopamo.« Takšno je torej stališče rudarjev. Zaenkrat strpno, toda odločno so povedali, kaj hočejo in kaj terjajo. Znašli so se to pot na bančnem prepihu. Želimo jim, da v svojih poštenih prizadevanjih za pravico in pristne socialistične odnose kakor vselej doslej previharijo tudi te viharje. MAJ 1910 PROSEN MIHA, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije PREDSEDNIKU REPUBLIŠKEGA ZBORA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE SPOŠTOVANI TOVARIŠ PREDSEDNIK! Dne 24. novembra 1969 sem preko tega zbora postavil Izvršnemu svetu SR Slovenije poslansko vprašanje v zvezi s problemi preusmeritve naših neperspektivnih premogovnikov. Na vprašanje je odgovoril na 1. seji tega zbora, dne 9/12-1969 tovariš Ivo KLEMENČIČ, namestnik sekretarja za gospodarstvo. Iz posredovanega odgovora sem prišel do zaključka, da so tako Izvršni svet SRS kot ostali odgovorni družbeni organi pravilno ocenili pomen problema preusmeritve naših neperspektivnih premogovnikov in neposredno nakazali vlogo, ki jo bodo morali vsi prizadeti in zainteresirani činitelji pri tem odigrati. V odgovoru je bilo prav posebej poudarjeno, da pri preusmeritvi ne morejo biti odločujoči ozki bančni in podjetniški interesi, ampak predvsem nujnost zaposlitve rudarjev ter uvedba take proizvodnje, ki je glede na sedanje materialne možnosti najracionalnejša. Moram poudariti, da smo se glede preorientacije rudnika v Laškem ravnali po tej ugotovitvi in kot rezultat večletnih naporov vložili ustrezne elaborate pri Skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij SRS in Ljubljansko kreditno banko. V četrtek, dne 9. aprila 1970 smo iz neuradnih virov izvedeli, da je pristojen kreditni odbor Ljubljanske kreditne banke našo vlogo oziroma vlogo Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče zavrnil in se odločil za zahtevek Kartonažne tovarne v Ljubljani, ki predvideva gradnjo prav take tovarne valovite lepenke v Logatcu. Prosim izvršni svet Skupščine SR Slovenije za odgovor na naslednja vprašanja: — Ali se je kreditni odbor Kreditne banke predno se je odločil za takšen sklep, konsultiral z odgovornimi organi izvršnega sveta in sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij SRS? — Kako izvršni svet ocenjuje odločitev kreditnega odbora, ali je ta odločitev dokončna in s tem zapečatena usoda programa preusmeritve 540-članskega delovnega kolektiva našega rudnika. Vljudno prosim izvršni svet skupščine SR Slovenije, da mi po možnosti čimprej pismeno odgovori in tako omogoči, da odgovor posredujem delovnemu kolektivu rudnika Laško. V Laškem, 22. aprila 1970 Prosen Miha 1. r. OKVIRI LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRORAČUNA Pristop k oblikovanju letošnje občinske proračunske politike je bil nedvomno še skrbneje in bolj načrtno pripravljen kot lani. Že 16. decembra je občinska skupščina na osnovi ustrezne republiške resolucije in po predhodni javni obravnavi, sprejela temeljna »izhodišča o osnovah družbeno-okonomske politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970«. Ta izhodišča so bila dana v javno razpravo in sprejeta z namenom, da se k oblikovanju proračunske politike pristopi čimbolj natančno in da pri oblikovanju zasnov te politike sodeluje čim več zainteresiranih občanov. Letošnji občinski proračun je bil v primerjavi z minulim letom sprejet dokaj zgodaj. Oba zbora občinske skupščine sta ga namreč sprejela že dne 20. februarja 1970. Proračun občine Laško za leto 1970 izkazuje 9,158.403 dinarjev vseh bruto dohodkov, kar predstavlja v primerjavi 's planiranimi dohodki v letu 1969 povečanje za 9,4 %. To povečanje se odraža v povečanju vseh vrst dohodkov: prispevkov za 7,9 %, davkov za 18,9 %, taks za 2,4 %, medtem ko bodo drugi dohodki proračuna letos nižji za 7,9 %. IVICA SENTJURC Tudi v letošnjem proračunu predstavlja prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja najpomembnejši vir dohodka, to je kar 50 % vseh bruto dohodkov. Ta dohodek je v primerjavi z dohodki v minulem letu večji za 17,2 %. Predvideno povečanje se pri nespremenjeni stopnji 5 % odraža v povečanju o-sebnih dohodkov, v letošnjem letu za 10 %. Drugi najpomembnejši vir dohodka je davek od prometa blaga na drobno, ki je v skupnih bruto dohodkih soudeležen z 22,7 %. Ta vir dohodka se v primerjavi z lanskoletnim planom povečuje za 38,2 %. Povečanje se odraža v vse večjem naraščanju prometa v trgovini, kar gre deloma na račun zvišanja realnih osebnih dohodkov, deloma pa tudi na račun novih prodajnih kapacitet. Prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti je v primerjavi z letom 1969 za 8,8 % večji, medtem ko je prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo pavšalno ali v odstotku od doseženega kosmatega dohodka, manjši za 36,4 %. To pa je deloma posledica spremenjenih davčnih predpisov, deloma pa prehajajo te kategorije zavezancev v kategorije zavezancev, ki plačujejo prispevek po drugih osnovah. Dohodki od prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki so v skupnih dohodkih zapopadeni s 3 %, so letos za 10 % manjši kot v letu 1969. Znižanje tega vira dohodka je utemeljeno z nekoliko blažjo davčno politiko do kmetijskih gospodarstev, ki gospodarijo v slabih razmerah (višinske kmetije). Struktura letošnjih proračunskih dohodkov po štirih glavnih vrstah je naslednja: — prispevki 5,813.800 din ali 63,5 % — davki 2,480.000 din ali 27,0 % — takse 451.603 din ali 4,9 % — drugi dohodki 413.000 din ali 4,6 % Skupaj sti zagotoviti sredstva, ki bi omogočila primeren dvig materialnega položaja vzgoje in izobraževanja. Letošnji občinski proračun namenja za potrebe TIS eno četrtino vseh sredstev, kar v absolutnem znesku predstavlja 2.604.000 dinarjev. Za neposredno proračunsko potrošnjo bo torej na razpolago 6,554.403 dinarjev. Podroben tabelarni pregled o razporeditvi teh sredstev po glavnih namenih je bil objavljen že v prilogi prejšnje številke »Našega dela«. Za izobraževanje in vzgojo je v letošnjem proračunu namenjenih 75.000 dinarjev, s katerim se pokriva zavodsko vzdrževanje defektnih otrok. Za kulturno prosvetno dejavnost se zagotavlja 124.800 dinarjev, od teh 100.000 dinarjev namenjenih skladu za kulturno-prosvetno in telesno kulturno dejavnost. Izdatki za socialno skrbstvo z 803.920 dinarjev se gibljejo domala na isti ravni kot minulo leto, le da so povečani za novo postavko: obdaritev za socialne podpirance ob običnskem prazniku z 27.500 dinarjev. Za zdravstveno varstvo je v proračunu zagotovljen znesek 127.500 dinarjev, od katerega je dobra polovica namenjena za kritje stroškov zdravstvene preventive. S sredstvi za komunalno dejavnost — 226.000 din je zagotovljeno financiranje urbanistične dokumentacije ter železniških prehodov. Nove postavke se v tej skupini pojavljajo: medobčinsko regionalno planiranje, iprispevek občine za ureditev parkirišča, cesta Šmohor, oporni zid pri viaduktu Rimske Toplice itd. Postavka »Delo državnih organov« znaša 2,312.441 cfinarjev. S temi sredstvi se pokrivajo potrebe predsedstva občinske skupščine, sodnika za prekrške, upravnih organov z njihovimi funkcionalnimi izdatki ter dejavnost uprave javne varnosti. Novost v letošnjem financiranju se pojavlja pri narodni obrambi, ker se je pred nedavnim formiral poseben sklad za narodno obrambo. V ta sklad bo občinski proračun dodelil 190.000 dinarjev za financiranje tistih zadev narodne obrambe, ki so skupnega pomena za občino in za delovne ter druge organizacije predvsem za nabavo opreme in orožja enot teritorialne obrambe ter enot civilne zaščite, kakor tudi za strokovno izobraževanje enot teritorialne obrambe in civilne zaščite. Zahtevki za KS so sicer po zbranih priglasitvah znašali 2,345.203 dinarjev, vendar je bilo možno v okviru finančne zmogljivosti za te potrebe zagotoviti le 543.600 dinarjev. S temi sredstvi naj bi se zagotovila sredstva za njihovo osnovno dejavnost, za splošne potrebe ter za posebne namene predvsem v zvezi z izgradnjo vodovodov, cestami in kanalizacijo. Poleg proračunskih sredstev bodo KS prejele še iz občinskega cestnega sklada 1401.000 dinarijiev za vzdrževanje cest IV. reda, razen tega pa bodo krajevnim skupnostim Laško, Radeče ter Rimske Toplice še na razpolago sredstva iz sklada za uporabo mestnega zemljišča v znesku 377.853 dinarjev, tako da bodo imele KS iz vseh teh virov na razpolago 1,061.453 dinarjev. Za dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev bo letos na razpolago za 91.306 dinarjev več sredstev kot v minulem letu, prejele bodo toreji 339.500 dinarjev. Znatno večja sredstva je bilo potrebno nameniti SZDL, kajti po odloku o merilih za financiranje dejavnosti Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Laško, ki ga je sprejela občinska skupščina v decembru se sredstva za financiranje SZDL zagotavljajo vsako leto iz dohodkov v višini 1,5 % od doseženih skupnih čistih dohodkov proračuna v preteklem letu. (Nadaljevanje na 6. strani) DOBRA VOLJA GOSPODARSKE ZBORNICE -BREZBRIŽEN ODNOS GOSTILNIČARJEV 9,158.403 din ali 100 % ZA KAKŠNE NAMENE BODO ZBRANA SREDSTVA POTROŠENA Po zbranih zahtevkih bi moral letošnji proračun zagotavljati financiranje vseh vrst potreb splošne potrošnje za 11,597.593 dinarjev. Ker bo možno v najboljšem primeru doseči le 9,158.403 dohodkov, je bilo treba za vso razliko 2,439.190 din skrčiti zahtevke ali pa jih delno ali v celoti črtati. Predvsem je bilo potrebno Temeljni izobraževalni skupno- Ko je konec januarja letos Strokovni odbor za obrt pri Gospodarski zbornici SRS v Celju priredil enodnevni seminar o vodenju poslovnih knjig zasebnih o-brtnikov, na katerem so bila res strokovno obravnavana zlasti vprašanja o zaključevanju poslovnih knjig, o ugotavljanju dobička, sestavljanju zaključnih bilanc ter prilog k davčnim napovedim o dohodkih doseženih v letu 1969, se je tega seminarja od 71 vabljenih udeležilo le 22 zasebnih obrtnikov. Sredi aprila je Strokovni odbor za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici SRS iz Celja ponovno organiziral in pripravil tretji enodnevni seminar ža vodenje poslovnih knjig. Seminar je bil v domu Dušana Poženela v Laškem in zanj tudi to pot ni bilo treba odšteti niti dinarja. Nanj je bilo pravočasno povabljenih 26 davčnih zavezancev-gostil-ničarjev. Vsi smo bili prepričani, da se bo tega seminarja udeležila vsaj pretežna večina zasebnih gostilničarjev. Toda na veliko razočaranje prireditelja je na ta seminar prišlo nič več in nič manj kot 6 zasebnih gostilničarjev. Ob takšnem odnosu zasebnih gostilničarjev do dobrih pobud in prizadevanj Gospodarske zbornice kot prireditelja seminarja se "resno vprašujemo: — so mar res jasna vsa vprašanja o-okrog vodenja poslovnih knjig, — bodo vsi tisti, ki se seminarja niti v januarju in sedanjega niso udeležili, imeli svoje poslovne knjige res tako v-zorno urejene, da jim jih davčna inšpekcija ne bo mogla ovreči, — lahko še kdo od teh zavezancev govoriči, beseduje in demagoško očita, da jim Gospodarska, zborica ne nudi ničesar, — ali niso bili prav zasebni gostilničarji tisti, ki so pred meseci dvignili vik in krik »o krivicah«, ki se jim godijo pri obdavčitvi, svojih poslovnih knjig pa niso imeli urejenih tako, da bi jim bilo mogoče priznati verodostojnosti? Eno je gotovo: Gospodarska zbornica je ponovno dokazala in tudi to pot storila vse, kar je mogla. Pokazala je vso voljo in si prizadevala pomagati s strokovnimi nasveti svojim članom. Kdor se te prilike ni hotel poslužiti, pač nima pravice, ji karkoli očitati. Čas, zlasti pa knjige bodo že v bližnji bodočnosti pokazale, ali je bila tolikšna abstinenca zasebnih gostilničarjev umestna in upravičena. Podoben seminar za vse ostale obrtnike, ki bo v domu Dušana Poženela v Laškem dne 5. maja 1970, bo nemara z večjim razumevanjem obiskan. iiCnovzgojm problemi na šoli breze Pred kratkim smo brali članek o šolstvu v naši dbčini. V poročilu je bil naveden tudi opis učencev na rilP ših šolah. Največji osip (več kakor 50 %) je na šoli Breze. Ob branju članka in ob razpravah na delovnih sestankih o učnih uspehih, bi človek pomislil, da so za tolikšen osip krivi tamkajšnji učitelji. Nedvomno drži, da pogosto menjavanje učiteljskega kadra ne vpliva pozitivno na učno vzgojno delo. Družba se lahko upravičeno vprašuje, kaj je z današnjo mladino in z uspehi v osnovnih šolah, saj daje velika sredstva za'šolstvo. Vodja podružnične šole Breze Peter Kavšek, je napravil analizo uspehov za učence, ki so sedaj v 5., 6. in 7. razredu na šoli Breze. KAKŠNE SO UGOTOVITVE? Od 27 učencev, ki so bili vpisani v šolskem letu 1965/66, jih sedaj nadaljuje šolanje v 5. razredu, ne da bi kdaj ponavljali razred, 17 učencev ali 62,9 %. Iz tega lahko vidimo, da je osip že sedaj 37,1 %. Ti učenci morajo končati še 5. 6. 7. in 8. razred. Najbrž se bo osip še povečal za to generacijo preden bodo končali osmi razred. Zanimiv primer in verjetno zelo redek je šesti razred, kjer je od sedaj 22 vpisanih učencev prišlo do 6. razreda samo deset učencev brez ponavljanj. Ostali učenci (12) so že ponavljali razrede enkrat ali dvakrat. V 6. razredu znaša torej osip 33,5 %. Posebno zaskrbljujoč je podatek za sedmi razred. Od 27 vpisanih učencev v prvi razred v letu 1963, jih sedaj redno nadaljuje šolanje v sedmem razredu samo 11 učenčev ali 40,7 %. Ti učenci morajo končati še sedmi in osmi razred. Najbrž se bo osip še povečal. Kaj naj storijo učitelji na šoli Breze, da bi se stanje izboljšalo? Procent osipa 59,3 % za omenjeno generacijo je vsekakor boleč. Tamkajšnji učitelji tako strašnega naravnost zaskrbljujočega osipa zmanjšati ne morejo. Da se omenjeni osip ne bi še povečal, bi morali ti učenci v 7. in 8. razredu ob koncu šolskega leta 1969/70 in 1970/71 izdelati 100 %, kar pa skoraj ne moremo pričakovati. VZROKI ZA TOLIKŠEN OSIP Glavni vzroki za tolikšen osip so naslednji: 1. Deprimirano osiromašeno okolje, v katerem živijo otroci. 2. Predšolska vzgoja je šibka ali je pa sploh ni. 3. Preobremenjenost učencev z domačim delom. 4. Nezainteresiranost staršev za izobraževanje svojih otrok. 5. Oddaljenost učencev od šole tudi do 10 km. 6. Šibko socialno stanje družin (številne družine, slaba oskrbo-vanost, duševna zaostalost itd.) 7. Alkoholizem (starši navajajo učence na pitje alkoholnih pijač). VSE GRAJE VREDNA PRIMERA Za ilustracijo naj navedem samo dva primera. V šolo sta prišla dva vinjena učenca. Učenec ponavljalec je bil med odmorom nenavadno razigran. Približal sem se mu in se z njim pogovarjal o disciplini. V razgovoru mi je med drugim povedal, da so mu dali starši za zajtrk čaj in alkohol Učencu je namreč smrdel alkohol iz ust in zato ni mogel utajiti, da je pil alkohol za zajtrk. Drug primer, ki se je zgodil tudi pred nedavnim, je naslednji. Ko je popoldanska izmena učencev čakala pred šolo za vstop v šolsko poslopje, so se odvijali nenavadno čudni prizori na dvorišču na novo zapadlem snegu. Učenec iz 5. razreda je prišel v šolo v vinjenem stanju. Valjal se je po snegu in se postavljal na glavo v sneg. Za učence, ki so gledali te akrobacije, jim je bilo to početje v razvedrilo in zabavo. Po 10 minutah pouka je postalo učencu slabo in ni uspel priteči na dvorišče, da bi bruhal. Pri preverjanju vse zadeve so učitelji ugotovili, da se je učenec napil ob prisotnosti staršev. Učenec sedaj Obiskuje 5. razred. Doma je tekmoval z bratom, ki je v minulem šolskem letu končal šolsko obveznost v 5. r., kdo bo več popil. Prisotni so bili seveda tudi starši in so se početju sinov smejali, namesto da da bi jima popivanje preprečili. Takšna in podobna dejanja kvarno vplivajo še na ostale učence. Žalostna je ugotovitev, da smo pri vsem tem učitelji brez moči, ker nam starši pri učnovzgojnem delu ne pomagajo, ampak nam podirajo še tiste težko priborjene uspehe. Ali niso omenjena dejanja potrebna splošne graje? Podobnih primerov je še več. Kako naj si učitelji pomagajo? Več kot govoriti z učenci pri pouku in predavati na roditeljskih sestankih o škodljivosti alkohola, se ne da. Na roditeljske sestanke pridejo ponavadi samo tisti starši, ki se za učenčev razvoj zanimajo ih svoje otroke tudi lepo in pravilno vzgajajo. Da bi dosegli večji uspeh na tem področju, smo se dogovorili z zdravstveno službo v Laškem za predavanje na roditeljskem sestanku o škodljivosti alkohola posebno za otroka v razvoju. Na šoli je več kategoriziranih u-čencev, katere bi bilo potrebno pre-šolati na posebno šolo. Zaradi pomanjkljivih finančnih sredstev stat-šev prizadetih otrok in TIS Laško, prešolanje otrok ni možno. Ti učenci še nadalje obiskujejo pouk v normalni šoli in so samo v še večje breme učiteljem ter z učnimi neuspehi povečujejo osip. PETER KAVŠEK Pojasnilo davčnim zavezancem V prejšnji številki smo z daljšim sestavkom seznanili bralce in davčne zavezance, da davčna uprava občine Laško uvaja nove obrazce položnic za plačilo vseh vrst prispevkov in davkov občanov. Že v samem članku smo povedali, da lahko davčni zavezanci z novimi obrazci položnic plačujejo svoje obveznosti pri vseh poštah v Sloveniji razen pri pošti Ljubljana—Center, ki ima uvedeno avtomatizirano sprejemanje položnic. Pravtako lahko s temi položnicami vplačajo svoje prispevke in davke tudi pri vseh ekspoziturah in podružnicah Službe družbenega knjigovodstva (SDK) na območju celotne Slovenije — torej tudi in celo pri podružnicah SDK v Ljubljani, kar, kakor že rečeno, na pošti Ljubljana-Center ni mogoče. Da bi v bodoče glede tega ne bilo ugibanj in dvomov, še enkrat pojasnjujemo in poudarjamo: VPLAČILA PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV Z NOVO UVEDENIMI POLOŽNICAMI SPREJEMAJO VSE EKSPOZITURE IN PODRUŽNICE SDK NA CELOTNEM OBMOČJU SLOVENIJE KAKOR TUDI VSE POŠTE V SLOVENIJI, RAZEN POŠTE LJUBLJANA-CENTER. In še ena izjema: Z novimi obrazci teh položnic zaenkrat tudi ni mogoče vplačati v drugih republikah. MILOS RYBÄR, dipl. pravnik in prof. zgodovine: JANEZ KRSTNIK VALVASOR IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: HIERONIM VALVASOR JE BIL LETA 1602 SPREJET MED KRANJSKO PLEMSTVO (PRIVZEL SI JE GRB JANEZA KRSTNIKA VALVASORJA - ORLA Z RAZPROSTRTIMI PERUTMI NAD TRDNJAVO) IN IZMED NJEGOVIH 4 OTROK JE BIL JERNEJ VALVASOR OCE SLAVNEGA KRANJSKEGA ZGODOVINARJA JANEZA VAJKARDA VALVASORJA, KI JE VSE SVOJE PREMOŽENJE PORABIL ZA IZDAJANJE KNJIG, KI GOVORIJO O ZNAMENITOSTIH NAŠIH KRAJEV. V letih 1679—1689 je izdal 9 knjig, v katerih opisujejo Kranjsko in Koroško. Zadnja knjiga »Slava vojvodine Kranjske« je izšla v štirih debelih zvezkih in vsebuje preko 500 slik mest in trgov, gradov in drugih znamenitosti na Kranjskem, v pretežnem delu Istre s Trstom in Reko ter na Hrvatskem, Kranjska dežela je pokazala hvaležnost svojemu zgodovinarju s spomenikom, ki še danes stoji pred muzejem v Ljubljani (blizu opernega gledališča. Drug njegov spomenik stoji v Krškem, ker je tam 1693 umrl. Želja Janeza Krstnika Valvasorja, da bi njegovo ime ostalo na Slovenskem, je bila izpolnjena in skoraj 200 let so potomci Hieronima Valvasorja živeli v naših krajih, spomin na zgodovinarja Janeza Vajkar-da Valvasorja je pa še danes živ. JANEZ VAJKARD VALVASOR IN LAŠKI Kako je Janez Krstnik Valvasor želel povzdigniti svojo rodbino spoznajmo še po eni določbi iz oporoke. Zapisal je namreč, da je v njegovi domovini Italiji vsepovsod mnogo Valvasorjev, vendar ni nihče izmed, njih v takem sorodstvu z njim. da bi imel pravico kaj podedovati. Kljub temu zapušča,, ne zaradi dolžnosti, ampak »iz proste in dobre volje-« vsem tistim Valvasorjem, ki stanujejo v njegovem rojstnem kraju Tel-gate, 200 beneških dukatov; ta denar naj jim Izplačajo njegovi dediči, 3 bratje Mosconi, in nosilci imena Valvasor naj si to vsoto med seboj razdelijo. Posebej se je v oporoki spomnil tudi svojih »ubogih tlačanov«, kakor jih imenuje. Odredil je, da odpušča in podarja svojim podložnikom na vseh treh gospostvih (Srajbarski turn, Medija in Laško) vse dolgove, ki mu jih dolgujejo v žitu, obrestih ali davkih; tistim podložnikom, ki mu niso ničesar dolžni, pa odpušča polovico davščin v letu po svoji smrti. Janez Krstnik je v oporoki obdaril tudi dva Spitala, ki sta delovala na njegovih gospostvih. Špitalu v Krškem poleg svojega gradu Srajbarski turn je zapustil 200 goldinarjev. Posebej pa se ;je z bogatimi darovi spomnil laškega spitala, za katerega je še v času svojega življenja zelo skrbel. O tern pa moramo posebej spregovoriti. Za razumevanje položaja zdravstva v tisti dobi, moramo vedeti, da se v prejšnjih stoletjih država oz. družba ni brigala za zdravstveno in socialno skrbstvo. Bolnikov, starčkov in onemoglih je bilo dovolj v vseh časih, vendar so bili ti nekdaj prepuščeni skrbi zasebnih dobrotnikov, raznih bogatašev in predvsem Cerkve. Pravih zdravnikov je bilo nekdaj zelo malo; najbližji medicinski fakulteti sta bili na univerzah na Dunaju in v Padovi, torej zelo daleč; zato so bili tedaj zdravniki samo v večjih mestih, po narodnosti Italijani ali Nemci. V manjših mestih je bil samo srednji medicinski kader, kakor bi danes rekli, tedaj so jih imenovali (kirurge ali ranocelnike. Tak ranocelnik je opravljal prvo pomoč, malo kirurgijo, pulil zobe In puščal kri. Take posle so nekdaj o-pravljali brivci, predvsem vojaški, ker so na vojski morali poleg striženja in britja nuditi tudi prvo pomoč ranjencem. SPITAL (3) Prav tako so ranocelniški posel o-pravljali kopališki mojstri v 'kopališčih, kjer so poleg masaže tudi zdravili bolezni. Takim kopališčnim mojstrom pravijo nemško Bader, odtod slovenska spačenka padar, ki pomeni danes mazača, tedanji padarji oz. ranocelniki pa so imeli neko medicinsko izobrazbo, vsaj nižjo ali srednjo, če ne drugače, so se izučili obrti kot vajenci pri kakem ranocelniku. VALVASORJEV GRB Z zdravstvom in zdravilstvom so se ukvarjali v srednjem veku samo-• stani, nam najbližji je bil kartuzijanski samostan v Jurkloštru (ustanovljen okrog 1170), pozneje tudi minoritski samostan v Celju. Vsak samostan je imel lastno lekarno in eden izmed patrov je tudi zdravil bolezni. Ob epidemijah nalezljivih bolezni (kuga in podobno), ki so v prejšnjih stoletjih večkrat razsajale, je bilo treba bolnike izolirati (ločiti od zdravih) in skrbeti za njihovo nego. Tedaj je 'tudi oblast stopila v akcijo in prepovedala gibanje iz kraja v kraj, da bi bolezni ne raznesli. Na podeželju je bilo že od nekdaj’ razširjeno tudi ljudsko zdravstvo z uporabo zdravilnih zelišč, saj se je ohranilo še v našo dobo. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) JURKLOŠTER - DA ALI NE Slovenija ni ravno velika dežela, značilno pa je, da imajo mnogi naši kraji slična, pogosto celo enaka imena. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo je na pobudo Zavoda SRS za statistiko sklenil, da bo v sodelovanju z občinskimi upravami in zbori volivcev pri vseh tistih naseljih, pri katerih so zaradi enakosti nastajale pomote, na predloge volivcev dosedanja krajevna imena dopolnil z dodatnimi in razpoznavnimi imeni. V laški občini je takih imen naselij kar 30. Zanje so zbori volivcev in občinski organi predlagali dopolnitve z razpoznavnimi imeni. Za tri naselja: Mišji dol, Mrzlo polje in Šmarjeto je bila predlagana sprememba imen v celoti, vendar iz dveh povsem različnih razlogov. Zbor volivcev v Jurkloštra utemeljuje krajevna imena za Jurklošter in Marof z zgodovinskimi dogodki in ljudsko rabo imen. Čeprav sta »Mišji dol« in »Mrzlo polje« uradni imeni teh dveh krajev, ljudje še vedno hodijo v »Jurklošter« in na »Marof«. Po zgodovinskih zapiskih se omenja kraj kot Jurjevo pri Laškem trgu, vendar se je tekom časa povsem udomačilo ime Jurklošter. Od centra Jurkloštra je pravo naselje Mišji dol, oddaljeno 2,5 do 3 km. Jurkloštrska dolina je dobila svoje uradno ime »Mišji dol« najbrž v času, ko so spreminjali krajevna imena, ki so imela povezavo s cerkveno zgodovino. No, nekdaj je bila ta dolina znana pod imenom »Me-nišji dol«, ker so po njej hodili pač menihi v svojo kartuzijo v Jurkloštru. Res čudno je, zakaj so jo spremenili v Mišji dol, ko ni znano, da bi dolino kdaj »oblegale« miši. Laški rojak in zgodovinar Ignacij Orožen (1819 do 1900) je v svoji knjigi »Dekanat Tiiffer« (1881) zapisal, da je bila leta 1172 ustanovljena jurkloštrska kartuzija, na Marofu pa je bilo samostansko gospodarstvo. Skozi dolga stoletja je Jurklošter doživljal svoje vzpone in padce. Kartuzijo so razdejali Turki leta 1471, kmečki puntarji z Ilijo Gregoričem pa so zašli v te kraje leta 1573. Samostansko imetje je pogosto spreminjalo svoje gospodarje, dokler od vsega ni ostalo drugega, kot samo še samostanska cerkev z edinstvenim zvonikom na Slovenskem. Žal, tudi ta poslednja kulturna znamenitost že propada. Jurkloštrska zemlja baje krije tudi Veroniko Deseniško. Pred vojno je bila v Jurkloštru močno razvita lesna industrija, starejši prebivalci pa se spominjajo tu- di še steklarne, predhodnice današnje hrastniške steklarne. Takrat so imeli prebivalci sicer skromen, vendarle siguren zaslužek. Žal so tovarno po osvoboditvi demontirali, stroje pa odpeljali drugam. Delavci so ostali praznih rok. Morda se bo nekaterim po 25 letih nasmehnila sreča, da se bodo lahko zaposlili v povečani Tovarni ZORA TIČAR lesne galanterije Rimske Toplice, če... Tu pa se spet zatakne, ker je razdalja med domom in tovarno preko 10 km, ceste in zveze pa so slabe. Prebivalci so se izkazali tudi v času NOB, saj sta bila oba kraja Jurklošter in Marof pri Jurkloštru častno zastopana in dobro poznana le pod temi imeni. Zbor volivcev /e upravičeno predlagal uradno priznanje imen teh dveh krajev, kot jih uporabljajo tamkajšnji prebivalci. Razlogi so dovolj tehtni, da bodo predlogi zborov volivcev za spremembo dosedanjih uradnih imen Mišji dol in Mrzlo polje v Jurklošter in Marof pri Jurkloštru lahko ugodno rešeni. Prihodnje leto bo 800-letnica obstoja Jurkloštra in upamo, da bodo ta imena takrat že uradno priznana. Drugo nič manj važno spremembo terja celovitost naselij Rimske Toplice, Ogeče in Šmarjeta. Že sama geografska lega teh treh naselij predstavlja zaokroženo celoto. Imena lokalnih komunikacij in organizacij že vsa povojna leta to enotnost manifestirajo, saj imajo vsi kot uradni sedež Rimske Toplice, čeprav so dejanski sedeži tako v Globokem kot v Šmarjeti. Če velja za spremembo imena Jurklošter in Marof zgodovinska utemeljitev, potem je utemeljitev za združitev oz. spremembo imena naselja Šmarjeta, nekoliko drugačna. Povojna razgibana gradbena dejavnost je z dograditvijo stavb na Ogečah praktično zabrisala meje med temi tremi naselji. Težnja po združitvi teh naselij ni nova. Že pred vojno so skušali nekateri prebivalci doseči pri oblastnih forumih združitev naselij, Ogeče in Šmarjeta z naseljem Rimske Toplice. Če takrat združitev teh naselij še ni bila dovolj utemeljena, potem je postala sedaj združitev skoro nujnost. Večina prebivalcev že sedaj uporablja enotno ime za ta naselja, kadar v svetu povedo od kod prihajajo. Šola, zdravstvena ambulanta, postaja, pošta, krajevni urad in vse množične organizacije že mnogo let uradno uporabljajo za svojo krajevno pristojnost Rimske Toplice. Ker so uporabniki oz. člani naštetih organizacij in podjetij prebivalci vseh treh naselij, potem ni razloga, da se tudi za ta naselja uveljavi enotni naziv Rimske Toplice. Ostala sporna imena z območja krajevnega urada Rimske Toplice so bila v predlogu dopolnjena z razpoznavnimi imeni. Čas terja svoje, spremembe in obseg naselij pa sta tudi že prerasla okvire sedanjih meja, zato je združitev v enotno ime »Rimske Toplice« povsem umestna in utemeljena. LETOŠNJI PRORAČUNSKI OKVIRI (Nadaljevanje s 3. strani) Za negospodarske investicije namenjenih 1,120.000 dinarjev, bo uporabljeno v glavnem z*a investicije v šolstvu — 350.000 dinarjev, za odplačilo anuitet, za prispevek skladu za ureditev stanovanj kmetom borcem. Poleg tega bo občina sodelovala pri gradnji ceste na Svetini s svojo soudeležbo 40.000 dinarjev ter z enotnim zneskom pri gradnji knjižnice in dvorane za potrebe oUčinske skupščine. Nova postavka je posebna rezerva za šolstvo s 100.000 dinarji. Ta sredstva bodo porabljena v primeru, če dohodki po merilih iz odloka o proračunu občine Laško za financiranje TIS ne bodo dosegli 2.604.000 dinarjev, ali če republiška izobraževalna skupnost ne bo v celoti izpolnila svoje obveze. Eventuelno bodo ta sredstva uporabljena za potrebe šol v zvezi s popravili, novimi učnimi pripomočki ali podobno. Za financiranje medobčinskih služb kot so: občinsko sodišče, javno tožilstvo ter pravobranilstvo, kataster, Muzej revolucije, Zgodovinski arhiv, Regionalni zdravstveni center, Zavod za požarno varnost, Zveza slepih in za sofinanciranje »Novega tednika« je proračun namenil 593.003 dinarjev. Dasiravno letošnji proračunski potencial ni dopuščal, da bi pokrili vse potrebe, smo vendarle skušali razporediti pričakovane dohodke tako, da smo z njimi pokrili vsaj v glavnem vse tiste obveznosti, za katere nas obvezujejo zvezni ali republiški predpisi. Sedaj, ko so torej že znani okviri le-šnjega občinskega proračuna, je mogoče dati prvo oceno, iz katere bo razvidno, ali smo se pri oblikovanju letošnjega proračuna ravnali po sprejetih načelih ali ne, čeprav bo popolnejšo oceno mogoče dati šele ob zaključku proračunskega leta. Danes je mogoča le primerjava med sprejetimi osnovnimi načeli na eni ter konkretnim upoštevanjem teh načel pri oblikovanju politike zbiranja ter razdelitve sredstev, kot je ta opredeljena v letošnjem proračunu, na drugi strani. Seveda bo tudi ta primerjava relativna in osebna, ker jo pogojujejo posamezni interesi in omejeno poznavanje celovitosti proračunske problematike. MAJ 1S70 S KONFERENCE OBČINSKE ZVEZE PROSVETNIH DRUŠTEV Na nedavni konferenci občinske zveze prosvetnih društev občine Laško, je bilo obravnavano mnogo problemov, ki jim bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti kot doslej. Tako je ugotovljeno, da je aktivnih le še 10 prosvetnih društev, medtem ko bo treba letos dokončno odločiti o nadaljnjem obstoju še za 5 prosvetnih društev. V preteklih letih je bila od strani občinske zveze prosvetnih društev občine Laško osredotočena vsa skrb na razvoj knjižnic v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah. Te knjižnice sedaj dopolnjujejo z najnovejšimi knjigami in je bilo za nakup knjig uporabljenih preko 30.000 din. Lokali za knjižnice ustrezajo v Radečah in v Rimskih Toplicah, medtem ko je lokal za knjižnico v Laškem neprimeren. Zaradi neprimernega lokala je bilo na konferenci predlagano, da se za knjižnico v Laškem zagotovi lokal v pritličnih prostorih novogradnje, ki se predvideva med poslopjem posebne šole in vzgojno varstvenim zavodom. Zelo razgibano dejavnost so pokazali tudi pevski zbori in godbe na pihala, V počastitev 25. obletnice osvoboditve je bil pripravljen program prireditev, pri katerem so sodelovali moški pevski zbor iz Laškega, Upokojenski pevski zbor Laško, moški pevski zbor iz Radeč ter godbe na pihala iz Radeč, Laškega in Zidanega mosta. Proslava ni bila osredotočena samo na občinsko središče, temveč je bila izvedena kar v treh večjih krajevnih središčih: V Laškem, katere se je udeležilo nad 600 občanov, v Radečah prav tako v nabito polni dvorani in v Rimskih Toplicah, kjer izvajalci programa niso bili zadovoljni z udeležbo, saj je na tako pomembni proslavi prisostvovalo le nekaj nad 100 občanov. Program na teh proslavah je bil od doslej izvedenih proslav najkvalitetnejši, pri izvedbi programa pa je sodelovalo preko 200 kulturno-prosvetnih delavcev — amaterjev. Pevski zbori bodo sodelovali v tem letu poleg številnih proslav še na medobčinski reviji moških pevskih zborov v Velenju in na republiški reviji v Mariboru. Glede delovanja dramskih skupin je bilo na konferenci največ pripomb. Ta de- javnost je v upadanju predvsem zaradi objektivnih težav, med katere sodijo nezadostna finančna sredstva, pomanjkanje usposobljenih režiserjev, in končno tudi premajhna pripravljenost igralcev za sodelovanje. Trenutno so še najbolj aktivne dramske skupine v Vrhovem, Radečah in Brezah, kjer težave, katere so bile prej omenjene, ne pridejo tako odločilno do izraza, kot je to pri ostalih prosvetnih društvih. Razprava na konferenci je nakazala tudi to pomanjkljivost, da je kulturno prosvetno delo v posameznih osnovnih šolah povsem izolirano od matičnih prosvetnih društev. Zato bi kazalo to dejavnost čimbolj zbližati s programi in vodstvi obstoječih prosvetnih društev, za realizacijo programov prosvetnih krožkov na posameznih šolah pa naj bi se zagotovila potrebna sredstva. Po sklepu konference je bilo podeljenih tudi 83 priznanj najaktivnejšim kulturno-prosvetnim delavcem, ki vse od leta 1945 aktivno delajo v posameznih kulturno-prosvetnih društvih. Na splošno zadovoljstvo pa je bilo ugotovljeno, da je za namene kulture in prosvete na voljo z vsakim letom' več sredstev, ki se zbirajo v občinskem skladu za financiranje telesnovzgojne in kul-turnoprosvetne dejavnosti. Ta sklad je bil ustanovljen predvsem ob prizadevanju in aktivni podpori predsednika Skupščine občine Laško tov. Prosen Mihe in je prejel zato od strani udeležencev konference vse priznanje in zahvalo. TONE KNEZ TEJ ŠTEVILKI JE PRILOŽENA POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO, ŠT. 3/1970 DANILO HOČEVAR POOBLAŠČEN ZA KOMUNALNE ZADEVE V RADEČAH Po sklepu obeh zborov občinske skupščine Laško je bil na minuli seji DANILO HOČEVAR, kot podpredsednik občinske skupščine določen, da odslej odgovarja tudi za komunalne zadeve na področju Radeč. Gibanje prebivalstva v občini SMRTI: — GORIŠEK Elizabeta, (83), preužitkari-ca, Selo nad Laškim 13; — ZUPAN Franc, (74), upokojenec, Strmca 66; — KOVAČ Anton, (82), upokojenec, La-homno 25; — KAJTNA Janez, (75), preužitkar, Žigon 5; — BREČKO Jakob, (69), kmetovalec, Pra-pretno 13; — JANČIČ Pavla, (51), socialna podpiranca, Obrežje 16; — LJUBI Anton, (71), upokojenec, Obrežje 95; — KLINAR Marija, (76), gospodinja, Dol 6; — LOKOŠEK Blaž, (77), preužitkar, Ole- šče 47; — KUKOVIČ Antonija, (85), upokojenka, Trobni dol 14; — MOHORKO Frančiška, (80), kmetovalka, Žigon 13; — MIRČ Marija, (72), gospodinja, Laško 197; — OBLAK Jože, (73), upokojenec, Vrh nad Laškim 33; — KRAMPUŠEK Jože, (80), upokojenec, Harje 14; — PETEK Marija, (60), preužitka-rica, Strmca 14; NA POLJU — LINOREZ POŽLEP BARBARE, UČENKE 6 a RAZREDA OSNOVNE SOLE PRIMOŽA TRUBARJA V LAŠKEM — ŠKORJANC Alojzija, (74), u-pokojenka, Bukovca 8; — ŠRAJ Antonija, (86), kmetovalka, Rečica 42; — RESNER Ludvik, (61), upokojenec, Frankolovo 13; — HODE Terezija, (69), druž. u-pokojenka, Radeče 32; — ZAHRASTNIK Jožefa, (77), soc. podpiranka, Radeče 100; — PODLESNIK Emilija, (85), u-pokojenka, Radeče 53; — PETROVIČ Radovan, (57), šofer, Šabac; — STARC Alojz, (65), upokojenec, Veliko Širje 66; — ULAGA Julijana, (72), vojni invalid, Velike Gorelce 23; — ŠKOBERNE Matija, (78), preužitkar, Velike Grahovše 34; — GRAČNER Amalija, (88), pre-užitkarica, Trobni dol 44; OBČNI ZBOR Marca letos so se po dveh letih zopet zbrali na svojem rednem občnem zboru strelci fz laške občine, včlanjeni v strelske družine. Na občni zbor je prišlo veliko delegatov in tudi gostov, ki so se prav tako radi odzvali vabilu. Na podlagi izčrpnih poročil o preteklem delu, se je razvila živahna razprava. Žal, pa čas ni dopuščal, da bi vsi, ki so želeli razpravljata, mogli povedati svoja mnenja in podati kak tehten predlog. Občni.zbor je ugotovil, da je strelska organizacija zelo napredovala v masovnosti, kvaliteti in se tudi organizacijsko utrdila. Nekatere strelske družine, ki so bile do nedavnega pasivne in so imele le naziv strelske družine, so v času od zadnjega občnega zbora pokazale, koliko zmorejo, če vložijo v svoje delo dovolj truda. Tako uspeh ne more izostati. Strelska organizacija ni njenim članom le nekakšen »konjiček«, ampak ima tudi velik pomen v pripravah na vseljudski odpor. Prijateljski odnosi z drugimi mesti, zlasti še iz drugih republik, pa pomenijo utrjevanje in nadaljnje razvijanje bratstva in enotnosti naših. narodov. Za vseh 9 strelskih družin, ki so vključene v strelsko zvezo^ lahko Pijte priznano Laško pivo »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP Cetis Celje OBČINSKE STRELSKE ZVEZE trdimo, da vse aktivno delujejo, ker se zavedajo, kako pomembno je njihovo delo. Pri tem velja vseeno omeniti še tri družine, 'ki so v zadnjih letih razvile svoj društveni prapor, in to v Sedražu, v Laškem ter v Papirnici Radeče. Končno velja še omeniti težave, na katere naletijo strelske družine in so zaenkrat še težko prebrodi ji ve. Do teh pride takrat, ko strelske družine prirejajo tekmovanja v krajih, ki so zelo oddaljeni od Laškega. Ker morajo strelci večkrat pešačiti, ker nimajo primernega prevoznega sredstva, se zmanjšuje zaradi utrujenosti njihova sposobnost in tudi rezul- tati niso takšni, kot bi pričakovali. Velika želja strelskih družin in posebno posameznikov je, da bi tudi med strelci v naši občini dobili nosilca zlate puščice, ki je naj več j e priznanje za požrtvovalnost in vztrajnost. Ne glede na prej naštete težave pa lahko ugotovimo, da te niso bile ovira, da se ne bi strelci potegovali za zlato puščico s pravim športnim duhom, prežeti z načelom: »Važno je sodelovati, ne zmagati!« O uspešnem poteku občnegga zbora so se pohvalno izrazili ne le delegati, ampak tudi gostje, predvsem pa je izrazil zadovoljstvo zastopnik republiške strelske zveze tov. Vlado MIŠICA. JANA OZIS RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA MAJ 1970 V maju 1970 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1970 ŽIVINOZD RAVNIK 30. 4.— 4. 5. 9. 5.—11. 5. 16. 5—18. 5. 23. 5.-25. 5. 30. 5.— 1. 6. Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dr. Malenšek Slavko, Laško Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj drugega dne. Dežurni veterinar vrši umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. V nujnih primerih lahko kličete na telefon št. 73996 (dr. Malenšek Slavko). ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MAJ 1970 V času od 1. do 31. maja bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče oikolice poslovala po naslednjem razporedu: 1970 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 5.— 3. 5. Velikonja dr. Tone Turim Elizabeta 4. 5. Pečar dr. Samo Maroša Marija 5. 5. Velikonja dr. Tone Maroša Marija 6. 5.— 7. 5. Pečar dr. Samo Maroša Marija 8. 5. Dolanc dr. Jože Maroša Marij a 9. 5,-10. 5. Pečar čir. Samo Maroša Marija 11. 5—17. 5. Dolanc dr. Jože Sološi Helena 18. 5.-24. 5. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 25. 5. Pečar dr. Samo Maroša Marija 26. 5. Velikonja dr. Tone Maroša Marija 27. 5.-28. 5. Pečar dir. Samo Maroša Marija 29. 5. Dolanc dr. Jože Maroša Marija 30. 5.—34 . 5. Pečar dr. Samo Maroša Marija Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih do 12. ure. Visi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo izven rednega delovnega časa dežurnim v ambulanti.