PoStnlna plačana v gotovinL
Leto IX., št. 14. („jutro" xix., st. 135«) Ljubljana, ponedeljek 13. junija 1938
UpravmStvo: Ljubljana. Knafljeva 6
—	Telefon St. 3122. 3123, 3124, 8125. 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica J esemce: Pri kolodvoru
fit. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-ffartnerja.
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet44
Cena 2 Din
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon
št. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo, — Oglasi po tarif u.
TRGOVSKI KONGRES V ZNAMENJU BRATSKE VZAJEMNOSTI Z BOLGARI
Svečanemu kongresnemu zboru je prisostvoval tudi trgovinski minister dr. Vrbanič — Pozdravi bolgarskih trgovcev — Strokovni referati
Ljubljana, 12. junija.
Po celodnevnem sobotnem zasedanju je bilo danes dopoldne v dvorani hotela Uniona svečano zborovanje tretjega kongresa trgovcev kraljevine Jugoslavije. Ze pred {) uro so se zbrali v dvorani številni delegati, pa tudi najvidnejši predstavniki oblastev ter gospodarskih organizacij in kor-poracij, tako da je bila dvorana nabito polna.
Svečano zborovanje je otvoril predsednik kongresnega odbora g. Stane Vidmar, ki je najprej prisrčno pozdravil navzočne goste in delegate. Z odobravanjem je bil »prejet njegov predlog, da se pošlje s kongresa vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Nato je predsednik kongresa pozdravil navzočega ministra trgovine in industrije dr. Milana Vrbaniča. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da sse je g. minister potrudil na kongres, da sam vidi in sliši, kaj vse teži naše trgovce, :in se prepriča, da predstavljajo zahteve, ki jih trgovstvo ponavlja že dolgo vrsto let, enotno voljo vseh trgovcev Jugoslavije. Izjave trgovstva in zahteve, izražene v referatih, so včasih trpke in ostre. Temu pa se ni čuditi, saj trgovstvo kljub številnim apelom, predstavkam in intervencijam v svojih prizadevanjih ni prišlo niti korak naprej. Z odločilne strani priznavajo, da so zahteve trgovstva upravičene, niso pa te zahteve dovedle do rezultatov. Toda vlada se mora zavedati, da so razmere v trgovini postale nevzdržne in da trgovcem ni pomagano z obljubami. Zato je treba enkrat preiti od obljub k dejanjem, kajti od obljub trgovci žal ne morejo živeti (burno odobravanje). Predsednik kongresa g. Stane Vidmar je zaradi tega naprosil g. ministra, da posluša iz-nešena poročila s polnim razumevanjem in da trgovstvu pomaga v borbi za izpolnitev upravičenih zahtev.
Predsednik kongresa je nato pozdravil bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, in se mu zahvalil za materialno in moralno podporo pri organizaciji kongresa. S posebnim zadoščenjem je pozdravil tudi zastopnika naše slavne in junaške vojske divizijskega generala g. Djordja Lukiča. Pozdravil je nadalje navzočnega podžupana dr. Vladimira Ravniharja in se mu zahvalil za usluge in pomoč, ki jo je izkazala mestna občina pri organizaciji kongresa, kakor tudi ostale zastopnike oblastev, korporacij in organizacij, ki so se v tako lepem številu odzvali vabilu kongresnega odbora.
Pozdrav bolgarskim tovarišem
Končno je predsednik pozdravil drage goste in tovariše iz bratske Bolgarije, ki se
r:>o ustrašili naporne poti, da pridejo k rcirn v Slovenijo pod vodstvom svojega od-' enega predsednika, bivšega ministra trgovine g. Dimitrija Veleva. Prisotnost bolgarskih tovarišev znova dokazuje, da so gospodarstveniki prvi začeli praktično delo zbližanja med obema narodoma, saj je bil pakt večnega prijateljstva posledica tega dela. Gospodarstveniki so prvi zlomili stare predsodke, navezali so stike in prijateljstva. Bolgarski tovariši so prišli k nam, da po številnih lepih in navdušenih govorih pridemo enkrat od besed k dejanjem in da se vse to delo zbliževanja pokaže tudi v praktičnih rezultatih. Predsednik je še izrazil željo, da bi začelo med jugoslovenskim in bolgarskim narodom padati vse. kar- nas kakorkoli loči, in da bi skoro napočil dan, ko se bodo izpolnile želje, da bo postalo tudi na zunaj jasno, kar je že davno jasno v naših srcih, da smo z brati Bolgari en. da smo vs? Bolgari. Srbi, Hrvati in Slovenci ena sama družina (bolgarski trgovci so bili ob teh besedah deležni navdušenih ovacij).
čestitke predstavnikov oblastev in gospodarskih korporacij
Po uvodnih besedah predsednika kongresa g. Staneta Vidmarja se je oglasil k besedi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je v svojih izvajanjih poudaril pomen solidne trgovine za blagostanje našega naroda. Želel je kongresu čimvečji uspeh.
V	imenu mestne občine ljubljanske je izrekel kongresu svojo dobrodošlico podžupan dr. Ravnihar. V svojih izvajanjih je orisal zgodovinski pomen Ljubljane kot trgovinskega središča. Ljubljana je vedno slovela po svoji solidni trgovini. Posebno značilno je v tem pogledu, da so bili že pred vojno v znani trgovski šoli v Ljubljani pogosto v večini Srbi in Hrvati. Izrekel je željo, da bi delo kongresa prineslo trgovstvu in vsemu prebivalstvu čimveč korirti.
V	imenu Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije kakor tudi v imenu ljubljanskega velesejma je kongres pozdravil predsednik centrale g. Avgust Praprotnik. Izjavil je, da industrija vedno visoko ceni pomen trgovstva za naše narodno gospodarstvo, saj so trgovci posredovalci med konsumom in produkcijo. Industrija je interesirana na tem, da stanovske organizacije trgovcev delajo roko v roki z organizacijami industrije, in se veseli tega prisrčnega sodelovanja.
V	imenu Zbornice za TOI v Ljubljani je izrazil svoje pozdrave predsednik g. Iv. Jelačin, ki je poudaril, da je bilo na področju ljubljanske zbornice od nekdaj mno-
go smisla za organizatorno delo, saj je bila prva zveza trgovskih združenj ustanovljena v Ljubljani in je bila ta zveza potem vzor za ustanovitev sličnih zvez v ostalih delih države, kar je naposled dovedlo do ustanovitve Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj. Ce se v sedanji dobi trgovstvo pritožuje, tedaj je treba te pritožbe pravilno razumeti. Niso to nikake kverulaeije, kajti trgovci so dobri sinovi naše zemlje, ki vedno upoštevajo velike interese skupnosti. Posebno veselje pa je govornik izrazil nad tem, da se je ljubljanskega kongresa udeležilo tako lepo število stanovskih tovarišev iz Bolgarije. Izrazil je željo, da bi današnji kongres predstaljal korak naprej k realizaciji načrta za carinsko unijo med našo državo in Bolgarijo, takozvani »mitniški sujuz«.
Med predstavniki gospodarskih organizacij je končno pozdravil zboroval ce v imenu Društva bančnih zavodov še generalni direktor g. Hanuš Krofta, ki je izrazi! iskreno željo, da bi se uresničile zahteve trgovstva in da bi veliko in resno delo v polni meri uspelo.
Carinska unija med Bolgarijo in Jugoslavijo
K besedi se je oglasil predsednik Obče zveze bolgarskih trgovcev, bivši minister g. Dimitrij Velev, ki je v imenu vsega bolgarskega trgovstva izrazil čestitke tretjemu jugoslovenskemu trgovskemu kongresu. Izrazil je željo, da bi ti kongresi postali vseobči kongresi trgovstva južnih Slovanov, da bi med obema bratskima narodoma nastopilo iskreno prijateljstvo in večno bratstvo, da bi pakt večnega prijateljstva ne ostal mrtva črka in da bi prinesel tudi praktične rezultate v gospodarskem zbližanju. V imenu vsega bolgarskega trgovstva se je zahvalil za topla in srčna čustva, ki so prišla do izraza zadnje dni ob pose tu bolgarske delegacije v Ljubljani. Ob zaključku svojega govora je izrekel najboljše želje vsemu jugoslovenskemu narodu, predvsem pa Nj. Vel kralju Petru II. G. minister Velev je bil za svoja izvajanja deležen dolgotrajnih ovacij.
O potrebah gospodarskega zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo je nato v obsežnem referatu poročal generalni tajnik Obče zveze bolgarskih trgovcev dr. Minko Šipkovenski. V svojih zanimivih izvajanjih je navedel številne praktične možnosti za gospodarsko sodelovanje med obema narodoma, zlasti v pogledu skupnega nastopa v izvozni trgovini, skupnega financiranja izvozne trgovine, skupne turistične propagande, enotne in skupne politike pri sklepanju preferenčnih trgovinskih pogodb, nato pa je razvil program gospodarske politike obeh narodov. Obširno je pojasnil načrt carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarijo ter je v tej zvezi stavil predlog, naj kongres naslovi apel na jugoslovensko in bolgarsko vlado, da bi se čimprej pričela pogajanja za ustanovitev carinske unije.
Referati
V obsežnem in zanimivem referatu je predsednik kongresa g. Stane Vidmar iz-nesel vse težnje jugoslovenskega trgovstva. O vsebini tega referata, ki je bil ponovno prekinjen z odobravanjem navzočih delegatov, bomo še obširneje poročali.
Predsednik beograjske zveze trgovskih združenj in predsednik Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj g. Ne-deljko Savič je pozdravil kongres v imenu navzočnih predsednikov vseh zastopanih zvez trgovskih združenj, in sicer predsednika Zveze trgovskih združenj v Osije-ku g. Bernarda Krešiča, predsednika Zveze trgovskih združenj v Novem Sadu g. Stanka Laziča, predsednika Zveze trgovskih združenj v Banji Luki g. Rajka Di-mitrijeviča, predsednika Zveze trgovskih združenj v Sarajevu g. Ibra Sahinagiča in predsednika Zveze trgovskih združenj v Skopi ju g. Vojina Varoševiča. Obenem je prisrčno pozdravil številno delegacijo iz bratske Bolgarije. Glede na temeljit referat, ki ga je podal predsednik kongresa, ni smatral za potrebno, da bi ponovno iznašal zahteve trgovstva. Z obžalovanjem je moral le ugotoviti, da na kongresu nista zastopani dve zvezi trgovskih združenj, ki sicer soglašata s skupnim delom, katerih delegati pa se niso mogli udeležiti kongresa, ker so jim to preprečile druge sile. Izrazil je željo, da bi se v bodoče onemogočilo tako omejevanje državljanskih pravic in dolžnosti, pa naj pride od kogarkoli. Kongresi trgovskih združenj so daleč od vsake politike in zasledujejo le interese trgovskega stanu ter gospodarskega razvoja naše države. Kot podpredsednik beograjskega velesejma je g. Ne-deljko Savič še posebej pozdravil navzočnega ravnatelja ljubljanskega velesejma dr. Dularja. Na koncu je izrazil željo, da bi zahteve trgovstva po štirih letih, odkar so bile manifestativno iznešene na prvem kongresu v Skopi ju, prišle končno do uresničenja.
Govor ministra
dr. Vrbaniča
Po zaključenih referatih se je oglasil k besedi trgovinski minister dr. Vrbanič. Izjavil je svoje zadovoljstvo, da mu je bila dana prilika prisotvovati temu kongresu. Glede na izjavo predsednika kongresa, da so zahteve trgovstva delno for-
mulirane zelo ostro, je minister ugotovil, da se te zahteve držijo v stvarnih mejah.
Ce se trgovstvo pritožuje zaradi gotovih pojavov, ima do tega pravico. 2al ne more na številne zahteve, ki so bile izražene v referatih, povoljno odgovoriti, ker je treba taka subtilna vprašanja prej dobro preučiti. Vrhu tega mora kraljevska vlada pri reševanju teh vprašanj upoštevati prav vse stanove, saj je delo vlade prav v tem, da skuša koordinirati posamezne nasprotujoče si interese. Obljubil pa je, da bo iznešena vprašanja čimprej preučil. V zvezi z nekaterimi zahtevami trgovstva, zlasti onimi, ki se tičejo zadružnega in drugih zakonov, pa je minister dr. Vrbanič naglasil, da mora trgovstvo z odločno beseda nastopiti pred vsem v narodnem predstavništvu. V ostalem se ne more spuščati v podrobnosti, vendar smatra za potrebno poudariti, da je v nekaterih vprašanjih vlada že napravila potrebne korake, zlasti kar se tiče veleblagovnic, za katere velja poseben davčni dodatek. Kraljevska vlada pa smatra, da more najbolj koristiti tudi trgovstvu, če doseže splošno oživljenje gospodarstva in povečanje prometa.
Glede pritožb zaradi krošnjarstva je trgovinski minister izjavil, da je uredba o krošnjarstvu že pripravljena in da bo lahko izšla v dveh do treh tednih. Glede ostalih vprašanj pa je prosil predstavnike trgovstva, da malo po trpi j o. Skušal bo v
najkraJSem času, to je v dveh do treh
mesecih, privesti k rešitvi vsa ona vprašanja, na katerih je interesirano trgovstvo in ki so tudi v splošnem interesu. Glede spremembe posameznih zakonov je predvsem odločilno narodno predstavništvo. Dostavil je še nekaj pripomb glede Pri-zada in glede kritike njegovega delovanja. Morda je marsikaj, kar se da kritizirati, toda ta državna ustanova je v današnji dobi omejitev v zunanji trgovini nujno potrebna. Zlasti nam omogoča, da izkoristimo preferenčne ugodnosti, ki nam jih nudijo druge države pri izvozu agrarnih pridelkov. Na osnovi teh preferenc je Pui-zad v zadnjih letih lahko zbral fond, ki znaša danes 100 do 120 milijonov dinarjev.
Ob zaključku svojih izvajanj je je izrazil še posebno zadovoljstvo, da so na kongresu trgovstva zastopani tudi naši številni delegati iz bratske Bolgarije, ki jih je še posebno pozdravil, zlasti pa je izrazil veselje nad tolikimi spontanimi izjavami bratstva in ljubezni med obema naroda-ma. Glede na izvajanja v referatih je še pristavil, da v noveli k obrtnemu zakonu ni nameravano ukinjenje prisilnih organizacij trgovstva.
Predsednik kongresa g. Stane Vidmar se je ministru dr Vrbaniču zahvalil za njegova izvajanja, zlasti pa za obljubo, da bo kr vlada v najkrajšem času vzela v pretres zahteve trgovstva.
Resolucije
Tajnik beograjske Zveze trgovskih združenj g. Slavko Kostič je nato preči-tal resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Resolucije se glasijo:
I. Kongres odobrava iznešena poročila o dosedanjem delovanju centralnega predstavništva in posameznih zvez ter sodelovanje v celoti odobrava. Kongres pooblašča Centralno predstavništvo, da napravi najenergičnejše korake, da se čimprej uresničijo zahteve, iznešene na I. in
IL vsedržavnem trgovskem kongresu v smisla obljub, ki so jih dali predstavniki kraljevske vlade.
II.	Kongres nalaga Centralnemu predstavništvu zvez trgovskih združenj, da se pri kr. vladi zavzame za uresničenje še naslednjih zahtev: 1. da se odredi paritetna komisija, ki naj pripravi predlog zakona o socialnem zavarovanju trgovcev na splošni prisilni osnovi; 2. da po izteku sedanjega pogodbenega roka prepusti ve-leprodajo soli svobodni konkurenci; 3. da se način pobiranja splošnega 2.5 odstotnega davka na poslovni promet na drva in gorivo spremeni po predlogu, ki bo v duhu iznešenih referatov posebej dostavljen; 4. da Centralno predstavništvo s posebno intervencijo pri kr. vladi iznese zahteve zvez in trgovskih združenj, iznešene v referatih III. kongresa, in da te zahteve upošteva v interesu trgovskega stanu in narodnega gospodarstva.
III.	Tretjemu kongresu trgovcev kraljevine Jugoslavije so prisostvovali tudi delegati trgovcev kraljevine Bolgarije. V smislu skupnih sklepov, v interesu obeh narodov in v duhu pakta o večnem prijateljstvu naslavlja kongres apel na kr. vlado, da v čim krajšem roku preuči in realizira vprašanje carinske unije med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo. Istočasno priporoča kongres centralnemu predstavništvu in Zvezi trgovskih združenj v Sofiji, da sestavita stalni odbor zaradi preučevanja aktualnih trgovskih vprašanj in sestavljanja predlogov zaradi pravilnega razvoja medsebojnih trgovinskih odnošajev.
Resolucije so bile sprejete z burnim odobravanjem. Predsednik g. Stane Vidmar je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je kongres pokazal enotno naziranje vseh trgovcev naše države v vseh stanovskih vprašanjih. Zahvalil se je delegatom za sodelovanje, nato pa je zaključil uspelo zborovanje.
KRASNA SOKOLSKA NEDELJA
Dijaški dan v Pragi — Javni nastop ob prisotnosti prezidenta ČSR dr. Beneša — Velike ovacije jugoslovenskim dijakom — Sokolski
manifestaciji v Ljubljani in Celju
Praga, 13. junija, h. Pod pokroviteljstvom prezidenta republike so se danes na X. vsesokolskem zletu nadaljevali mladinski telovadni nastopi. Blizu 60.000 srednješolcev in srednješolk iz vse republike ter 700 dijakov in dijakinj iz Jugoslavije je danes nastopilo na zletišču. Drugič v tem letu je prostrana Strahovska poljana sprejela danes stotisoče gledalcev, ki so prihiteli iz vseh krajev republike, da prisostvujejo tej manifestaciji mladine. Saj je to po večini mladina, rojena po vojni, ki je doraščala in se razvijala v svobodni republiki. Prvič v dvajsetih letih se je zbrala v tako impozantnem številu.
Včeraj popoldne so bile na zletišču glavne skušnje za današnji javni nastop. Po skušnjah se je formirala s stadiona ogromna povorka in se napotila skozi Prago na Hradčane, da se pokloni pokrovitelju te krasne mladinske prireditve, predsedniku republike dr. Benešu. Z veliko jugoslovensko zastavo na čelu so šli v po-vorki tudi dijaki in dijakinje iz Jugoslavije Zaradi precej hladnega vremena so naši dijaki imeli namesto kratkih dolge hlače, dekleta pa so bila v predpisanem kroju. V sprevodu so nosili tudi veliko in krasno zastavo, ki so jo češkoslovaški mladini poklonili legionarji kot simbol državne svobode. Sprevod je nudil pestro sliko, barve so se lomile v svetlobi zahajajočega solnca, stotisoči ljudi, ki so bili v špalirju. pa so mahali z belimi robci in zastavicami ter vzpodbujali mladino k vztrajnemu delu. Mladina je tako navdušeno odzdravljala. da je bila na koncu že popolnoma hripava in so le lesketajoče solze v očeh izdajale njena čustva.
Po nagovoru prezidenta republike ki smo ga po vsebini objavili že včeraj, je krenil sprevod pred staroslavno praško mestno hišo, kjer je mladino pozdravil primator dr. Zenkl. S posebno prisrčnostjo je praško občinstvo aklamiralo jugoslovensko srednješolsko mladino, ki je prav tako navdušeno odzdravljala.
Včerajšnji sprevod mladine je bil dostojen uvod za današnji javni na-ston. Na častni tribuni «0 se /brali naiodličnejši predstavniki češkoslovaške republike s pre-zkientom dr. Rer.ešem na čelu, ki mu je mladina nrireja'a do'<2otrajne navdušene ovacije. Navzoči so bili tudi skoro vsi člani vlade s predsednikom dr. Hodžo na čelu. številni parlamentarci in drugi odlicniki. Navzoč je bil tudi jugoslovenski poslanik dr. Protič z vsem osebiem poslaništva.
Nastop se je začel ob 14.30 s poklonitvi-jo državni zastavi. Jugoslovenski dijaki in dijakinje so prikorakali na zletišče z razprostrto dTŽavno zastavo, ki so jo nato skupno s češkoslovaško med sviranjem češkoslovaške in jugoslovenske državne himne dvignili na visoki jambor. Nato je sledila svečana predaja prapora češkoslovaških legionarjev češkoslovaški dijaški mladini. Zastopnik legionarjev je imel na mladino lep govor, v katerem je orisal hude borbe in žrtve za osvobojenje in zedinje-nje ter pozval mladino, naj ostane zvesta tej tradiciji in naj visoko dviga ta prapor, ki naj ji bo vedno simbol svobode in demokracije.
Javni nastop so otvorili najmlaiši v starosti 6 do 8 let, ki so predvajali razne otroške igre. Sledil je nastop deklic ena-
ke starosti, ki so v skupinah po 100 izvajale razne skupinske igre in med petjem narodnih pesmi zapustile igrišče. Delo v telovadnicah je pokazala druga serija deklic, ki so rastopile v skupinah po 360. Skupno jih je nastopilo okrog 2.000 V naslednji točki je nastopilo 1.600 dijakov v starosti 9 in 10 let, za njimi pa dijakinje v starosti 9 do 14 let in zopet dijaki v starosti 11 do 13 let. Najzanimivejši je bil vsekakor nastop šolskega bataljona Batine šole v Zlinu. 900 gojencev te šole je nastopilo pod vodstvom 50 rezervnih oficirjev. Predvajali so razne vežbe vojaškega značaja, ki so prikazale sistematično predvojaško vzgojo. Postavili so šotore, izvajali vaje s plinskimi maskami, vežbe za signalizacijo, gradnjo ovir, montažo jadralnih letal in letalske skoke. Med njihovimi vežbami je brnelo nad zletiščem šest bombnikov .improviziranih iz Batinih letal, ki so slepo streljali s strojnicami.
Z viharnim aplavzom pozdravljenih je nastopilo 300 jugoslovenskih dijakinj, ki so predvajale proste vaje. Za njimi je nastopilo 400 jugoslovenskih dijakov. Ko so se pokazali na vhodu, jih je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. S svojimi vajami so vzbudili splošno pozornost, izvajali so jih skladno in precizno ter že- . li ob odhodu ponovno navdušene ovaci- |
je. Vrstili so se nato nastopi vifješoleev, ki so izvajali zletne proste vaje, zaključek današnjega nastopa pa je bil nastop 19.000 telovadcev iz 7. in 8. razreda srednjih šol. Predvajali so krasne proste vaje Nastop je bil zaključen s spuščanjem državne zastave in defilejem pred prezidentom republike.
Zvečer Je bila prva uprizoritev velike zletne scene, ki je edinstvena tako po svoji vsebini, kakor po obsegu in številu sodelujočih, ki jih je nad 3000. Prejšnja leta se je dogajalo, da mnogi niso videli zletne scene. Zato so letos stvar preuredili tako, da se bo ta scena predvajala vse zletne dni kot popolnoma samostojna prireditev v svetlobi reflektorjev.
Pozdrav prvega podstare-šine SKJ Gangla
Praga, 13. junija, h. Prvi podstarešina SKJ br. Gangl ima sicer levo roko v gip-su, vendar pa ga to prav nič ne ovira, da ne bi neumorno vršil svojih poslov. Tudi danes je bil skoro ves dan na zletišču in marljivo sodeloval pri pripravah za današnji nastop dijaške mladine ter za nara-ščajske in članske zletne dni, ki prihajajo. Jutri se bo znova pedal v kliniko na pregled. Vsem svojim prijateljem v domovini sporoča tople pozdrave.
Zlet ljubljanske župe
Ljubljana, 12. junija
Že vse velesejmske dni živahno razgibana Ljubljana se je danes ob zletu ljubljanske sokolske župe še bolj razživela. Udeleženci zleta, udeleženci trgovskega kongresa in velesejmski gostje so prinesli zlasti v notranje mesto izredno velik promet. Zlet ljubljanske župe je bil letos tem bolj pomemben, ker tvori člen v velikih jubilejnih prireditvah ob 201etnici Jugoslavije in pa ker je bil obenem nekaka glavna skušnja za praški vsesokolski zlet čez tri tedne.
Kakor na mogočni sokolski obrambni zbor pred enim mesecem, so tudi danes prihiteli pripadniki razsežne sokolske družine iz vseh, tudi najbolj oddaljenih področij ljubljanske župe. Velika večina jih je prispela z vlaki, drugi z avtobusi in vozovi, iz neposredne okolice pa seveda peš. Vse prihajajoče čete so se zlivale na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kjer so bile dopoldne skušnje za popoldanski nastop. Mimogrede so predstavniki župe opravili revizijo slavnostnih krojev članov in članic, ki so namenjeni v Prago. Vreme je bilo zletu ves dan ljubeznivo naklonjeno. Nebo se je prav toliko pooblačilo, da je popustila dušeča vročina, in samo tu in tam je padlo nekaj rahlih kapelj. A ko je sokolski sprevod po mestu razvnel največ navdušenja med prebivalstvom, se je zasmejalo za hip tudi sonce na nebu.
Pozdrav Nj. Vel. kralju
Ko so bili sokolski bataljoni postrojeni za pohod, jih je v kratkih besedah nagovoril namestnik župnega starešine br. inž. Ladislav Bevc. Z iskrenim pritrjevanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka vrhovnemu sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II.: Na 17. zletu zbrano članstvo, naraščaj in deca sokolske župe Ljubljana pošilja Vašemu Veličanstvu in kra-
ljevskemu domu bratske pozdrave in Bi-gotovilo brezmejne vdanosti in zvestobe.
Pozdravne brzojavke so bile odposlane še ministru vojske in mornarice , savezni upravi, župi Beograd, prvemu podstarešini SKJ br. Ganglu. ki se mudi v Pragi in starosti župe Ljubljana dr. Pipenbacherju, ki je kot ministrski odposlanec odpotoval k maturitetnim izpitom v Mursko Soboto.
Pohod po Ljubljani
Po Gosposvetski cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, Marijinem trgu, Wolfo-vi ulici, Kongresnem trgu, pa po šelen-burgovi ulici in Aleksandrovi cesti do Narodnega doma se je nato razvil mogočen sprevod. Na čelu mu je stopal župni načelnik s člani strokovnega odbora, za njimi pa sta se' visoko dvigala prapora ljubljanske in beograjske župe s častnim spremstvom. Sledilo je 28 društvenih praporov in 6 na-raščajskih, nato pa so za vojaško godbo, ki je ves čas igrala sokolske pesmi, korakali člani župne uprave ter zastopniki beograjske, zagrebške in mariborske župe. Čudovito pester je bil pogled po valujoči reki sinjih, belih in rdečih barv, a izmed krojev so se še posebej odlikovali novi kroji narašča jnic, pri katerih se bele bluze in svetlomodra krila zlivajo v izredno lepo harmonijo.
Prvi so korakali člani moškega naraščaja v slavnostnem kroju, nato naraščajniki v telovadnih krojih. Prisrčno lepo sliko je nudila dolga kolona moške dece, v kateri so vžgali največ navdušenja med občinstvom v špalirju prav zadnji najmanjši, živo potrdilo vere, da sokolska misel v mladini ne more zamreti. Sledila je skupina naraščajnic in ženske dece, nato pa članice v slavnostnih krojih, članice v telovadnih oblekah in dolga vrsta članov v slavnostnih krojih. Sprevod je zaključila skupina strumnih sokolskih jezdecev.
Po odredbi župnega načelstva so se smo-
»JUTRO«, ponsddjsks facidjs
2
rttiedeljek, 13. VL 1938
H. sprevoda udefležlti le pripadniki T sokolskih krojih, člani celo samo v slavnostnih krojih, tako da v sprevodu ni bilo ne narodnih noš in ne civilnih oblek. Kljub temu je bila udeležba presenetljivo velika, saj je znašala precej preko 2000. Po štetju, ki so ga opravili funkcionarji župne uprave, so korakali v sprevodu: župni načelnik, 16 članov strokovnega odbora, 30 praporščakov, 6 članov častnega spremstva z obema župnima praporoma, 6 naraščaj-skih praporščakov, 27 članov godbe Sokola I, 266 članov moškega naraščaja, 440 članov moške dece, 428 ženske dece, 288 članic ženskega naraščaja, 83 članic v slavnostnih krojih, 128 članic v telovadnih oblekah, 367 članov v slavnostnih krojih, 26 sokolskih jezdecev ln 18 vodnikov, skupno 2149 pripadnikov Sokolstva.
Po vseh ulicah, po katerih je šel sprevod so množice občinstva spremljale Sokole in Sokolice z burnimi ovacijami, a z oken se je nanje vsipalo cvetje, da kmalu ni bilo nikogar v sprevodu, ki ne bi bil v roko ujel cvetke ali vejice zelenja. Zlasti mnogo navdušenega občinstva se je zbralo v špalirju na vseh treh naših naj-prometnejših križiščih pred Evropo, na Marijinem trgu in pred pošto. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja in ves sokolski pohod skozi mesto je nazorno pokazal, da smo vsi ene misli in enega srca; oni, ki so v krojih korakali mimo in vsi tisoči brez konca in kraja na uličnih hodnikih in po oknih. Ko se je pred Narodnim domom Sokolstvo razšlo, so bile ulice še dolgo preplavljene rdečih srajc in bluz, sokolski sprevod pa je bil glavni predmet vseh razgovorov.
Popoldanska telovadba
Popoldne ob 15. se je zgrnila na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju velika množica občinstva, nad 5000 oseb. Vičani so prišli skupaj v dolgem sprevodu z godbo Sokola I na čelu, tudi ob tej priliki povsod spremljani z ovacijami. Zletnemu nastopu so prisostvovali tudi odlični predstavniki, med njimi zastopnik vojnega ministra major Arandje-lovič, novi divizijonar general Lukič, češkoslovaški konzul inž. Minovsky, komandant 40. polka polkovnik Mašič z velikim ištevilom oficirjev, podžupan dr. Ravnihar, ;sastopnik Saveza SKJ br. Jeras, zastopnik župe Beograd br. Miroslav Pavlovič, za župo Zagreb tajnik br. Viktor Heumer, zastopnik župe Maribor br. Kranjc, narodni poslanci dr. Fux, Rajko Turk, Milan Mravlje in Stanko Lenarčič. V velikem številu so prisostvovali nastopu tudi vojaki ljubljanske garnizije, ki so prirejali nastopajočim oddelkom navdušene ovacije.
Kakor je to že hvalevredni sokolski običaj, se je nastop začel in razvijal točno po objavljenem sporedu in brez večjih premorov. Otvorili so ga pripadniki sokolske dece, 438 po številu, ki so želi za svoje vaje z belimi palicami živahen aplavz. Pred vajami so skupno z občinstvom počastili državno zastavo, ko so jo med sviranjem državne himne dvignili na visoki jambor. Sledil je oddelek članic in naraščajnic z vajami na gredeh, nato bojna tekma moškega naraščaja, za njo nastop ženske dece (441). Z napetim zanimanjem so množice spremljale stafetni tek, pri katerem sta se pomeriH beograjska in ljubljanska župa. Na progi 1.500 m lie zmagala ljubljanska vrsta v 3 min. 38 sekundah, dočim je beograjska vrsta rabila 3 min. 51 sek. Deset vrst članstva in naraščaja je hkrati nastopilo na vsem glavnem orodju. Sledil je skupni nastop moškega tn ženskega naraščaja (643) s prostimi vajami za praški zlet. Pri stafet-nem teku 4x100 m, so se pomerila nekatera društva ljubljanske župe. Zmagala je vrsta Sokola I v času 47 sekund. Sledile
ao vrsto LjuMJanaHcega Boknb (»
ter Ljubljane UL in Logatca (50 sekund), nato zopet Sokola L ln vrsta Rakeka. Veliko pozornost je vzbudil nastop vrste Sar nic, ki bo sodelovala na mednarodni tekmi v Pragi, ter vzorne vrste članov na drogu. Obe vrsti sta bili z občudovanjem aklamirani. Višek nastopa so tvorile skupne proste praške vaje članov in članic (496), ki so navdušile občinstvo, da ovacij ni bilo ne konca ne kraja. Ko so odhajali med prepevanjem pesmi sokolskih legij, je pela z njimi vsa množica. Zaključek nastopa je z učinkovitimi predvajanji izvedla sokolska konjenica. Med sviranjem državne himne je bila zopet sneta državna zastava in s tem končan službeni del javnega nastopa, ki je ves čas držal množice gledalcev v napetem zanimanju, tako da so vsak nastopajoči in odhajajoči oddelek pozdravljali z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem.
Nagovor župnega podstarešine Inž. Bevca
Ob nastopu naraščaja je bil službeno razglašen izid včerajšnjih narašča jskih hipnih tekem, ob nastopu članstva pa je izid članskih tekem. Ko so člani in članice izvedli svoje vaje, jih je v krasnem bodrilnem govoru nagovoril župni podstarešina inž, Bevc. Rekel je med drugim:
Današnji zlet naše župe se je trvrstii v niz letošnjih sokolskih prireditev, s katerimi polagamo trdne in neomajne temelje poživljenju in poglobitvi sokolskega dela. Na poklonit vi pred spomenikom Viteškega, kralja Aleksandra na Rakeku smo ponovno potrdili, da nas nobena stvar ne more odvrniti od smernic, ki jiih je za veličino Jugoslavije in srečo nerazdružl j i vega in nedeljivega jugoslovenskega naroda s svojim delom in vzgledom uzakonil naš veliki pokojni sokolski brat na kraljevskem prestolu Karadjordjevičev. Z Rakeka so sokolske množice pohitele na obrambni zbor naše župe, s katerimi smo dokazali pripravljenost, da smo ob vsaki priliki in z vsemi močmi odločeni braniti kralja in domovino. Na kraljevskem prestolu Kaiadjor-djevičev sedi naš sokolski brat m starešina SKJ. Okrog njega zbrani mu poklanjamo vse svoje sile za obrambo narodne dediščine in mu izpovedujemo svoj življenjski program: hočemo močno in enotno, v sokolskem duhu prerojeno Jugoslavijo. Noše obrambno geslo je: Jugoslavija, Jugoslavija in samo Jugoslavija!
Na današnjem zletu smo pokazali sa<k> ve narodnega vzgojnega dela. Čez tri tedne pa bo slovanska in sokolska Praiga objeto vso to sokolsko lepoto in bo razkazovala svetu tolikšne sokolske vrline.
Poklonitev na Rakeku, obrambni zbor, in današnji zlet in vsesokolsiki zlet so gibalne komponente, ki se bodo združite na višji sitopnji sokolskega napredka. S tam gibanjem srno nastopili široka pota k dosegi sokolskega cilja. Nič več se ne bo ustavilo to gibanje. Neumorno nas poziva pesem sokolskih legij: Le naprej, brez miru! Zdravo
Gromki sokolski »Zdravo!« in viharno pritrjevanje vse množice občinstva je Ste-dilo govoru inž. Bevca, katerega klene besede so že poprej od stavka do stavka izzivale odobravanje poslušalcev.
Letošnji zlet ljubljanske sokolske župe sc je kot nov dokaz sokolske discipline in požrtvovalnosti dostojno uvrstil v mogočne in pomembne prireditve, ki jih je župa zasnovala v proslavo 204etoice svobodne jugoslovenske domovine.
Zlet celjske župe
Celje, 12. junija
Celje je bilo danes priča sokolskega zmagoslavja, kakršnega to lepo mesto ob Savinji pač še ni doživelo. 18. župni zlet, ki ga je priredila celjska sokolska župa, je s svojo zunanjo in notranjo silo učinkovito izpričal, da sokolstvo tudi v območju celjske sokolske župe kljub mnogim oviram nasprotnikov stalno narašča in se krepi ter predstavlja mogočno, nepremagljivo nacionalno fronto, v kateri je zbrano staro in mlado in ki druži zastopnike vseh stanov.
V soboto ob 21. je zažgal Sokol Celje-miatica med pokanjem topičev velik kres na Starem gradu. Kresovanja se je udele žilo mnogo sokolskih pripadnikov. Med kresovanjem je spregovoril društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec ter v lepih besedah očrtal pomen kresovanja in župnega zleta, nato pa so vsi udeleženci zapeli pesem sokolskih legij.
Davi se je Celje odelo v državne zastave. Zelo malo je bilo hiš, ki so bile brez zastave. Z jutmimi vlaki so začele prihajati nepregledne sokolske množice in se zgrinjati proti Glaziji. Zelo mnogo sokolskih pripadnikov je prispelo tudi z avtomobili, vozovi, motornimi kolesi in kolesi. Glazija se je začela polniti s sokolskimi množicami iz vseh edtnic celjske sokolske župe in je nudila nadvse pestro in živahno sliko.
Velik obrambni zbor
Ob 10.50 se je pričel na Glaziji n. obrambni zbor celjske sokolske župe. Pred tribuno se je postrojilo nad 3000 pripadnikov vseh oddelkov. Sokolska godba je zaigrala državno himno. Nato je župni starešina br. Smertnik nagovoril zbrane množice. Njegov temperamentni in tehtni govor je prenašal po mikrofonu zvočnik po vsej prostrani Glaziji. Najprej je pozdravil sokolskega starešino Nj. Vel. kralja Petra H. Po Glaziji so zaorili gromki klici: »Zdravo!«
Br. župni starešina je nadaljeval: Sokolstvo je borbena in viteška organizacija, ki mora od časa do časa pregledati svoje vrste, da vidi, kdo je v Sokolu, na koga se more zanesti v primeru poziva za narodnoobrambne s vrhe. S ponosom gledamo danes na to številno in hrabro sokolsko armado, na stare, osivele sokolske borce, na našo sokolsko omladino, ki se je zbrala pod svojim župnim praporom, ki ga je poklonil blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj (ozračje so pretresli klici: »Slava!«). Pod tem praporom se zbira jugoslovenska mladina, zbirajo se oni jugoslovenski borci, ki so bili prekaljeni v sokolskih telovadnicah, ki so vzgojeni v čisti ljubezni do svoje jugoslovenske domovine, ki jo bodo v primeru potrebe branili in, če treba, tudi žrtvovali zanjo svoje življenje (klici: »Tako je!«). Pod tem praporom pomagamo Sokoli izvršiti moralno in materialno pripravljenost za
obrambo domovine. Dobro razvita zavest edinstva naroda in topla ljubezen do domovine so sokolska osnova moralne priprave za obrambo domovine. Brez dobre moralne je zaman materialna pripravljenost. Dobra oborožitev moralno slabe vojske postane samo izdaten plen moralno močnejšega nasprotnika. Človek je bil vedno glavni element borbe. Sredstva, ki se jih je v borbi posluževal, so bila vedno izpod važnosti človeka. Sredstva so mrtva in jih moreta staviti v akcijo samo človek in njegova inteligenca. Zato je volja za borbo va-aujša od ostalega. Kdor nima vuije za borbo, ne bo nikdar zmagovalec.
Bratje in sestre! Letos praznujemo dvajsetletnico i.aše narodne svobode. Nikoli pa a'i smemo pozabiti ponižanja, ki jih je dan na dan doživljal naš rod na tleh celjslrfga m^tta in na ozemlju celjske sokolske župe sploh, in to vse dotlej, dokler niso bile strte verige našega večsto-l?tnega suženjstva.
Da se taki časi nikdar več ne povrnejo, je porok naša skupna odločna volja braniti vsako ped naše zemlje in žrtvovati za našo svobodo življenje in imetje. Nikdar več nam ne sme tujec vsiljevati svoje volje in svoje kulture. Zavedajmo se, da je bodočnost slovanska in da te velike slovanske bodočnosti ne more preprečiti nihče.
Mi nočemo ničesar, kar ni našega, a svoje bomo branili kakor levi, kajti mi hočemo dospeti na najvišji vrhunec lastne kulture in sreče jugoslovenskega naroda. Zato se bomo borili proti vsem silam, ki bi se stavile kot zapreke na poti. do tega našega smotra.
Bratje in sestre! V tem znamenju, v znamenju sokolske borbenosti kličem vam vsem, ki ste prihiteli iz vseh sokolskih gnezd celjske župe: Stojte budno na straži in čuvajte Jugoslavijo! Zdravo!
Ko se je viharno vzklikanje poleglo, Je spregovoril župni načelnik br. Tone Gro-belnik ter v lepih besedah orisal sokolske cilje in sokolsko delo ter stališče sokolstva glede raznih dogodkov zadnjega časa. Ob zaključku je pozval vse sokolske pripadnike na novo delo, v nove borbe za sokolske ideale.
Godba je zaigrala himno »Hej Slovani!«, ki jo je pela vsa zbrana množica.
Sledila so še nekatera navodila župnega prosvetarja br. Pahorja iz Trbovelj.
Zmagoslaven pohod po mestu
Ob 11.10 je krenil z Glazije velikanski sokolski sprevod v mesto. Sprevod je Sel ob pokanju topičev po Krekovi cesti, Dečkovem trgu. Gosposki ulici, Glavnem trgu. Kralja Petra cesti do »Branibora«, nato nazaj po Kralja Petra cesti in po Cankarjevi cesti. Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja žerjava in Prešernovi ulici do pravoslavne cerkve, kjer je bil
Ob mm) dolgi progi flo
tisoči goste špalirje in burno pozdravljali viharno vzklikaj očo sokolsko armada Z oken so vsipaH cele koše cvetja na sprevod. Tako ogromnega, prisrčnega in triumfalnega sprevoda sokolsko Celje Se ni videlo. V sprevodu je korakalo precej nad 3000 sokolskih pripadnikov. Trajal je sprevod polno uro.
Na čelu je bil sokolski konjenik z državno zastavo. Sledilo mu je še deset konjenikov, za njimi pa se je razvrstilo 168 kolesarjev in 13 kolesark. Za sokolsko godbo iz Trbovelj je nosil župni praporščak župni prapor, ob katerem sta korakala dva naraščajnika s puškama. Sledilo je župno starešinstvo. Za njim je korakalo 228 članov, 51 krasnih narodnih noš, 236 članic, 256 naraščajnic, sokolska godba iz Šmarja pri Jelšah, 404 deklice, 158 dečkov z lesenimi puškami in tremi bobnarji, 392 dečkov brez pušk, vranska godba, 242 članic, 496 članov in 306 naraščajnikov. Sprevod so zaključili motociklistL V ogromnem sprevodu so nosili nešteto društvenih, naraščajskih in dečjih praporov. Sprevod se je razvijal v popolnem redu in je pokazal krepko sokolsko disciplino in nezlomljivo samozavest.
Nešteto sokolskih rodbin je povabilo opoldne več sto pripadnikov sokolske dece domov na kosilo ter tako pokazalo pravo sokolsko ljubezen in gostoljubnost. Celje je danes ves dan nalikovalo ogromnemu sokolskemu taborišču in je tako nudilo svojo pravo, nepotvorjeno sliko.
Uspel Javni nastop
Ob 16. se je začel na Glaziji javni nar stop, kateremu je prisostvovalo rekordno število gledalcev, okrog 4.000. iz Celja m mnogih drugih krajev, poleg tega pa tudi vojaštvo. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, korporacij in dtruštev. Najprej so vsi oddelki ob sviranju državne himne izkazali čast državni zastavi, nato pa skupno z gledalci zapeli pesem sokolskih legij. Javni nastop je spretno vodil župni načelnik br. Grobelnik, spremljale pa so ga trboveljska, šmarska in vranska godiba. Za prvo točko je 421 pripadnikov moške dece dokaj skladno izvedlo proste vaje. Mnogo zabave so nudile učinkovite vojne tekme 20 naTaščajnikov. Ljubke in skladne so bile proste vaje, ki jih je izvedlo 385 pripadnikov ženske dece. Pri štafetnem teku 4 X 100 m je sodelovalo 12 tekačev. Oddelek moške dece je učinkovito in precizno izvajal vaje s puškami. Pri orodni telovadbi, ki je izzivala burne aplavze, je nastopilo 112 članov in narašča jnikov. Po ljubkih igrah moške in ženske dece, je bila nova učinkovita štafeta. 256 naraščajnrkov in 260 naraščajnic je skladno in precizno izvajalo lepe proste vaje za praški zlet Najlepša točka današnjega nastopa pa so bile krasne proste vaje, ki jih je skupno izvajalo zelo učinkovito 372 članov in 272 članic. Ob zaključku so člani in članice pozdravili državno zastavo in skupno z občinstvom ob sprero-ljevanju godibe zapeli himno Hej Slovani, pri odhodu pa pesem sokolskih legij. Pri javnem nastopu je sode- >valo skupno 2.233 pripadnikov vseh edin i z.
Zvečer so se zunanja gostje polni navdušenja in novih pobud vračali z vlaki, avtobusi, kolesi ln % vozovi na svoje domove. Veličasten župni zlet v Celju bo ostal vsem udeležencem v neizbrisnem spomina, o razvoja celjske sokolske župe pa pomeni silen razmah naprej. saj >o je njegov uspeh potisnil med najboljše župe v državi
Volitve v ČSR
Volili so v 3829 občinah ter so volitve povsod potekle
v redu
Praga, 12. junija br. Danes je bOa tretja in zadnja etapa občinskih volitev v CSR. Volitve so bile za današnjo nedeljo razpisane v 8.291 občinah, izmed katerih je 5.853 s češko, 1898 z nemško, 5 s poljsko in 535 z madžarsko večino. V 4.838 občinah ni bilo volitev, ker je bila vložena samo ena kandidatna lista. Izmed teh imajo S.235 češkoslovaško, 1.003 nemško, 160 pa madžarsko večino. V 64 občinah iz drugih razlogov ni bilo volitev. Volitve so bile zaradi tega danes skupno samo v 3.829 občinah, izmed teh v 2.560 s češko, 891 z nemško, 5 s poljsko in 373 z madžarsko večino. Po dosedanjih vesteh so volitve tudi danes po vsej državi potekle v popolnem redu in miru in nI bilo nobenih omembe vrednih incidentov.
V noči od sobote na nedeljo so se pripetih v nekaterih nemških občinah incidenti, ki so jih na eni strani izzvali hen-leinovci, na drugi strani pa nemški socialni demokrati, med katerimi se je razvijala glavna borba za občine. Na pomoč poklicano orožništvo je povsod takoj vzpo-
stavilo red ln mir in so tucH v teh občinah volitve potekle popolnoma v redu in neovirano. Podrobni rezultati še niso v celoti znani. V čeških občinah se ni mnogo izpremenilo. Glavno obeležje današnjih volitev je okrepitev strank vladnih koalicij in nazadovanje malih st ranči®,' ki so ponekod docela izginile.
Osusky v Parizu
Pariz, 12. junija br. Dopoldne se je vrnil iz Prage v Pariz češkoslovaški poslanik dr. Osusky. Novinarjem je izjavil, da se vrača iz Prage s polnim zaupanjem. Pariški listi zasledujejo zelo pozorno razvoj v češkoslovaški in izražajo občudovanje za discipliniranost in složnost češkoslovaškega naroda. Spričo dobre volje, ki jo je pokazala vlada napram vsem narodnim manjšinam, izražajo prepričanje, da je glavna nevarnost že minila. Z zadovoljstvom so bile v Parizu sprejete vesti, da je tudi današnja volilna nedelja v ČSR potekla v popolnem miru.
I
KINO MATICA — Telefon 21-24
BUFFALO BILL
Predstavi samo ob 16. in 21.15 uri!
I
Nastop novomeškega Sokola
Novo mesto, 12. junija NovomeSki Sokol je imel danes vsakoletni javni nastop na svojem letnem telovadi-šču na Loki K prireditvi se je zbrala velika množica, ki je navdušeno pozdravljala dolge vrste Sokolov in Sokoličev, ki so strumno prikorakali na telovadišče.
Nekoliko pred 15. se je pred Sokolskim domom formiral dolg sprevod z godbo novomeškega godbenega društva, kolesarji in konjeniki na čelu. V sprevodu so nosili pet sokolskih praporov. Ob prihodu na telovadišče je bila ob sviranju državne himne izkazana čast državni trobojnici, nakar so pod vodstvom župnega načelnika br. Ludvika Papeža nastopili vsi oddelku Prva je nastopila deca s svojimi ljubkimi prostimi vajami in je žela za vzorno izvedbo mnogo odobravanja. Sledil je nastop naraščajnic in naraščajnikov s težkimi prostimi vajami za vsesokolski zlet v Pragi. Lepo kritje in elastična izvedba vaj sta občinstvo zelo navdušila. Nato je ponovno nastopila deca z igrami, zatem pa je prikorakal na telovadišče oddelek članov, katerega praške vaje so bile pravi triumf dneva. Končno so telovadci pokazali vaje na orodju, ki so bile izvedene s par izjemami prav vzorno. Vseh telovadcev je nastopilo nad 300. Po končani telovadbi so vsi prisostvovali ob sviranju državne himne snetju državne zastave. V Sokolskem domu je bila zvečer prijetna družabna zabava.
★
Praga pričakuje slovanske goste pripravljena
Od zlefcnega odbora v Pragi smo prejeli:
Zletni odbor X. vsesokolskega zleta je zagotovil stanovanje vsem — na izkaz zlet-ne značke. Skupno stanovanje bo brezplačno, privatno stanovanje stane od 10 Kč dalje dnevno. Stanovanja so v središču mesta.
Hrane bo dovolj. Ne bojte se, Praga ni draigo mesto. Obilen zajtrk boste dobili v soli, kjer boste nastanjeni, za 1.50 Kč. Obede imate zagotovljene na zletišču za ceno približno 4 Kč, če se priglasite čimprej kolektivno pri zletnem odbora za prehrano COS.
Z restavratarji in gostilničarji so dogovorjene cene, za tako zvane sokolske obede, in to od 5.50 Kč dalje.
Kje boste večerjali in za kakšno oemo? Na razpolago boste imeli cenene večerje v avtomatih, mlekarnah, mesarijah in drugod brez pijače za 3 Kč. Gori navedenih lokalov in podjetij je v Pragi zelo mnogo. Zato pridite. Sprejeti boste prisrčno!
Tragedija zaradi hčerke
Z britvijo je hudo poškodoval ženo, hčerko in sebe — Hčerka in samomorilec mrtva
Ribnica, 12. junija.
V Hrvači pri Ribnici je živel posestnik Zamer sam s svojo hčerko, med tem ko je njegova okrog 32 letna žena bivala v Ljubljani, kjer je imela mlekarno. Zakonca se nista razumela in zato sta sklenila, da se ločita. V soboto se je žena Ivana, ki je po rodu iz Gore nad Sodražico, popeljala v bratovem spremstvu z avtom v Hrvačo, da se menda z možem pogovorita, kdo bi po ločitvi obdržal hčerko. Žena jo je terjala zase, mož pa tudi.
Med prepirom, ki je nastal, je mož nenadno pograbil britev in prerezal vrat svoji ženi. nato pa še hčerki in sebi. Sam
je izkrvavel. Ko so prihiteli ljudje v Zum-rovo hišo, so skušali pomagati. Hčerko so peljali k zdravniku dr. Oražmu v Ribnici, a je že med potjo umrla za strašnimi poškodbami
Živa je kljub nevarnim ranam ostala žena Ivana, ki so jo z avtom jadrno prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kamor je dospela še pred polnočjo. V bolnišnici so storili vse, da ji rešijo življenje. Iz bolnišnice so jo na lastno željo prepeljali v Leonišče. Kakor kaže bo menda okrevala.
Strašna rodbinska tragedija je razburila vso tukajšnjo okolico, ki nikakor ne more doumeti, da se je spor med obema zakoncema Zumroma končal tako krvavo
Iz obupa v smrt
Peklo ga je pričevanje v neki pravdi
Ljubljana. 12. junija V ulici na Grad v hiši št 9. so danes dopoldne našli obešenega 55-letnega pekovskega pomočnika brez posla Pavla Sajeta, ki je bil po rodu iz Trbovelj, a pristojen v Ljubljano. Ze kaikšne tri dnd so ga pogrešali, davi pa je gospodinja le vdrla v njegovo sobo, kjer je našla siromaka mrtvega. V Ulico na Grad je takoj prispela policijska komisija in je skušala ugotoviti okoliščine, ki so pognale mirnega, dostojnega moža v poslednji obup. Kljub temu, da je bil Saje že delj časa brez dela, mu gmotne razmere vendarle niso mogle zakriviti smrti. Ko so preiskali njegovo imetje,
so našli med drugo šaro še hranilno knjižico z nekaj tisočaki, ki si jih je bil prihranil v boljših časih.
Vsa znamenja kažejo, da so ga do obop nega dejanja zavedli neki razlogi čisto psihološkega, moralnega značaja. Nedavno je bil kot priča zaslišan v neki pravdi, za povračilo mezde, ki jo je eden njegovih tovarišev dvignil proti pekovskemu mojstru, {Mi katerem je bil svoj čas zaposlen tudi Saje. To zasliševanje na sodniji mu je tako šk> k srcu, da potem, ko je bil zaslišan, ni več našel miru. Truplo nesrečnega pokojr.sfc* so na odredbo policijske komisije prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Maribor preko nedelje
Maribor. 12. junija. Mirna nedelja. Kriminalna m nezgodna kronika brez senzacij. Pač pa je bilo v našem mestu mnogo zborovanj. Tudi naši vrli Sokoli so bOi agilni. Na Teznem se je vršil popoldne zlet Pohorskega sokolskega okrožja, ki je ponovno pokazal moč obmejnega Sokolstva. V Narodnem domu je bdi
Občni zbor Slovenskega trgovskega društva
ki ga je vodil zaslužni predsednik g. Vilko Weixl. v svojem poročilu je g. Weixl poročal o delovanju društva, ki že 35 let deluje za napredek slovenskega trgovstva v Mariboru. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje društvo 96 članov. Društvo je priredilo v pretekli poslovni dobi dobro uspele strokovne tečaje, razne ekskurzije in predavanja. Ob priliki 201etniee osvobojen ja se bo udeležilo reprezentativne razstave v okviru Mariborskega tedna. O delovanju enoletnega topovskega tečaja »Hermesa« je poročal prof. Struna. Podpredsednik g. Franjo MOjer je orisal velike zasluge predsednika g. Weixla, ki je letos slavil dvojen jubilej, in sicer 601etni-co rojstva in 301etnioo ustanovitve tvrdke. V znak hvaležnosti in spoštovanja je g. Majer izročil g. Wedxlu krasno diplomo, ki jo je izdelal prof. Kos. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji čfbor z g. Vilkom Wefelom na čelu.
Drava izroča svoje žrtve
Pri Janžem vrhu v Dravski dolini je Drava naplavila okoh 60 let staro moško truplo, ki je ležalo najmanj 10 dni v vodi Truplo, ki je že v razpadu, je dolgo 160 cm ter pripada po ob'eki sodeč delavskemu stanu. Na truplu niso našli nobenih znakov nasilja, zaradi česar sklepajo, da gre ali za samomor ah pa za nesreča
Lepo uspela telovadna akademija košaških Sokolov
Na svojem letnem telovadišču v Aškerčevi ulici tik Tomšičevega drevoreda so priredili kašaško-knčevinski Sokoli, združeni v Sokolu Maribor UL v soboto zvečer svojo letošnjo telovadno akademijo, ki je prav dobro uspela. Na telovadišču se je zbralo številno sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo izvajanju posameznih točk pestrega sporeda, v katerem ao nastopih vsi oddelki.
Vsi nastopa joči so bili deležni viharnega priznanja. Košaško-knčeviaski Sokoli so z letošnjo telovadno akademijo živo izpričali nenehno prizadevanje na telesnovzgojnem torišču. Zlasti sta nas presenetila deca in naraščaj na katerega smo lahko ponosni. Po akademij je bil v kavami Promenadi prijeten družabni večer.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev
V veliki dvorani Narodnega doma se je v današnjih dopoldanskih arah vršil letošnji redni letni občni zbor Nabavi jalne zadruge državnih uslužbencev, ki ae ga ja
udeležilo okrog 100 delegatov. Zbor je voda predsednik g. Reher Anton- Zboru je prisostvoval tucfi delegat Zveze nabavljal' nih zadrug g. Miloš štibler. Zaradi obsežnega gradiva, ki je zapopadeno v 11 točkah dnevnega reda, se je vršila dan prej konferenca delegatov, na kateri so prišla v razpravo vsa poročate, upravnih funkcionarjev.
Na današnjem občnem zbora predlagana razrešili ca je bOa sprejeta s 55 proti 40 glasovom, živahna debata se je sukala zlasti okoli zadeve nakupljenega posestva Meljškega hriba in so bdla mnenja delegatov deljena-
Sprejet je bil predlog, da se usfcanow; samostojna zdravstvena ustanova zadružnih članov. Po obravnavi nekaterih internih zadruginfh zadev so se vršile dopolnjene volitve članov upravnega in nadzorstvenega odbora njih namestnikov.
Šahovski boj med Mariborom in Celjem
Pri Novem svetu je bila danes odigrana revanžna šahovska tekma med Celjskim in Mariborskim šahovskim klubom. Prva tekma, ki je bila pred tremi tedni v Celju, se je končala z zmago Maribor v razmerju 5:3. Ob uri, ko to pišemo, vodi na revanžni tekmi Mariborski šahovski klub že v razmerju 3 in pol proti 1 in pol. tako da je tudi že siguren zmagovalec. Mariborski šahovski klub bo v naslednjem kolu igral za prvenstvo z Ljubljanskim šahovskim klubom
Desetletnica Aeroputa
Beograd, 12. junija. AA. Letalska družba Aeroput je slavila danes 10 letnico svojega obstoja V teh 10 letih je Aeroput dosegel velike uspehe. L. 1937 so letala Aeroputa preletela 528.110 km, tuja letala pa istega leta nad našim ozemljem 553.871 km Družba Aeroput razpolaga sedaj s 13 potniškimi letali v vrednosti kakih 5 milijonov din. Vseh zasebnih letal je v Jugoslaviji 50. Ostalih 37 zasebnih letal pripada v prvi vrsti Aeroklubu in raznim zasebnim podjetjem. Trgovskih letal imamo v naši državi 11. Tujih trgovskih letal, ki so preteklo leto preletela jugoslovensko ozemlje, je bilo 282. O uspehu potniškega letalskega prometa v naši države najbolje priča, da je bilo prodanih v naši državi L 1936 464 000 potniških voznih listkov, L 1937 pa 965.000. To precejšnje število potniških listkov za potovanja z letali pa predstavlja le 1.6 odstotkov vseh potniških listkov (na železnicah, ladjah, avtobusih itd.).
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Delno
oblačno v večji zahodni polovici države in v severnih krajih, kjer se bo še bolj pooblačilo in bo deževalo. Po večini jasno v vzhodnih in južnih krajih, kjer bo nastopilo čez dan postopno pooblačenje. V« jetoe so ponekod tudi nevihta
Trije finali v teniškem prvenstvu
Zmagal je pri gospodih odlični Ilirijan Smerdu, pri damah pa Sernečeva (ATK Zagreb) — V mešanem dublu sta prva Friedrich in Sernečeva — Turnir bo končan jutri
Ljubljana, 12. junija.
Danes se je na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom nadaljevalo in skoraj tudi končalo letošnje tekmovanje za prven stvo dravske banovine v tenisu. Prireditev je prav dobro uspela — dasi je bila tudi za naše razmere preskromnega obsega. Posebno v pogledu udeležbe tekmovalcev je treba pripomniti, da jih opažamo na slovenskih turnirjih zmerom manj. Prvenstvo banovine je bila skoraj edina večja prireditev v tej sezoni in bi bila lahko boljše zasedena. Zunanjih tekmovalcev večje kvalitete ni bilo. Lestvico desetorice najboljših v državi je zastopal prof. Friedrich, ki je sicer prišel v finale, kjer pa je moral prepustiti zmago Ljubljančanu Smerduju. Načrt prirediteljev, da bi se na turnirju izvedle tudi ekshibicijske igre nagih prvakov Punčeca ali Pallade, se je ponesrečil V vseh disciplinah pa so bile zelo zanimive partije, manjkalo pa tudi ni presenečenj, tako da je prišla peščica gledalcev brez dvoma na račun. Dež. ki se je vlil popoldne, je onesposobil igrišče, zaradi česar se bodo morale finalne partije v kategoriji B. in v doublu gospodov nadaljevati jutri.
V singlu gospodov za prvenstvo dravske banovine je Friedrich v soboto prekinjeno partijo proti talentiranemu juniorju Bra-noviču s težavo, toda vendarle še, rešil v svojo korist, Branovič je namreč že vodil s setom naskoka, v drugem pa je bila partija pri stanju 3:0 prekinjena zaradi teme. V nadaljevanju je Friedrich po dolgotrajnem boju zmagal v drugem setu s 8:6, v tretjem pa je bil mladi Branovič popol-ncma izčrpan in je moral prepustiti s 0:6.
Friedrich se je
v finalu
srečal s Smerdujem, ki je premagal dokaj gladko dr. Bleiweisa s 6:1, 6:4. Smerdu je v finalni partiji potrdil glas o svojih odličnih sposobnostih. Uspelo mu je, da je skoraj po desetih letih kot Slovenec zmagal na prvenstvu banovine, ki je bilo razpisano tudi za vnanje tekmovalce. S poletno igro je mestoma popolnoma zagospo-daril na terenu, dasi je žilavi Haškovec s svojo trdo igro zmerom spet vračal in diktiral tempo. Prvi set je šel v korist Fri-edricha, dasi je Smerdu že vodil s 5:3. Ze v drugem pa je pričel Ilirijan preudarno in taktično igrati. Pošiljal je starega rutiner-ja s kota v kot in s kratkimi žogami neumorno nabiral točko za točko. Smerdu je dobil dva seta z rezultatom 6:3. Po odmoru pa se je slika spremenila; Friedrich se je pomaknil na osnovno črto in z lahkimi žogami izvabil od nasprotnika riskirano igro. V nekaj minutah je Friedrich v resnici že vodil s 4:0 in dobil set z rezultatom 6:2. Najzanimivejši je bil odločilni tretji set, v katerem ie Smerdu pokazal večjo vztrajnost. Smerdu je najprej izgubil svoj servis, nakar je svojega in Friedrichovega dobil in vodil s 2:1 in kmalu povišal razliko na 5:1. Vse že kaže, da je Friedrich izčrpan in izgubljen, ko se znova zbere in prične s topovskimi udarci prevladovati v igri. Znižal je prav do 5:4 in pri tem nasprotnika ni pustil do set žoge. V zadnjem hipu pa je Smerdu bil odločen in je po številnih izenačenjih spravil pomembno zmago.
V damskem singlu ni bilo pričakovane izenačene igre. Finalistki Semečeva in
Muhledsenova sta hitre zaključili igro. Zmagala je bivša Ilirijanka Sernečeva (ATK, Zagreb) z rezultatom 6:2, 6:2. Muh-leisenova, ki je dan prej odpravila dosedanjo prvakinjo Lirzerjevo, danes ni mogla prilagoditi svoje defenzivne igre nasprotnikovi, ki ji je bila zmaga ves čas zagotovljena.
V doti bi n gospodov sta Friedrich—Blei-weis premagala dvojico Rosenwaser—Novak 6:4, 6:2 in se s tem plasirala ▼ finale skupno z dvojico Albaneže—Branovič, ki je premagala par Dacar—Banko z rezultatom 6:3, 3:6, 7:5. Finale bo jutri.
Zaključeno je bilo tekmovanje v mbced doublu. Zmagala sta Sernečeva in Friedrich v finalu nad dvojico Lirzer—Albaneže gladko s 6:2, 6:1. Rezultati prejšnjih kol so bili Sernec—Friedrich : Bačkor—Bara-novič 6:4, 6:1; Lirzer—Albaneže : Dacar— Banko 6:3, 6:4; Bleiveis—Martelanc : Pa-rin—Šivi c 6:3, 6:3; Lirzer—Albaneže : Blei-weis—Martelanc 6:4, 6:4.
Pri juniorjih, ki so že v soboto prišli do finala, je zmagal sigurno Boris Smerdu nad nekoliko mlajšim Baranovičem s 6:1, 6:1. Baranovič je velik talent in je bil to njegov prvi turnir. V Zagrebu ga čaka najboljša bodočnost, ker ima vse pogoje, da postane že v kratkem času odličen igralec.
Tekmovanje v singlu gospodov kategorije B. je končano do finala, ki bo tudi jutri med Smerdujem in Albanežejem.
Pri razdelitvi nagrad, ki je bila tudi že danes, je vodja dr. Murko pozdravil tekmovalce in jim razdelil lična praktična darila.
Starič — junak dneva
Včeraj ie »leteči Kranjec" v Zagrebu slavil revanžo
Zagreb, 12. junija.
Na novo urejenem dirkališču Mirani are so se danes vršile velike moto-ciklistične dirke z udeležbo vseh dirkačev, ki kaj pomenijo pri nas v moto-eiklističnem športu. Največ zanimanja je bilo za nastop ljubljanskega dirkača Hermežana Ludvika Stariča, ker se je vedelo, da se že dolgo pripravlja, da bo porazil svojega večnega tekmeca Uroiča. Vreme je bilo za prireditev zelo ugodno in na dirkališču se je zbralo najmanj 8000 gledalcev.
V raznih točkah so startali še nekateri. ljubljanski in mariborski vozači, med katerimi je Hermežan Kunaver v ka-t<?goriji dirkalnih in športnih motorjev do 250 ccm s časom 3:18 dosegel tretje mesto, glavni točki pa sta bili od vsega ačetka dirki dirkalnih in športnih mo-c »rjev do 500 odnosno 1000 ccm, v katerih sta nastopila favorita Uroič in Starič. Slednji je imel danes odličen dan tn je v obeh dirkah vozil tako drzno in sigurno, da je obakrat pustil Uroiča za
seboj. To je bila prava senzacija za tisočglavo množico, ki je hotela videti zmago domačega.
V dirki motorjev tlo 500 ccm je bil vrstni red naslednji: 1. Starič (Hermes) 3:05, 2. Uroič (I. HMK) 3:05.4. Uroič je prevzel vodstvo in je vodil tri kola, nato pa je Starič, ki mu je bil stalno za petami, ušel in v divnem tempu privo-■ zil kot prvi na cilj.
Enaka slika se je ponovila tudi pri nastopu motorjev do 1000 ccm, kjer je nastopil v borbi za prvo mesto tudi še odlični Babič poleg Stariča in Uroiča. Vrstni red je bil tudi tukaj: 1. Starič (Hermes) 3:02.2, 2. Babič (MK Zagreb) 3:02.3, 3. Uroič (I. HMK) 3:03. Strašna je bila ta vožnja, drug so se držali drugega in gledalcem je zastajal dih, ko so gledali, kaj počne Starič in s kakšno peklensko brzino pobira krog za krogom. Ostal je v vodstvu do konca in tudi tukaj s svojo zmago navdušil množice, obenem pa dokazal, da je res vozač evropskega slovesa.
Pestri nogometu! dogodki
Jimiorsko nogometno prvenstvo
'Ljubljana : Kranj 2:0 (It O)
Ljubljana, 12. junija, iini nogometni dogodek na Ijubljan-h igriščih je bil danes na igrišču ob rševi cesti, kjer so izbrani juniorji ljub-anske skupine, in sicer enaistorici Ljub-ane in Kranja odigrali svoj prvi finale '.a jimiorsko prvenstvo LNP. Zanimanja prireditev ni bilo mnogo in se je zbralo na igrišču komaj nekaj desetin najožjih prijateljev obeh nastopajočih.
Ljubljana je šla v to borbo kot precejšen favorit, zaigrala pa je dokaj slabo in je še doseženi rezultat spravila pod streho bolj po sreči ko po pameti. Vodilni gol v prvem polčasu je ustrelil Gomezel iz pro-istega strela, po odmoru pa je Majce izbil vratarju žogo iz rok in v mrežo in tako je postavil končni rezultat. Tekmo je bilo treba zaradi hudega naliva za nekaj časa prekiniti, bila pa je nato odigrana natančno 2x30 minut, kateri čas velja za junior-ske tekme.
Sodil je g. Doberlet. Drugi finale za juniorsko prvenstvo ljubljanske skupine bo na praznik 16. t. m. med istima enajstoricama v Kranju.
Mura v Mariboru
Mora : Slavija (Pobrežje) 8:1 (2:1)
Maribor, 12. junija. Na stadionu Železničarja je bila danes popoldne prijateljska nogometna tekma med Muro iz Murske Sobote in pobreško Slavijo, ki se je končala z visoko zmago 8:1 (2:1) Sobočanov Zmaga gostov je bila popolnoma zaslužena, čeprav si je Slavija letos priborila pot med prvorazredne klube, rezultat pa je vendarle nekoliko previsok
Gostje so imeli najboljše moči v napadu in krilski vrsti ter so predvajali prav lep kombinatorni nogomet. Slavija je doživela prav za prav katastrofalen poraz, za katerega pa ima glavno krivdo njen vratar, ki je bil po odmoru skoraj nemogoč. Tekmo je vodil sodnik g. Derganc. V predtekmi so »stari nogometaši« Železničarja zmagali nad »starimi nogometaši c Slavij e s 7:2.
★
Ostale nogometne tekme
Tekme za svetovno prvenstvo
BORDEAUX: BRAZILIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA 1:1 (1:1), (1:0). — Ponovna tekma (2x45 min.) bo v torek.
KVALIFIKACIJSKA TEKMA SPLIT: Split : Slavija (Varaždin) 2:0 0:0. V naslednjem kolu bo igrala va-
raždinska Slavija.
*
ZAGREB: Gradjanski : Milan 2:1 (2:0).
7000 gledalcev. Gole sta zabila Lešnik in W61fl. častni gol pa desna zveza Italijanov.
BEOGRAD: BSK : Galata Sarail 3:1 (2:0).
Zaslužena zmaga bivšega državnega prvaka nad precej povprečnim moštvom iz Carigrada.
Jugoslavija : Ujpešt (Budimpešta) 1:0.
Tema, toda zaslužena zmaga boljše enaj-storice. — 4000 gledalcev. BUKAREŠTA: Hašk : Viktorija (Cluj) 6:1 (3:0). Gole so zabili Kacijan 3. Hitrec 2 in Horvat 1. 10.000 gledalcev. Velik uspeh novega državnega prvaka.
PARIZ: ITALIJA
FRANCIJA 3:1
LILLE: MADŽARSKA
ANTIBES: ŠVEDSKA
ŠVICA 2:0
KUSA
Juniorska prvenstvena dirka
Državni prvak je postal član Edinstva Franc Podmiljščak
Maribor, 12. junija.
Na progi Celje — Maribor (62 km) je bila danes kolesarska dirka za državno prvenstvo juniorjev. Na startu, ki je bil ob 9.15 v Celju. se je javilo vsega 21 dirkačev, med njimi največ Slovencev, pa tudi nekaj iz ostalih krajev naše države. Na cilj v Maribor je prispelo 17 udeležencev. Doseženi tempo na vožnji je bil prav dober, saj je zmagovalec Ljubljančan Podmiljščak vozil povprečno 32.796 km na uro.
Podrobni rezultati ?o bili naslednji:
1. Podmiljščak Franc (Edinstvo) 1:53:24, 2. Sodeč Karel (Maraton. Maribor) 1:53:45. 3 Cehulič (Gradjanski, Zagreb) 1:54:04, 4. do 8. Rebrovič (Gradjanski), Kolšin (Hermes) (?), Gregorič (Hermes). Rozman mL (Železničar). Ostenhammer (Orao, Zagreb). 1:57:42, 9. Istrovič (Sarajevo) 1:57:44, 10. Kramer (Celje) 2:00.33. 11. Premk Pavel (Hermes) 2:01:42, 12. Lukman (Sava, Ljubljana) 2:02:16.
Državni prvak juniorjev je postal dirkač enega najmlajših ljubljanskih kolesarskih klubov, član Edinstva Franc Podmiljščak.
točkami, drugi je bii Musnik (Rapid) 1.553 točk, tretji pa Starešina (Železničar) s 1.503 točkami.
V	skokih (in sicer v daljino, v višino in v troskokih) je bii najboljši Ilirijan inž. Stepišnik iz Ljubljane s 1.574 točkami, naslednji dve mesti pa sta zasedla Filipič (Maraton) s 1.563 in Koren (Rapid) s 1.497 točkami.
V	metih (in sicer v krogli, disku in kopju) je prav tako z velikim naskokom zmagal Ilirijan inž. Stepinšek iz Ljubljane s 1.720 točkami, naslednji dve mesti pa sta pripadli članom Železničarja Hladetu s 1.614 in Kleutu s 1.392 točkami. Stepišnik je vrgel kroglo 11.77. disk 44.01, kopje pa 39.70 m.
Zagrebški boksarji poraženi na Reki. V
soboto zvečer je gostovala na Reki boksarska reprezentanca Zagreba proti reprezentanci Reke in izgubila porazno z 0:6, eno srečanje pa je ostalo neodločeno.
Odkritje spomenika prvemu srbskemu novinarju
Smederevo, 12. junija AA. Drugi dan
svečanosti, ki so jih tu priredili v proslavo stoletnice velikega narodnega delavca, prosvetitelja in novinarja Dimitrija Davidoviča, je potekel nad vse slovesno. Svečanosti so se udeležili mnogi zastopniki oblasti, kulturnih in prosvetnih ustanov iz vse države ter ogromno občinstva iz Smedereva in okolice. Po službi božji v smederevski katedrali, ki jo je opravil episkop Benjamin Braničevski ob asistenci mnogoštevilne duhovščine, je ob 10. krenila iz cerkve mogočna procesija s cerkvenimi banderi pred spomenik velikega prosvetitelja, ki stoji na trgu med staro gimnazijo in ulico Karagjorgja in ga je izdelal znani slovenski kipar Doli-nar. Spomenik je odkril zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Ivan Božič, poveljnik 18. suvoborskega polka. Sledilo je več govorov, v katerih so govorniki opisali delo Dimitrija Davidoviča. Med drugimi so govorili škof Benjamin Braničevski, prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, šef Centralnega presbiroja Kosta Lukovič in ravnatelj agencije Avale Milan Stoimirovič-Jovanovič kot član odbora za postavitev spomenika, ki je spomenik izročil v varstvo občine mesta Smedereva. Po zahva-hvali smederevskega župana Zivadina Ste-fanoviča so na spomenik položili vence beograjske občine, smederevske občine, Centralnega Presbiroja, beograjskih in novosadskih novinarjev, akademije znanosti, državne tiskarne, Kola srbskih sester in številne druge. Ob 13. je bil v veliki dvorani Grand-hotela banket za od-ličnike, na katerem je govoril tudi prosvetni minister Magaraševič, ki je v svojem govoru poudaril pomen današnje proslave. Vsi govorniki so poveličevali Davidoviča kot velikega domoljuba, državnika, prosvetarja in kulturnega delavca. Ob 15. so slovesno otvorili zelo uspelo razstavo narodnih vezenin, ki jo je organiziralo Kolo srbskih sestara v Smederevu. Zvečer je v občinskem domu priredilo smederevsko pevsko društvo slavnosten koncert.
Ogromen požar na
Lahkoatletski troboj v Mariboru
Maribor, 12. junija.
Na stadionu Železničarja so priredili danes lahkoatletski troboj v tekih, skokih in metih. Udeležba je bila še precej dobra, doseženi rezultati pa le precej povprečni.
V tekih (in sicer na 60, 80 in 100 m) si je priboril prvo mesto Les (Rapid) s 1.573
Varšava. 12. junija, br. V vzhodnem la-tiškem mestu Lutcen, ki je že blizu ruske meje. je ponoči izbruhnil požar, ki je zaradi vetra zavzel katastrofalen obseg. Ogenj je nastal v neki pekarni sredi mesta in se je naglo širil na vse strani, tako da so bili kmalu celi bloki hiš v plamenih. Prebivalci so prestrašeni planili iz spanja. V zmedi je bilo mnogo ljudi ranjenih in so jih nad 100 morali prepeljati v bolnico. Ogenj je uničil dobro tretjino mesta. Pogorelo je 218 hiš, 17 javnih poslopij in dve cerkvi. Nad 2000 ljudi je ostalo dobesedno brez vsega na cesti. Rešili so si samo golo življenie, vse drugo je postalo žrtev plamenov. Sele po dolgotrajnem naporu je naposled uspelo, da so požar omejili in preprečili, da se ni razširil na vse mesto. Škode je na milijone.
čez drn in strn
SORODSTVO
Saša Šantel je krenil v drugo smer, toda v okvira te razstave mt zastopan t bolj karakterističnimi deli. Njegove najboljše stvari so še radiranke. Njegova sestra Avgusta Šantlova. ki je zastopana po dveh akvarelih, je bratu zelo sorodna. (»Muri-borer Zeitung«, 5. VI.)
Da. kritiki, to ao hudi možje. Če se jim ne izkažeš s črnim na belem, popadejo akvarel, da te razkrinkajo, komu si sestra ali brat.
ŠPORTNI STI!:
Lah, ki sploh zelo pametno in koristno zaposluje svoje krilo, krasno preloži Er-berju, ta zelo lepo izpelje mimo Radova-norfida — sploh so d\r>boji med Erber-jem in Radovano\'ičem izredno zanimivi, po večini uspešni za Erber ja — toda namesto da bi ob pra\'em času oddal na sredo, rine tja do komerjeve črte, s katere ne more več skozi Radovanovič a. (»Jutro«, 7. VI.)
Zdaj pa vzemimo primer, di bi bila Er-berju reč uspela in bi bil na kakršenkoli način prišel skozi Radovanoviča — ati g a rte bi potem aretirala policija?
GAMBETTA
Gambetta prevzame ministrstvo narodne obrane ... Leta 1881. ima predsedstvo in vnanje zade\v. V vsem ga vodi strastna ljubezen do Francije. V 73 dneh. ko je držal v roki oblast. je to sijajno pokazal. Po nesreči pa si je roko piestrelil. (»Življenje in svet«, 6. VI.)
Sitna reč v resnici, takšenle strel v roko, za moža, ki je izbran, da v roki drži oblast.
PLANINSKI RAJ
V levo nad steno se ovijajo hribolazci. Grozen pogled... Pričakujemo, da bodo stopili doli k nam. toda kje neki! Tik je še ena rogla, nje še niso prelezli. Lezejo dalje. Odidemo. Čez nekaj časa gremo mimo napisa v skali, ki obvešča, da je 20-letni študent tu daroval svoje življenje v dvomljivem koprnenju po rekordu. Zakaj? Mlad. pravi Ibsen. mora prav dodobra na vrh stopiti... Sedaj smo se že začeli hudo vzpenjati. Doli raje ne poglejl Mnogi se mu odrečejo in ostajajo sede pod samim vrhom... Stanislav Lom je rekel: »Snidemo se človek s človekom in z ljubeznijo osvojimo si zemljo.« Edino tu zgoraj to ni bila utopija. Čudili smo se dolgo. Toda končno smo se povrnili v nižino. (»Življenje in svet« 6. VI.)
TEMPO
Motorni vlaki za bosanske ozkotirne železnice bodo v kratkem zgrajeni. Tovarna vagonov v Brodu je prevzela ta dela za 4J milijonov dinarjev. Vsak motorni vlak bo dolg 46 metro\' in težak 72 ton. Vlaki bodo mogli voziti najmanj 60 kilometrov na aro. (»Slovenski dom*. 7. VI.)
Neštevilne poklone
za Vas izredni izgled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASANA rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto in mladostno svežost, ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni proti slabemu vremenu, vodi in poljubom.
Za diskreten ton: Superb, za živahnejše učinkovanje: Corail ali Car-min, za zagoreli izgled: Khasana-Soleil.
K H AS AN A
Bog daj, da jim nakana ne bi uspela, sicer gorje bosanskim ozkotirnicam! Vlak namreč, ki mu je najmanjša brzina 60 km na uro, se ne bo nikdar več ustavil, če ga enkrat spuste.
DOBRE ZVEZE
Okrajnega zdravnika v Kolašmu, rtekegg dr. Borisa Pirockega je hotelo ljudstvo tln-čati, pa je policija to preprečila. Omenjeni zdravnik je zdaj zaprt zaradi tega, ker je napadel svojega gospodarja, pri k stečem je stanoval, z železnim predmetom ter mu zlomil nogo, nato pa ga še na več mestih ranil z boksarjem ... Mogoče nam bodo o tem podivjanem zdravniku posedati kaj več naši profesorji, ki se bodo morda le mogli pripeljati za velike počitnice domov v Slovenijo. (»Slovenski dom«, 8. VL)
Samo hvala bogu, da imamo svoje profesorje v KolaSinu — če bodo prišli domov nam bodo v resnici lahko pripovedovali o delih dr. Pirockega. Tisto opozicionaino namigovanje, da bi se morda ne mogli niti za velike počitnice pripeljati v Slovenijo, je pa *Slovenski dom* najbrž iz trte zviL
Položaj na Kitajskem
Prodiranje na Hankov se razvija zelo počasi — Ekspe-
dicija po Jangceju
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! |
šangfiaj, 11. junija, o. Poročila z bojišča v pokrajini Honanu potrjujejo, da Je mesto čengčov še vedno v kitajski oblasti, čengčov je važno železniško križišče. Kitajska ojačenja so prispela pravočasno, da so mogla odločilno poseči v veliko bitko, ki je trajala dva dneva pred Pajšanom, ki je 24 km vzhodno od čengčova. Japonci pravijo, da je krivo zastoja v prodiranju proti čengčovu slabo vreme. S poredno z napadom janponske vojske proti čengčovu zvzho-da je bila huda bitka tudi na jugu od tega mesta, na postojankah 20 km severno od Hsučanga. Japonska vojska, ki je prodirala proti mestu čangko z juga z namenom, da bi prodrla proti Čengčovu, je bila presenečena s hudim napadom kitajske vojske pri Hsučangu. Po večurni bitki je bila japonska vojska prisiljena k umiku.
Kitajski letalci neprestano bombardirajo japonske topničarke na Langceju, kjer se jim je posrečilo potopiti eno izmed njih blizu Tatunga.
Sangfmj, 11. Junija, o. Kakor poroča vojni dopisnik »Internacional News Servica* je eskadra japonskih rečnih topničark in drugih lahkih edinic odplula iz Vuhuja po Jance jn proti Hankovu, ki je 150 km daleč. Pri prvem napadu na Hankov še ne bo sodelovala glavna kopna vojska, ker je še 500 km daleč pri čančanu v bojih s kitaj-cL Japonci trdijo, da se je s tem pričela direktna ofenziva proti Hankovu in sicer po reki Janceju. Doznava se, da je v akciji nad 10 Japonskih velikih monitorjev, več oklopnih rečnih ladij in večje število transportnih parnikov z vojaštvom. To rečno brodovje bo prodiralo po vodi, dokler ne bo naletelo na odpor Kitajcev. Japonci so se odločili za to ofenzivo, ker ni pričakovati, da bi mogle njihove čete dovolj hitro prodreti do Hankova s severa Razen tega nameravajo Japonci s to akcijo onemogočiti Kitajcem novo obrambno črto proti severu, ker jim lahko pridejo v bok.
Francovo prodiranje
Nadaljuje se v Pirenejih in proti morju
Salamanca. 11. junija, o. Prodiranje Fran-oovih det na teruelski in pirenejski fronti se nadaljuje. Na teruelski fronti so v noči ujeli bataljon republikancev. Veo preteklo no« je bilo v akciji tudi Francovo letalstvo im topništvo, ki je močno obstreljevalo republikanske postojanke. Na poti Fnanoove vo^ke proti morju sta sedaj samo še dve močno utrjeni postojanki republikancev. Danes se je ofenziva proti tema postojankama nadaljevala in pričakujejo, da bosta, padli v teku noči, na kar bo prosta pot Francovi vojski tudi na tej strani do morja. ProdLra-ranje Franoove vojske se nadaljuje tudi v Pirenejih, vendar boij počasi zaradi velikih terenskih ovir.
Pariz, 1L junija, o. Pb vesteh fx Barcelone je bilo paš zadnjem bombardiranja Alicanta ubitih okrog 100 ljudi. Iz Barcelone ao pričeli odpošiljati otroke v Francijo. 500 otrok so poslali v Bayoone, 600 pa v Oran v »evenri Afriki
Letalski napad na luko Castellon
Madrid, 12. junija br. Dopoldne }e 48
Francovih letal bombardiralo mesto Castellon de la Plana Bombardiranje je povzročilo strahovito razdejanje in zahtevalo veliko število smrtnih žrtev. Podrobnosti še niso znane.
Jugoslovensko-itaL konferenca o tujskem prometu
Gorica, 12. junija. AA. (Štefani). Danes je bila tn rtalijamsko-jugoslovenska konferenca za turistično sodelovanje. Veliko števHo članov konference je odšlo nocoj v Trst. jutri pa bodo obiskali Brionske otoke. Konferenca bo addjučile svoje delo v Opatiji.
Pravoslavne binkoSti v
Beograd, 12. junija, p. Današnji dan pravoslavnih Duhova je minil ▼ silni vročini, zaradi česar je akoao polovica beograjskega prebivalstva odšla ic mesta na razne izlete in prireditve. Beograjska komanda orožništva je imela danes svojo slavo, lri so ji prisostvovali zastopniki notranjega in vojnega ministrstva, uprave mesta in komande Beograda Po cerkvenem obredu so biJe razdeljene več orožnikom nagrade. Ob 17. je bila v Koiarčevi univerzi slovesno otvorjena razstava narodnih vezenin, ki sta jo organizirala beograjsko žensko društvo
in beograjska sekcija Jugoslovenskega vinarskega udruženja Ker bo jutri mednarodna letalska razstava proti večeru zakl jučena, je bii danes nanjo silen naval ter jo je obiskalo nad 30.000 ljudi. Na razstav« zbujajo veliko pozornost tudi narodni plesi, ki jih prirejajo vsak večer skupine s raznih krajev. Na beograjskem hipodroma so bile tekme čez ovire, na prostora beograjskega teniškega kluba pa so bite mednarodne teniške tekme za prvenstvo Beograda.
Letalska pogodba med Francijo in Portugalsko
Pariz, 11. junija. w. »Farie Sbtrc poroča, da Je med Francijo ln ForfcugaMm sklenjen začasen dogovor, po katerem smejo ffranooska letala pri poskusnih poletih za uvedbo redne letalske zveze med Franciji) in Ameriko pristajati na AaoifiL Ce se bodo ti poskusu Obnesli, bo dfclenjo-na med obema državama poooboa pogodba.
Darujte za »Zvon&tov* shlad
Ponedeljek, 13. VL 1938
Zbor banov« uslužbencev
Prvi uspehi v izboljšanju položaja raznih strok — Ustanovljena je posmrtninska zadruga
štvu ni posrečilo uspešno posredovati, da bi tudi uslužbenci morali napredovati, ko dosežejo pravico napredovanja. Naposled je odbor zasledoval tudi vse pojave, ki vplivajo na življenjski standard banovin-skih uslužbencev in je smatral za svojo dolžnost pokreniti skupno z drugimi javnimi uslužbenci akcijo za zvišanje službenih prejemkov.
Pri volitvah je bil soglasno spet izvoljen stari odbor s predsednikom Pircem na čelu. V odbor cestnega odseka pa so bili izvoljeni Maček, Krek, Zupančič, Bukovec in Vovk. Po debati so se zborovalci zedinili na nastopne resolucije:
Ker so zakoniti predpisi, ki urejajo službena razmerja za državne uslužbence in analogno tudi za banovinske nameščence dravske banovine, za slednje mnogokrat pretrdi in se zanje nikakor ne morejo pravilno uporabljati, posebno glede službenih prejemkov in kretanja v službi, zato se zborovalci obračajo na bana dravske banovine, naj čimprej izda službeno pragmatiko za uslužbence dravske banovine in posebno pragmatiko za banovinske cestarje. Pragmatiki naj vsebujeta točne predpise o kretanju v službi in službenih dolžnostih. Ker so uslužbenci zlasti v dravski banovini izpostavljeni občutnemu pomanjkanju in njih službeni prejemki ne zadostujejo niti za skromno preživljanje, kaj šele za razne kulturne potrebe, naj ban ukrene vse potrebno za izboljšanje njih gmotnega položaja z določitvijo minimalnih prejemkov za vse uslužbenske stroke in položaje. Glavni odbor pa naj pripravi potrebni material in ga izroči zvezi v svrho sestave predlogov za izpremembo uradniškega zakona, ki je pretrd posebno v določilih o enoletni čakalni dobi, o vštetju službenih let nri prehodu iz banovinske v državno službo in pri določilih o kretanju v službi. Sprememba zakona naj se izvede s posebnim zakonom ali z amandmaji k finančnemu zakonu. Naposled pa naj odbor pripravi tudi vse potrebno za ugodno izvedbo bolniškega zavarovanja in zdravstvene preskrbe vseh vrst banovinskih uslužbencev. V primeru potrebe naj ban izvede prisilno bolniško zavarovanje, a v breme banovin-skega proračuna naj se prevzame del prispevkov, ki jih bodo morali uslužbenci plačevati za zavarovanje.
Po zaključku zborovanja je bila pod predsedstvom inž. Porente ustanovljena posmrtninska zadruga »Samopomoč« za banovinske uslužbence in upokojence dravske banovine z namenom zavarovati ob smrti članov in zavarovanih svojcev pogrebnino preostalim. Člani lahko postanejo vsi banovinski pragmatični in pogodbeni uslužbenci, dnevničarji, cestarji, upokojenci in žene vseh navedenih. Zavarovati je možno tudi otroke. Sredstva bo zadruga črpala iz zadružnih deležev, pristopnin, članskih prispevkov in drugih dohodkov. Delež znaša za vse enako 10 din; pridobiti jih je možno več. Pristopnina se ravna po starosti zavarovanca od 10 do 150 din. Mesečni članski prispevek je 10 din. 30 letno članstvo v zadrugi opro-šča od nadaljnjega plačevanja mesečnih prispevkov. Višina pogrebnine pa se giblje med 1500 in 5000 din. Po enoletnem članstvu je izpolnjena karenčna doba in se izplača cela pogrebnina.
Ljubljana, 12. junija.
Danes dopoldne je pod predsedstvom Jože Pirca zborovalo v frančiškanski dvorani društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine. Z zbora, ki je bil izredno dobro obiskan, so bile poslane vdanostni brzojavki- Nj. Vel. kralju Petru II, in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravne predsedniku vlade in slovenskima ministroma.
Društvo, v katerem so poleg aktivnih in upokojenih uslužbencev dravslce banovine včlanjeni tudi cestarji, se j a po triletnem obstoju zadovoljivo razvilo Tajnik g. Granda, ki je v imenu upravnega odbora podal izčrpno poročilo, je poudaril, da je društvo doseglo skoraj popoln uspeh v or-ganizatorni smeri, toliko, da je organizacija takorekoč dograjena Izven društva, v katerem so pod ljubljansko centralno upravo ustanovljeni pododbori po srezih, so delno le še banovinski zdravniki in uslužbenci manjših zavodov. Včlanjenih je skupno 1382 pragmatičnih uslužbencev, dnevničarjev in banovinskih cestarjev. Delo v društvu se čedalje bolj širi in kom-plicira, administrativno delo pa predstavlja že posle majhnega urada.
Zaradi temeljitejšega delovanja je delo porazdeljeno po odsekih. Vsi so v preteklem letu dokaj intenzivno delovali. Gradbeni odsek si je prizadeval, da bi se čimprej zgradila stanovanjska hiša iz sredstev pokojninskega sklada. V najkrajšem času je pričakovati položitve temeljnega kamna za zgradbo, ki bo verjetno do jeseni že pod streho. Mimo prireditvenega odseka, kateremu se je posrečila tudi materialno zadovoljiva prireditev, je bilo vidno delo strokovnega odseka, ki je na pogostih sestankih obravnaval pereča vprašanja pripadnikov posameznih strok, predvsem gospodinjskih učiteljic, razkuže-valcev in zdravstvenih pomočnikov, cestnih nadzornikov in cestarjev. Zdravstveni odsek je ponovno razpravljal o možnostih čim ugodnejšega bolniškega zavarovanja programatičnih uslužbencev, vendar pa mu izvedba zavarovanja doslej še ni uspela, delno zaradi zamotanih upravnih predpisov, delno pa tudi zaradi ne-spoznavnosti nekaterih članov.
Upravni odbor je zaradi točnejšega informiranja članstva organiziral s sreski-mi sestanki tesnejše stike s podeželjem in je na ta način dosegel, da je bilo članstvo v celoti neposredno poučeno o delovanju uprave in doseženih uspehih.
Na iniciativo glavnega odbora je bila letos v Novem Sadu ustanovljena, cdnos-no temeljito preosnovana Zveza društev banovinskih uslužbencev za vso državo. Dosežena je bila popolna enakopravnost.
Precejšen uspeh je bil v preteklem letu zaznamovan v pogledu izboljšanja razmer nekaterih strok. Uprava je dosegla raz-merno ugodno bolniško preskrbo cestarjev in njih družin. Izposlovan jim je bil tudi dodatek za službene obleke, ki jim bo vsaj deloma popravil slab gmotni položaj. Kakor vsako leto je odbor tudi letos sodeloval pri sestavi banovinskegaproračuna glede službenih prejemkov banovinskih nameščencev in skrbel, da so bila določena višja mesta le za vse tiste, ki imajo v tekočem letu pravico do napredovanja, od-posno do zvišanja plač. Zaenkrat se dru-
nantescencev
Delegatski zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva — število članstva se bliža SOOO — V osmih letih so dajatve članom in svojcem nanesle blizu pet in pol
milijona dinarjev
Ljubljama, 12. junija,
V mestni zbornici so se dopoldne zbrali delegatje Trgovskega bolniškega in podpornega društva iz vse Slovenije k rednem občnemu zboru. Zborovanje je vodil predsednik, ravnatelj ljubljanske podružnice Hipotekarr.e banke Peter Klinar, ki je glede na dejstvo, da je bila nedavno na podlagi sporazuma vseh nameščenskih organizacij izvoljena nova društvena uprava, strnil v srvojem poročilu delovanje TBPD za več let nazaj.
Ideja višjega zavarovanja, ki ga predstavlja TBPD, je zrasla v vrstah našega privatnega nameščenstva, ko je bolniška blagajna TBPD s finančnim zakonom za leto 1927/28 končno postala krajevni organ SUZOR-ja in je morala prikrojiti vse svoje poslovanje določbam delavskega zavarovanja. S tem je zavarovano članstvo izgubilo pravico do zdravljenja v n. razredu raznih bolnišnic in v Leoni šču in tako se je pojavila težnja, naj bi TBPD r.a podlagi posebnega mesečnega prispevka povrnila izgubljeno ugodnost. Leta 1929. so bila sprejeta nova pravila in za dajatve višjega zavarovanja je bil določen mesečni prispevek 20 din, ki Se je pozneje povišal na 30 din. Kako potrebna je bila uvedba višjega zavarovanja, nam najbolj nazorno izpričuje nagel porast članstva: leta 1930. povprečno 2968, leta 19*36. 4324, lani 4579, po zadnjih podatkih pa se bliža število 5000, tako da je nekako polovica zavarovancev bolniške blagajne, ki jih je okrog 9300, priglašena obenem tudi v višje zavarovanje. Krajevno je bilo članstvo lani porazdeljeno tako, da jih je prišlo na Ljubljano z bližnjo okolico povprečno 2481 na Maribor 563, na Celje 210, na Kranj 197, na Ptuj 50, ostali pa so porazdeljeni na druge manjše kraje naše banovine. Podpornih članov, t. j. delodajalcev, ki zaposlujejo društvene redne člane in so plačevali doslej letno 10 din članarine, je bilo predlanskim 53, lani 52. Izrednih članov, ki plačujejo mesečni prispevek 10 din članarine, je bilo predlanskim 53, lani 52. Izrednih članov, ki plačujejo mesečni prispevek 10 din in ki imajo zase in za svojce pravico do zdravljenja v šlajmerjevem domu za oskrbnino 95 din, je bilo predlanskim 85, lani pa 88 Predpis prispekov je lani dosegel 1,540.135, predlanskim pa 1,670.079 din. V eltih 1930 — 1937 je bilo na prispevkih skupno predpisanih 9,377.160 din.
Med bolezenskimi dajatvami in podporami višjega zavarovanja izkazujejo najvišjo postavko izdatki za zdravljenje in
oskrbo članov in njihovih svojcev v šlajmerjevem domu, ki sprejema po indikaciji pristojnih blagajniških zdravnikov kirurške in interne primere. Očesne, nalezljive in duševne bolezni ter porodnice pa se napotujejo v n. razred javnih bolnišnic in klinik, porodnicam, ki se oskrbujejo v Leonišču ali drugih privatnih zavodih, pa se povračajo stroški v višini 70 din dnevno, medtem ko gre oskrbnina III. raz. v breme bolniške blagajne. Poleg oskrbe in zdravniške nege v šlajmerjevem domu pa je višje zavarovanje izdatno podpiralo članstvo tudi v mnogih primerih, v katerih ga bolniška blagajna ni mogla pomagati Tako ie svojcem zavarovanih čla-ii)cv, ki imajo po zakonu pravico do bolniške oskrbe samo 28 dni, omogočalo zdravljenje do popolne ozdravitve, dajalo pa je tudi znatne prispevke za zdravljenje v raznih toplicah, na morju, v gorskih krajih in posebej še za zdravljenje v sa-natorijih za pljučne bolezni. Ob smrti zavarovanega člana je preostalim svojcem nudilo posmrtnino v znesku 2.000 lin. Skupno so v letih 1930 do 1937 nanesle dajatve članom in njihovim svojcem 5.355 844 din. Šlajmerjev dom. ki ga je diuštvo dogradilo s posojilom Pokojninskega zavoda v znesku 5.000.000 din, razpolaga s 30 posteljami. Od njega otvoritve do konca lanskega leta se je zdravilo v njem 1527 članov in 1556 svojcev skupno 32.782 oskrbnih dni, nešteto zavarovancev pa je bilo v njem deležnih ambulantnega in fizikalnega zdravljenja. Zaradi stalnega na-raščenja zavarovalnega članstva v zadnjih letih pa šlajmerejv dem ne more več v celoti zadoščati potrebam in na dnevnem redu je vprašanje razširitve. Do letošnje pomladi so bila končana pripravljalna dela in sredi aprila je oaibor sklenil, da zaprosi pri PZ za kredit 7,000.000 din, kolikor bi bilo treba za izvedbo picgrama. Po tem načrtu naj bi sanatorij razpolagal maksimalno z 90 posteljami in naj bi dobil tudi svoj ginekološko-porodniški oddelek. Opremljen pa naij bi bil tudi z raznimi ambulatoriji in z napravami za fizikalno zdravljenje in razne specialne preiskave. S povečanjem sanatorija bi se lahko članom nekatere nove ugodnosti. Tako znatno povečala tudi njegova rentabilnost.
Na koncu je predsednik poročal še o spremembi pravil, ki je bila sprejeta na občnem zboru pred letom dni in prinaša omogočajo pravila nadaljevanje zavarovanja za primer bolezni upokojenim bivš:m članom, vdovam in sirotam umrlih članov
ter brezposelnim bivšim članom. Mnogo
pozornosti je društvo posvečalo perečemu vprašanju o preuredim nameščenskega socialnega zavarovanja. Zahteve zasebnih nameščencev gredo za tem, da se čimprej izvede teritorialna porazdelitev delovnega področja med obstoječimi tremi zasebno društvenimi bolniškimi blagajnami TBPD v Ljubljani, Merkurja v Zagrebu in Trgovske omladine v Beogiadu; da postane zavarovanje pri njih obveznega značaja za vse trgovski in druge zasebne nameščence, ki redno vrše v "glavnem duševne posle, kakor tudi za osebe, zaposlene v raznih avtonomnih ustanovah, v kolikor niso izvzete iz zavarovanja; in pa da se pri-vatno-društvenim bolniškim blagajnam orno goči v sklopu S U Z O R najširja samouprava. Doslej društvo v teh svojih prizadevanjih žal ni moglo uspeti. Finančni zakon za leto 1936/37 je prinesel le kratko pooblastilo za ministra socialne politike in narodnega zdravja, da more izvesti teritorialno razmejitev in odrediti pri SU-ZOR na podlagi prostovoljnosti v breme članstva samega zavarovanja za večje dajatve. Minister tega pooblastila doslej še ni izvedel. TBPD je stalno v prijateljskih stikih z Merkurjem in Trgovsko omladino. Decembra leta 1935. je društvo
proslavilo stoletnico svojega otetoja h
pri tej priliki so se razni dobrotniki odzvali njegovemu apelu in darovali znesek 26.985 din., ki ga je društvo porabilo za podpore brezposelnim in bolnim bivšim članom.
Nato je blagajnik Jožico Biber obrazložil računske zaključke za leto 1936'37. iz poročila povzemamo, da izkazuje račun bilance za leto 1936. 5,170.515 din aktive in pasive, za leto 1937 pa 5.099.984 din. Račun izgube in dobička je predlanskim zr.ašal 1,601.773 din, lani pa 1.728.068 din. Dajatve članom in svojcem so lani v celoti znesle 879.489 din. Od tega so stroški za oskrbo v sanatorijih in javnih bolnicah dosegli 731.558 din., za razne podipore pri boleznih pa je društvo razdalo 105.942 din. Ko je zbor delegatov odobril razrešnico, so sledile volitve. Nanovo so prišli v odbor, ki se bo še konstituiral , Jožko Zemljič, Franc Japelj, Stane Leder, Franc Velko-vrh, Franc Svetek. Alojzij Hartman in Ivan Burja iz Ljubljane, Tomo Trop iz Maribora in Maks Mikuš iz Kranja. Pri samostojnih predlogih je bilo še sklenjeno, da zgradi TBPD za svoje člane s štajerskega območja poseben sanatorij v Mariboru.
©dkrltfe spomenika Emilu Adamiča
Ljubljana, 12. junija.
Sinoči je Ljubljana svečano odkrila spomenik svojemu velikemu skladatelju Emilu Adamiču. Svečanosti so prisostvovali podžupan dr. Ravnihar, prosvetni načelnik g. šušnik, pokojnikova soproga s hčerko in sinom, skladatelj dr. Krek, češkoslovaški konzul g. Minovsky in deputacije Kluba koroških Slovencev in raznih pevskih društev.
Svečanost se je začela s Smetanovo slavnostno predigro, ki jo je zaigrala »Sloga« pod vodstvom dirigenta Svetla. Nato je predsednik Matice dr. Ravnihar odkril spomenik. Njegovemu govoru sta sledila še govor predsednika Hubadove župe g. Švig-lja in govor zastopnika Učiteljskega pevskega zbora g. Rupla. Vsi trije so položili pred spomenik krasne vence.
Odkritju je sledil uspel koncert, pri katerem so se zvrstili vsi moški in ženski pevski zbori posameznih društev iz Ljubljane in sosednih večjih krajec. Združeni n^oški zbori iz Ljubljane so ob spremlje-
vanju »Sloge« zapeli Adamičevo »Molitev« pod vodstvom dirigenta Venturinija. Sodelovalo je 100 pevcev. Pod vodstvom ge. Mcu>je Laharnarjeve je pa zapelo še 130 lnldd h grl deKliškega zbora il. msjčiiruke šole.
Nastopili so potem združeni zbori iz Radomelj, Jarš in Količeva pod taktirko g. Božiča in zbori bežigrajskih pevskih društev, Delavskega glasbenega pevskega društva pod vodstvom g. Vračka, Glasbene Matice pod vodstvom njenega direktorja g. Poliča, »Save« pod taktirko g. Venturi-nija in »Ljubljanskega zvona«, ki ga je vodil g. Matulj. Skupaj je sodelovalo pri koncertu dotlej 195 pevk in 162 pevcev.
Ob koncu je okrog 200 pevcev in pevk zapelo še »Ecce dolor«. Pesem so spremljale fanfare »Sloge«.
Svečanost je trajala dobro poldrugo uro in se je je udeležilo veliko število Ljubljan čanov, ki so s tem znova izpričali svojo naklonjenost lepi pesmi.
Izredno živahna nedelja na veleseji

mmmMm H
* \i I
Pogled na razstavljena darila, Id jn. je velesejmska nprara pripravila obiskovalce«,
v okviru nagradnega žrebanja, ld bo danes ob yz 1».
Ljubljana, 12. Junija Danes je bil obisk na velesejmu izredno velik, kakršen že dolgo ni bil zabeležen. K temu je v znatni meri pripomogel obisk trgovcev kongresistov, ugodno pa je bilo tudi vreme, ker je vročina nekoliko popu-stila.
popoldne je velesejem posetil trgovinski minister dr. Vrlwmič. Visokega gosta je pozdravil ravnatelj velesejma dr. Dular in ga spremljal pri ogledovanju razstave, v paviljonih cestne razstave pa je ministru tolmačil posamezne razstavne predmete predsednik ljubljanskega društva za ceste dr. Vrhunec.
Kupčije so se danes sklepale skoroda ▼ vseh razstavnih predmetih. Razstavi jaJci so vsi prav zadovoljni z doseženimi uspehi. Prodali so mnogo blaga in dobili lepa naročila. Mnogi pohištveni mizarji so razstavljene garniture pohištva po večkrat prodal L
Veliko zanimanje vlada med posetnlki velesejma za jutrišnje žrebanje nagrad za obiskovalce. Žrebanje bo ob pol 6. uri zvečer pred paviljonom »K«, kjer so razstavljena tudi darila v skupni vrednosti 75.000 -!in. Nagradno žrebanje bo vodila posebna komisija v navzočnosti javnega notarja.
štiriletni deček požigalec
Zažgal je, ker mu je stavba branila dohod do sosedovih
otrok
Cirkovce, 12. junija V Stražgojncih v občni Cirkovcah je te dni nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Napasta Franca. Ogenj je do tal upepeljil vse poslopje, sestoječe iz lope, svinjaka, drvarnice in kolamice. Poslopje je bil posestnik zgradil šele pred 10 meseci. S poslopjem vred so zgoreli en voz, rezilni stroj, razno gospodarsko orodje, precej novega sena, slame in 16 kubičnih metrov drv. škoda je le delno poravnana z zavarovalnino. Za sosedna poslopja ni obstojala nevarnost, ker so pre-
cej oddaljena. Gasili so kar domačini in
sosedje.
Kakor je domača gospodinja izpovedala, je požar zakrivil otrok. Ko je namreč začelo goreti, je prihitel k materi njen 41et-ni sinček ter je kričal na vse grlo, da gori. Deček je povedal, da je on v slami zakuril. Vžigalice je našel v kuhinji. Ko ga je mati vprašala, zakaj je to napravil, je rekel, da sta mu stavba in plot ovirala dohod do sosedovih otrok. To je pač le po-roven opomin, naj odrasli skrivajo vžigalice pred otroki.
babice §e bore m izboljšanje svojega položaja
Ljubljana. 12. junija V mestni posvetovalnici se ve vršil dopoldne občni zbor Društva diplomiranih babic, ki mu je predsedovala ga. Kvartiče-va. Udeležilo se ga je lepo število članic. S svojo prisotnostjo pa so ga počastili tudi zastopnik banske uprave inšpektor dr. Avramovič. predsednica dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze ravnateljica ga. Engelmanova. urednica Ženskega sveta ga. Olga Grahorjeva, zastopnica zaščitnih sester.
Pred pričetkom zborovanja pa je zastopnik Proti tuberkulozne lige dr. Drbevc v krajših izvajanjih izčrpno orisal zboroval-kam nevarnosti tuberkuloznih obolenj in važno vlogo, ki jo more babiški stan koristno izrabiti s primernimi zdravstvenimi
nasveti v svojem profesionalnem poslu ob najmlajših Zemljanih in njih roditeljicah.
Iz poročila predsednice ge. Kvartičeve posnemamo, da je odbor tudi preteklo leto posvetil vse svoje moči skrbi za izboljšanje gmotnega položaja babic. Ni pa mu tudi to leto šlo vse po sreči. Marsikdaj in marsikje je bil odpravljen le z obljubami. Brez koristi pa odborova prizadevanja vendarle niso bila, saj je z neprestanim dolgotrajnim moledovanjem vendarle zbudil pri nadrejenih oblastvih nekoliko več zanimanja za babiska vprašanja. Predsednica se je zahvalila banski upravi, da gre v tem pogledu babicam vsaj toliko na roko, kolikor dopuščajo obstoječi zakoni. Njene sicer majhne denarne podpore, iz banovinskega proračuna vendarle v mnogih
primerih izdatno koristijo. KljtA bansfci
podpori v boju proti mazaštvu pa se babice pritožujejo nad stalnim širjenjem babi-škega mazaštva, ki ga na žalost ponekod na deželi podpirajo celo občinske uprave in župni uradi. Tako se dogaja, da porodnice postajajo zaradi neugotovljenih komplikacij žrtve mazaške nevednosti.
Z obžalovanjem je predsednica ugotavljala nebrižnost skoro dveh tretjin slovenskih babic za delovanje strokovne organizacije, ki se trudi za ugledne j ši položaj vsega stanu. Nemalo iz teh razlogov je izšla težnja društva po ustanovitvi babiške zbornice, v kateri bi bilo mogoče uvesti prisilno članstvo. Predmetna vloga pri ministrstvu pa je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da sedanji zakoni babišikih zbornic ne določajo. Kljub temu organizirane babice ne bodo izgubile volje za delo v tej sme-
ri.
Obširno je na+o predsednica poročata Se o svojih vtisih, ki jih je prinesla z mednarodnega babiškega kongresa v Parizu. C-lavna ugotovitev, ki je porazna za naše razmere, je pač ta, da so v drugih državah splošne narodne zdravstvene razmere, še posebej pa razmere babiškega stanu mnogo boljše kakor pri nas. Z našo zakonodajo je bil zaustavljen razvoj babištva. prej kolikor toliko dobro situirane babice so zašle v revščino in v popolno odvisnost od občinskih funkcionarjev. Istočasno je izginjal tudi ugled med prebivalstvom in nastopila je zlata doba mazaštva.
Zato se babice obračajo na banslco upravo, naj jih brez odlašanja sprejme med ba-novinsko nameščenstvo. Obremenitev ba-novinsikega proračuna ne bi bila potrebna, če bi se vsem občinam zvišala doklada za babice. Obenem s prevzemom naj bi se jim zagotovila tudi starostna preskrba. Pri tej zahtevi se babice sklicujejo na prevzem cestarjev v stalež banovinskih uslužbencev, ki je proračun izdatno obremeni L Babioe so mnenja, da jirn ni potrebno poudarjati dejstva, da opravljajo one neprimerno važnejše in delikatnejše delo kakor cestarji, zato pa tem manj razumejo, kaiko morejo biti njim zapostavljene.
Dokler pa njih predlog ne bo sprejet, st obračajo na bansko upravo vsaj za nadzorstvo nad občinskimi proračuni, v katere morarjo biti vstavljeni potrebni zneski aa dostojno plačilo babic.
Gjungjenčeva bo pela nocoj v Ljubljani
Utoeoj ob 20L nastopi na c«rtLwaiem kx*» ceztu v frančSgkain^ki cerkvi todi ga. Zlata Gjongjeaisc-Gavelova. Naša klavna opema pevka se odpelje te <tai v London, kjer bo sodelovala na festivalu sodoSme glasbe- Za nocojšnji koncert, na katerem bodo nastopali še baritanist Kolacio, Ljubljanski komorni kvartet in prof. Pavel Ranči gaj, so vstopnice še na razpolago v Matični knjigarni.
Objave
Produkcija komorne šole, ki Jo vocSL na
državnem konserv atori ju prof. RupeJ bo imela drevi ob 18.15 svoj nastop v velOd filharmonični dvorani Gojeaci Demšar, Jerabek in Cehov bodo izvajali Haydno«r Klavirski trlo v c-duru. Prva izvedba šker jančevega tria za violino, violo in viotaa-čelo je poverjena nocoj Burrg-erjn, "VTajfrta in Ravniharjui. Gojenci Adamič, Burgea% Novšak, žižmond in Cehovin bodo izvaja® kot sklepno točko produkcije FaureJev II. kvintet op. 115. Gojenca Demšar tn Adamič sta učenca prof . Toiieta Ravnika. Celista Cehov in Ravnihar prof. MTH-lerja, Jerabek, Marin, Burger in Novšafe so gojenci prof. šlaiaa, žižmond prof. Pfeiferja. Opozarjamo na točni začetek ob yK na 19. Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Produkcije operne šole so bOe vedno šolo privlačne. Upajmo, da bo tudi nocojšnja napolnila operno gledališče. Slišali bomo dejanja, odri osno prizore iz oper Mar-non, Werther, Mignon, Glumači, Lakme in Prodana nevesta Vmes se bodo plesali tudi nekateri plesi, in sicer Ravetov Ri-gaudon, škerjančev Orijentalski ples in Straussovi Pomladni zvoki. Opozarjamo, da se bo I. dejanje Prodane neveste izvajala v celoti z mešanim zborom in baletom. Operno šolo vedi režiser Primožič Robert. Muzi kalno vodstvo imata prof. Je raj in dr. švara, plese je naš tudi ral inž. Golov in, spremljala jih bosta na klavirja Hrašovčeva in Adamič. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v operi. Cene kakor pri dijaških predstavah. Začetek točno ob pol 21.___
Nase gledališče
DRAMA Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Zaprto. Sreda, 15.: Lopovščine. Red Sreda. Četrtek, 16.: Zaprto. (Gostovanje v Murski Soboti.)
OPERA
Ponedeljek, 13.: Operna produkcija gojencev državnega konservatorija. Izven. Cene od 16 do 2 din. Torek, 14.: La Boheme. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove. Premierski aboa ma.
Sreda, 15.: Gioconda. Izven.
Urejuje Davorin Ravljea. - Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf *ibnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frao Jeran. - Za tnseratni del je odgovoren AJojz Novak. - Vsi v Ljubljani.