Ameriška Domovi m
f* ft/i' E HI H *e/% IH— HOM E
AM€IUCAN IN SPIRIT tM&GH m UM0UA6€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 10, 1965
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€i
ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII
Volitve rešitev krize
v Santu Domingu
Organizacija ameriških držav pretresa načrt o novih vo-Htvalh v teku 60 dni, ki naj dajo Dominikanski republiki novo, ustavno vlado.
Washington, d. c. — Or-
Sanizacija ameriških držav vidi rešitev za sedanjo krizo Dominikanske republike v novih volitvah v teku prihodnjih 60 dni. I’e naj bi dale osnovo za novo, ^stavno vlado, ki naj bi uvedla v deželi potrebne reforme, da ki postopno dosegla notranjo u-staljenost, ki jo pogreša vse od Uničenja diktature Trujilla. Na-l°go naj bi izvedla posebna tri-clanska komisija, ki jo naj bi sestavljali trije znani politiki Latinske Amerike, bivši vene-2Uelski predsednik Betancourt, kivši guv. Porto-Rika Muniz Klarin in bivši predsed. Kostarike Pigueres.
Ko izdeluje in pretresa OAD Sv°je načrte, vlada v Dominikanski republiki v glavnem mir. ^°jaška junta, ki se upira vrnili Juana Boscha v deželo, se je iKeosnovala in razširila v “vla-narodne obnove”, na katere Celu je. gen_ Antonio Imbert, ^en od dveh preživelih udeležencev napada na gen. Trujilla eta 1961. Imbert je bil dolgo let °sebni prijatelj in podpornik J. Boscha, pa se je vendar 1. 1963 pridružil njegovim nasprotni-k0rrn ki so ga odstavili zaradi Nesposobnosti” in nagibanja h 0jnunizmu.
Predsednik uporniške vlade k°lk. Francisco Caamano Deno Napovedal otvoritev bank in r§ovin, kar naj bi dalo vsaj vi-6z normalnosti delu Santa Do-^knga, ki je v njegovi oblasti. rUdi se za priznanje od strani l;jih držav. Izjavil je, da noče Nobenih tujih čet v Dominikan-SN republiki, vendar pa ni nič Ž^kel, da bo nasprotoval prihodu j uPne medameriške vojaške si-3 ki naj bi nadomestila čete 2Ba-
^Cnriisija za preiskava-cen začela z delom
Washington, d.c. — Kon-
^res je že lani pooblastil John-da lahko postavi 15-član-komisijo (5 senatorjev, 5 kon-^^nikov in 5 javnih delav-^ L ki naj preišče, odkod to, c So tako velike razlike med .^ami, ki jih potrošniki plaču-l^0 2a hrano, in cenami, ki jih go 1Tlar^ dobivajo za svoje bla-' Pri kruhu znaša na primer . Nost porabljenega žita ko-I aj ^nekaj nad 15%. Povod za gj^isijo je dal lanski val dra-ki se je pa pozneje pole-
°misija bo morala dati svo-Poročilo sredi prihodnjega 9 torej preskrbela snov bo V0^vno propagando. Morda Sfp Pa Predsednik vzel zadevo k hjj1 ln začel še boj proti dragi-lev’ 2a kar mu bo gotovo hva-vsa dežela.
Z^isija je začela 5. maja z lSevanjem interesentov.
Vremenski
prerok
pravi:
V^^Noma sončno in soparno,
her ^nost neviht. Najvišja tem-ratUra 82	,
NOVI LETALSKI NAPADI NA SEVERNI VIETNAM
------- A Tr '
Ameriške in južnovietnamske letalske sile so v soboto in včeraj izvedle nove, velike letalske napade na cilje v Severnem Vietnamu. Novodo-šle ameriške vojaške enote prevzele obrambne naloge.
SAJGON, J. Viet. — Združene države so izvedle preteklo soboto doslej največji letalski napad na cilje v Severnem Vietnamu. Blizu 250 letal je vrglo na Severni Vietnam okoli 300 ton bomb, letala pa so cilje na tleh obstreljevala tudi z raketami. Pri napadu so sodelovala letala Ameriških letalskih sil in letala z letalonosilk. Pri sobotnem letalskem napadu sta bili sestreljeni dve mornariški letali Crusader. Enega od pilotov se je posrečilo rešiti iz morja, drugi pa naj bi bil' mrtev. Hanoj "trdi, da so severnokorejske sile sestrelile 5 napadajočih letal. Včeraj so ameriška letala znova napadla cilje v Severnem Vietnamu. Pri napadu je sodelovalo 127 ameriških letal in večje število juž-novietnamskih.	.. —•	—
Novi grobovi
Joseph Yurkas
V	Euclid Glenville bolnišnici je umrl včeraj zjutraj 69 let stari Joseph Yurkas z 821 East 222 St., doma v Ločah pri Brežicah, od koder je prišel sem 1. 1912. Bil je samski in zaposlen kot nočni čuvaj pri T. W; Grogan Co. Zapustil je sestre Anno Cvetkovich (Plainfield, N. J.), Mary Pirc (Woodside, Long Island), Roso Kompare (Oneonta, N. Y.) in Agnes Jasbeck (Euclid). Edini brat John mu je pred nekaj leti umrl. Truplo bo prepeljano v New York. Vse potrebno bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod na Lake Sh. Blvd.
Martin Kostansek st.
V	soboto zjutraj je doma na 1124 E. 68 St. umrl 78 let stari Martin Kostansek St., rojen v vasi Sromlje na Štajerskem, od koder je prišel pred 53 leti. Delal je pri Monnmouth Products do upokojitve pred 18 leti. Njegova žena Mary je umrla v letu 1948. Tukaj zapušča sina Martina ter hčeri Mary Černe in Albino, v starem kraju pa brata Jožeta. Umrli so bratje Anton, John, Father Paul, Frank in sestre. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ, Društva sv. Antona C.K.O. in Slov. Moške Zveze. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kal-vari)a- '
Julia Kozitko
Pokojna Julija Kozitko z 966 E. 69 Place, o katere smrti smo poročali pretekli petek, je bila rojena na Poljskem, od koder je prišla leta 1910. Bila je vdova po 1. 1937 umrlem Johnu, mati Maksa, Ann Gander, Mary Ponikvar (Mentor, O.), Alice Keefer, pok. Sophie, Wallace-a, Olge Grisanti in George-a, 10-krat stara mati, 7-krat pramati, sestra Stefana (Na Polj.) in pok. Berthe Hryciuk. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. danes ob 9.30 v cerkev Dobrega pastirja na 7309 St. Clair Ave. ob desetih, nato na Highland Park pokopališče.
-------o--------
Izrazili želje drug drugemu
Učiteljica otrokom, preden gredo na počitnice:	“In sedaj
vam želim, da bi počitnice dobro preživeli in jeseni malo bolj pametni prišli nazaj.”
Otroci: “Hvala, enako, gospodična učiteljica!”
CLEVELAND, O. — Leto 1945 se je že tado daleč odmaknilo od naših spominov, da so se konca druge svetovne vojne dejansko spomnili “po dolžnosti” le še časopisi in politiki. Ostali svet se je na ta dogodek praviloma spomnil le za par trenutkov, potem pa se preda svojim dnevnim poslom. Izjave vodilnih politikov ob priliki proslav pa niso povedale nič novega, so samo ponovile, kar poslušamo v različnih oblikah že 20 let.
Predsednik Johnson je na televiziji preko satelita Early Bird govoril Evropi, preko domače televizije pa ameriški javnosti. V svojih izvajanjih je mislil predvsem na Evropo in njene skrbi, pa tudi na odnos med njo in našo deželo. Poudaril je, da Evropa in Amerika še zmeraj trpita od posledic zadnje vojne in da ni še vse popravljeno, kar je vojna razdejala. Povedal je Evropi, da misli Amerika nanjo, da jo smatra za svojo zaveznico v boju za svobodo in napredek, da ji
Johnson dobi novo federafno tajništvo
WASHINGTON, D.C. — Nad 70% našega prebivalstva živi v mestih, pa nima takega zastopstva v federalni vladi kot ga imajo na primer farmarji ali delavci. Mesta in industrijska središča so zmeraj bolj navezana na federacijo; so namreč večinoma v demokratskih rokah in radi tega ne uživajo prave podpore pri tistih državnih le-gislaturah in guvernerjih, kjer ima republikanska stranka večino. Zato je že predsednik Kennedy hotel po o,vinku u-stvariti podlago za novo federalno tajništvo, ki naj se briga za interese mestnega prebivalstva. Načrt mu je spodletel, ker je prezgodaj povedal, da bo na čelo novega tajništva postavil črnega demokratskega politika. To je razburilo vse južnjake in konservativne republikance na Kapitolu; preglasovali so Kennedy ja.
Johnson ima več sreče. V odboru za federalno upravo v predstavniškem domu je bil z 20:8 glasovi sprejet načrt za tajništvo za napredek v mestih. Potrebna organizacija za tajništvo že obstoji v federalni Agenciji za financiranje stanovanjskega gibanja. Johnson bo agenciji dal samo novo ime, pa bo imel tajništvo. Novo tajništvo ne bo imelo v začetku dosti posla, toda birokracija bo že skrbela, da se bodo pristojnosti novega tajništva širile od leta do leta.
V Beli hiši upajo, da bo načrt odobren tudi po plenumu predstavniškega doma.
------o------
Makarios nepričakovano priletel v Atene
ATENE, Gr. — Ciprski nadškof Makarios je nepričakovano prišel v Atene in se takoj spustil v razgovore z grško vlado. Mislijo, la je prišel zaradi tega, ker bo grški zunanji minister te dni šel na sejo zunanjih ministrov NATO v Londonu. Tja bo prišel tudi turški minister.
Širijo se govorice, da bo angleška vlada s pomočjo naše diplomacije v Londonu pritiskala na oba ministra, naj se začneta resno pogovarjati o koncu ciprske krize. Makarios se je zaradi tega zopet zelo vnel za pogajanja, ki naj se pa vršijo z njegovim sodelovanjem. To pa pomeni, da jih bo zopet skušal ob-struirati, kot jih je že parkrat.
bo zmeraj rada pomagala v okviru danih zmogljivosti, da se pa Amerika nikomur ne ponuja. Amerika ni torej v 20 letih spremenila svoje politike do Evrope vkljub marsikateremu razočaranju, ki ga je tam doživela. Tudi to je lep jubilej, ki se ga Ameriki ni treba sramovati.
V vzhodnem Berlinu je pa komunistični svet praznoval na svoj način 20-letnico. Tam se je zbralo veliko odličnih zastopnikov komunističnih držav z ruskim ministrskim predsednikom Kosyginom na čelu, da proslavijo 20-letni jubilej. Rdeči slavnostni govorniki so se manj pečali s preteklostjo kot s sedanjostjo. Sedanjost pomeni zanje ameriški “imperializem,” ki so ga zopet zasuli z običajnimi napadi. Povod za tak nastop jim je dala ameriška politika v Vietnamu in v Dominikanski republiki. Vsa berlinska slavnost je potekala v znamenju hujskanja proti Ameriki, vmes je bilo vpletenih nekaj napadov na nacizem i
Naši kadetje ne bodo letos šli na vojaške vaje v tujino
WASHINGTON, D.C. -- Tri naše glavne akademije, armadna, letalska in pomorska, so vsako leto poslale zadnjih par letnikov kadetov na vojaške vaje v tujino. Praktično je to pomenilo tudi priznanje za naporno dolgoletno študirani e in ne samo prilike za vaje.
Letos je McNamara te izlete ustavil, ker imamo prevelik primanjkljaj v plačilni bilanci. Prizadetih je vsega skupaj 2,700 kadetov. Ker imajo mogočne varuhe v senatorjih in kongresnikih, bo o tem odloku McNa-mare padla beseda tudi v Kongresu, ki gotovo ne bo odobril McNamarinega koraka.
------o------
Poslaništvo ZDA v Beogradu stražijo marini
BEOGRAD, SFRJ. — Poslanik ZDA je odredil, da morajo ameriški marini stražiti noč in dan poslopje poslaništva ne samo znotraj, ampak tudi zunaj. Dobil je namreč telefonsko opozorilo, da nekdo pripravlja atentat na poslaništvo.
Morda je na opozorilu nekaj resnice, kajti pretekli torek so našli v prostorih Informacijske službe ZDA bombo, napolnjeno z bencinom, ki pa njen mehanizem ni funkcioniral, tako da ni prišlo do eksplozije.
------o------
Južni konservativci dolžijo Wallace-ja za napačno politiko
MONTGOMERY, Ala. — Alabamski guverner Wallace je sedaj skusil na lastni koži, da poznajo tudi južni reakcionarci pregovor, da je nehvaležnost plačilo sveta. Mesece in leta je z veliko gorečnostjo vodil boj proti integraciji in ravnoprav-nosti črncev, sedaj pa ga je plačal državni senator Gilchrist s hudim napadom v alabamski legislaturi.
Očital je guvernerju, da je s svojo politiko odpora dosegel samo to, da je predsednik Johnson pritisnil na Kongres v Wash-ingtonu, da izglasuje zakone v prid črncem. Gilchistov govor je pomenil za legislature veliko razočaranje, toda senatorju ni nihče ugovarjal. Kot se vidi, so juž-njaki začeli obupavati nad pravilnostjo svoje politike proti integraciji.
in fašizem. Berlinski način praznovanja so posnemali komunisti po vsem svetu, najbolj seveda v satelitskih državah. Praznično razpoloženje je na komuniste vplivalo le samo toliko, da se niso med seboj naravnost napadali, pač pa je okoli ogla padlo več pikrih opazk.
Kot smo že napovedovali, je bila proslava premirja za zahodne Nemce prava muka. Kancler dr. Erhard se je izmazal s polaganjem venca na spomenik žrtvam druge svetovne vojne v univerzitetnem vrtu v Bonnu. Venec je položil tudi predsednik nemške republike Luebke. Dr. Erhard je v svojem govoru, ki so ga pozneje prenašale televizijske postaje, trdil, da je Nemčija 1. 1965 čisto nekaj drugega kot tista iz leta 1945, da pa na drugi strani nemški narod ne bo na večne čase prenašal krivice, ki se mu godijo, ker nima pravice do samoodločbe.
Francoski general De Gaulle je tudi trdil, da se v 20 letih ni
Letalski napadi so bili omejeni na cilje južno od Hanoja. Najbolj so se severnovietnam-skemu glavnemu mestu približala letala na 85 milj, ko so napadla tovorne avtomobile pri Cu-Bac. Te so obstreljevala tudi na cestah št. 1 in št. 7. Zadnja teče vzporedno s 17 vzporednikom, mejo med Severnim in Južnim Vietnamom.
Včeraj so prišle zadnje enote 173. letalske brigade in prevzele svoje postojanke pri Bien Hoa in Vung Tau. Njeno težko orožje je še na poti. Brigada šteje nekaj preko 3,500 mož.
V Quang Tin provinci, 300 milj severno od Sajgona, so se izkrcale enote marinskega zbora pri Chu Lai, kjer bodo zgradile novo letalsko oporišče. Skupno bo tam okoli 6,000 marinov poleg nekaterih mornariških enot.
Komunistični gverilci so napadli včeraj pokrajinsko glavno mesto in neko vas v njegovi bližini, kakih 30 milj severovzhodno od Sajgona. Pri napadu je po uradnem poročilu bilo 20 mrtvih in 53 ranjenih. Gverilci so po napadu izginili v džungli. V nekem spopadu zahodno od Sajgona sta bila mrtva tudi dva Amerikanca, šest pa ranjenih.
Do streljanja je prišlo tudi pri letalskem oporišču Danang na severu. En marin je bil ranjen. --------------o-----
Kitajci kupili v Nemčiji Mercedes-Benz limuzino
BONN, Nem. — Kitajska vlada je kupila v Nemčiji luksuzno Mercedes-Benz limuzino za rabo v Peipingu. Limuzina stane
nič spremenil. Kot pred 20 leti, se tudi danes bori proti “Anglo-saksoncem” za zedinjeno in neodvisno Evropo. General je torej praznoval obenem tudi 20-letnico svoje politike. Ako bi bili natančni, bi morali 20 let povišati na 25 let. Pred 25 leti je namreč Hitler zrušil Francijo, De Gaulla pa pognal v Anglijo in mu tako omogočil, da se je spustil v politiko, ki ima še danes svoj vpliv na mednarodne odnošaje.
Brez velikih slavnostnih zborovanj se je spominjalo 1. 1945 nad 100 milijonov ljudi v srednji in vzhodni Evropi, ki' so takrat padli pod komunistični jarem in še danes ne vedo, kdaj in kako se bodo osvobodili od njega. Spominjajo se pa 1. 1945 tudi milijoni beguncev, ki jih je komunizem razgnal po vsem svetu. To so trpki spomini, zato pa so pristni, česar o uradnih ne bi mogli trditi. |	t :ih:i
$23,500. Takih stroškov se niso ustrašili tudi Tito iz Jugoslavije, Naser iz Egipta, Makarios iz Cipra, kralj Hassan iz Maroka in pa tajski kralj s svojim ministrskim predse dnikom. Ne more si pa dovoliti takega izdatka bonnska vlada, kajti kancler Erhard se še zmeraj vozi s cenenim avtom. Vse te podatke so časnikarji dobili pri nemški avtomobilski tovarni.
------o-------
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je poslala včeraj proti Luni 3,254 funtov obsegajoči Lunik 3, ki bo dosege) svoj cilj predvidoma v sredo. Verjetno bo poslal nazaj na Zemljo vrsto Luninih posnetkov, lahko pa tudi še vrsto drugih podatkov, ki naj bi jih dobil na sami Lunini površini.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je slavila včeraj 20-letnico konca druge svet. vojne v Evropi z veliko vojaško parado na Rdečem trgu. Pri paradi so vozili tudi dve medcelinski raketi, dolgi 110 čevljev, ki naj bi bili slični raketam, s katerimi so Rusi pošiljali na pot okoli Zemlje vesoljska vozila Vostok in Vozhod. Rusi so pokazali tudi vrsto novih tankov in protitankovskega orožja. Govorila sta obrambni minister maršal Malinovski in glavni tajnik KP Brežnjev. Oba govornika sta sicer napadala Združene države zaradi njihovega nastopa v Vietnamu in v Dominikanski republiki, vendar sta bila pri tem sorazmerno umirjena. Tekom parade je bil med vodniki navzoč tudi maršal Žukov.
DEAD WOOD, S. D. — Včeraj in v soboto je snežilo v okolici Leada in v gorah zahodnega dela Južne Dakote. Padlo je do 31 palcev mokrega snega. Sneg je pokril večino severnih Black Hills z mestecema Spearfish in Belle Fourche. NEW DELHI, Ind. — Vlada je internirala v južnem delu dežele Mohameda Abdulaha, vodnika gibanja za neodvisni Kašmir.
DUNAJ, Avstr. — Včeraj je u-mrl tu 62 let stari bivši kancler Leopold Figi. Imel je raka na ledvicah. Pokojnik je bil predsednik avstrijske vlade od leta 1945 do 1953.
BERLIN, Nem. — Kancler Erhard je včeraj ponovil svoj poziv k združitvi svobodne Evrope, Francoz Jean Monnet pa je poudarjal potrebo po sodelovanju “Združenih držav Evrope” z Združenimi državami Amerike. Oba sta govorila na
12.	letnem zasedanju Odbora za Združene države Evrope.
Politiki praznovali 20-letnico premirja
/z Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Rojak Leo Troha z 22031 Miller Ave. je že en teden v Euclid Glenville bolnišnici v zelo resno bolan. Obiski niso dovoljeni.
Seja—
Skupne podružnice SŽZ imajo v sredo ob enih pop. sejo v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Ave.
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri ob dveh pop. sejo v navadnih prostorih.
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 1.30 pop. sejo. Po seji bo razvedrilo s prigrizkom. Zadušnica—
V četrtek ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Roso Verbič za obletnico njene smrti.
Jutri ob 7.45 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Antona Jagodnika ob 8. obletnici njegove smrti.
Krasen nastop Slovenske šole pri Sv. Vidu—
Učenci Slov. šole pri Sv. Vidu so svojim materam poklonili za njihov praznik včeraj popoldne v šolskem avditoriju spevoigro Kresniček. Obisk je bil ob vpo-števanju lepe pomladanske nedelje več kot zadovoljiv, prireditev sama pa pripravljena in podana tako lepo, brez vsakih zastojev in zadreg, da se občinstvo kar ni moglo načuditi. Prirediteljem, vsem sodelujočim in nastopajočim h krasnemu uspehu iskrene čestitke!
Darilo Slovenski pristavi—
Arh. Simon Kregar in ing. Lovrenc Stojan iz New Yorka sta poslala preko AD Slov. pristavi $20 namesto venca na grob njunega pokojnega prijatelja dr. Hinka Lobeta.
Dobrodošli—
Pretekli petek so prišli v Cleveland Jože Tomec, 48 let stari delavec iz Kočevja, in družina Jože Cah iz Črnega Kala pri Kopru. J. Cah je mizar, star 25 let, z njim sta žena Ondina in hčerka Denis. Vsi so pred časom pobegnili zaradi komunističnega preganjanja iz Jugoslavije v Italijo in se sedaj po posredovanju Lige slov. katoliških A-merikancev naselili med nami. Njihov sponzor je g. Jakob Žakelj. Stanovanje so dobili v Baragovem domu. Dobrodošli med nami in vso srečo v novi domovini!
K molitvi—
Člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob 7.30 v Zakrajško-vem pogrebnem domu za pokojnega Alartina Kostanjška.
-------o-------
Policija v Bukarešti razgnala študentovske demonstracije
BUKAREŠTA, Rom. — Na u-niverzi v Bukarešti študira par sto levičarskih študentov iz Azije in Latinske Amerike. Dobrih sto med njimi je smatralo za potrebno, da po vzgledu v drugih državah tudi oni demonstrirajo proti ameriški politiki v Vietnamu in v Dominikanski republiki.
Demonstracijo so hoteli spremeniti v napad na naše poslaništvo. Ko je pa policija to opazila, je demonstrante hitro razgnala. Poslopje našega poslaništva ni bilo nič poškodovano ali drugače prizadeto.
jtff| /inEeiSM/i Bommm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2te- Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 91 Mon., May 10, 1965
Po majskih volitvah
Dva odlična ohajska politika imata mačka po majskih volitvah: clevelandski demokratski župan Locher in ohajski republikanski guverner Rhodes.
Locher je zgubil bitko za mestno dohodnino. Poraz ga je hudo zabolel, ker je mož mislil, da je njegova priljubljenost tako velika, da bodo volivci že radi njega glasovali za dohodnino. Se je zmotil. Je pa to zanj dobra šola. Pri jesenskih županskih volitvah se bo lažje ravnal po stvarnosti kot po svojih željah. Bo tudi zmagal, ako se njegovi tekmeci v demokratski stranki ne bodo preveč prepirali med seboj. Bitka, ki jo je župan zgubil, ne bo usodna za njegovo politično bodočnost.
Čisto drugačen je novi položaj za republikanskega ohajskega guvernerja Rhodesa. Mož je izredno spreten politik. Kar planira, je res premišljeno in dobro zasnovano. Tudi njegova politična taktika ni slaba. Ima pa le eno napako, ki jo opažamo pri mnogih republikanskih veljakih: premalo računa na razploženje med volivci. To je v svojem boju za novo razmejitev volivnih okrajev znova pokazal.
Kakor hitro je lani ugotovil, da bo ohajska država morala na novo razmejiti volivne okraje, ker tako zahteva pristojna sodnija, je šel na delo in ga prilagodil danim političnim razmeram. Ker je vedel, da ima v legislatiuri varno republikansko večino samo do konca 1. 1964, je spravil skozi njo tak zakon o razmejitvi, ki daje v odločilnih malenkostih veliko prednosti njegovi stranki. Zakon sam je na videz nedolžen in nepristranski, toda v njem je predvidena posebna komisija, ki naj bi imela končno besedo pri razmejitvi. Rhodes je pa predvidel tako sestavo komisije, da bi republikanci imeli v njej sigurno večino. Guvernerjevemu načrtu so se demokratje uprli. V prejšnji legislaturi so bili v manjšini v obeh domovih, zato zakona niso mogli preprečiti. V sedanji pa imajo polovico mandatov v senatu, lahko torej preprečijo vsak zakon.
Voditelj demokratskih državnih senatorjev King je bil pripravljen, da se pogaja z Rhodesom o novem zakonu, toda Rhodes je bi! trmast. Je bil prepričan, da bo podeželska politična javnost na njegovi strani. Njegovo mnenje je prevladovalo v vseh republikanskih političnih krogih. Vsi so namreč računali s tem, da bodo na deželi agitirali za republikansko razmejitev vsi dosedanji člani legislature z vso vnemo, kajti od nove razmejitve je odvisna tudi njihova politična bodočnost. Demokratje pa na deželi niso imeli prave organizacije, tudi ne vnetih agitatorjev, k temu pa še nobenega pravega gesla. Udarjali so samo po republikanskih privilegijih na deželi, to pa navadno ne spravlja ljudi na volišča.
Rezultat volitev je republikanske račune temeljito prekrižal. Pri pregledu volivnih rezultatov po posameznih o-krajih opazimo namreč zelo hitro, da se republikansko podeželje ni dosti brigalo za volitve; republikanci niso zmagali v nobenem okraju z blestečo večino, na nekaterih so pa proti pričakovanju celo pogoreli. V političnem pogledu pomeni to, da pristaši republikanske stranke na deželi rajše glasujejo za republikanske kandidate kot za republikansko politiko kot tako. Ne bi mogli reči, da politike ne odobravajo; se pač po tradiciji ne brigajo zanjo, to skrb prepuščajo svojim lokalnim voditeljem.
Na drugi strani je demokratska stranka pokazala nenavadno žilavost. Hrbtenico njenih volivcev pri volitvah so predstavljale unije, toda ne vse. Nekaj unij je potegnilo z republikanci, glavna med njimi je bila unija trans-porvnih delavcev. To je republikance zapeljalo v preveliko samozavest. Računali so s sigurno zmago, ker so zanje farmarji in meščani v malih mestih, povrhu pa še del unij. Račun je bil pogrešan, demokratov je tudi na deželi zmeraj več in to lahko postane usodno za marsikatero podeželsko republikansko trdnjavo.
Zaenkrat drži, da je Rhodesovo taktiziranje z razmejitvijo propadlo. Trenutno se je odmaknil od presojanja položaja. Trdi, da ima sedaj besedo le legislatura, ne pa on, kajti legislatura ima pravico, da izglasuje še letos nov zakon, ki ga bo on samo podpisal. V pravnem pogledu ima Rhodes prav, v političnem pa ne. Po Blissovem odhodu iz ohajske politike je Rhodes voditelj ohajskih republikancev in odgovoren za njihovo politiko.
Zdi se nam, da je Rhodes potisnil legislature zato v o-spredje, da se ogne potrebi, da bi sklepal z demokrati kompromise na republikanski račun. Ako je kaj takega treba, naj to opravi legislatura! Do kompromisa pa bo "prišlo le težko. Sedaj so namreč postali samozavestni tudi demokratje in bodo zahtevali velike koncesije. Zato je mogoče, da bo končno morala vendarle sodi ja izbrati svoje zaupnike in strokovnjake, ki bodo v njenem imenu napravili načrt za novo razmejitev. Ker se bo pa sodnija držala zakona in ne republikanskih želj,, morajo republikanci pričako-
vati, da se ne bodo tudi pri sotjni razmejitvi volivnih okrajev dobro odrezali.
Republikanci se nahajajo v precepu: kaj je bolje, ali da se pogodijo z demokrati ali pa da tvegajo sodno razmejitev okrajev? V nobenem slučaju se ne bodo tako dobro odrezali, kot bi se bili na podlagi Rhodesovega zakona. To jih mori. Vidijo namreč pred seboj že strah, da bodo za zmeraj zgubili svojo vodilno vlogo v ohajski politiki, ki je trajala dolga desetletja.

BESEDA IZ NARODA

v v...,.xr.	v
Ml je jpjorška slovenska mladima svoje matere letos pozabila?
NEW YORK, N.Y. — Lani te dni — in že poprej, smo dobili vabilo, s katerim je mala slovenska šola vabila na materinsko proslavo. Seveda, lansko leto je bilo več učencev. Po številu ob začetku 28 in ob koncu 25 učencev. Vse je učila gdč. Cirila Saksidova v enem oddelku. Praktično je bilo to precej te žavno; posebno, ker je bila starost učencev tako različna. Ker pa tako rekoč poprej ni bilo slovenske šole v našem velikem mestu, je bil tak postopek nekako utemeljen: bili so vsi več ali manj začetniki.
Letos je gdč. Saksidova dobila pomoč, ko je gdč. Tončka Burgar prevzela starejše učence, katerim je na tak način znanje slovenščine našim mladim širila in utrjevala. Tako je vse teklo mirno in gladko naprej Pred dobrim mesecem pa si je gdč. Tončka pri smučanju zlomila nogo; in tako je morala gdč. Saksidova spet sama voditi naprej. V višjem odddelku je bilo 9 učencev in v nižjem 11. — Ali so težave toliko vplivale, da letos še nismo dobili vabila za materinsko proslavo, ko bo že v nedeljo Materinski dan? Nikakor — ne!
Če so lansko leto ta dan proslavili s tistim lepim programom: Materi — Mariji v čast... Tebi, mati z ljubeznijo ..., in Tebi, domovina s srcem ..., kako bi mogla po enem letu tolikšna gorečnost splahneti ali celo pojenjati? Če je ljubezen resnična, nikdar ne premine, pa naj bo to katerakoli: do Boga, domovine, matere, očeta, fanta ali dekleta ... Kot nam ljubezen do Boga hkrati v srcu užiga ljubezen do1 bližnjega in splošno dobroto, tako nam mora ljubezen do matere netiti ljubezen in smisel do njene besede. In kdor resnično ljubi svojo mater in če mu je ona vsaj malo pokazala lepoto svoje besede, bo ostal zvest materi svoji in zvest besedi njeni prav do groba ...
In tako je tudi z našo mladino v New Yorku! Ni pozabila na svojo mater in ni pozabila na njen dan! Tudi letos je ostala zvesta: Mariji, materi in s tem tudi materni besedi ter slo-1 venski domovini... Samo' dan
Aponte Martinez je prejel od Sv. Stolice pismo v zvezi z obiskom masonov v neki tukajšnji župni cerkvi. K omenjenem obisku so masoni prišli oblečeni v svoje uniforme in z masonski-mi znaki ter so zasedli prve sedeže pred glavnim oltarjem, ki jim jih je odkazal župnik, kateri jih je tudi ljubeznivo sprejel pred vhodom v cerkev. To se je zgodilo dne 8. februarja v župni cerkvi sv. Bernardke. Masonov je bilo 60.
Nadškof v San Juanu Msgr. Luis Aponte Martinez je potem javno ta obisk odobraval, češ da je v ekumenskem duhu in “da služi razgovoru Cerkve z ljudmi dobre volje’’.
Sveta Stolica pa, kot je videti, ni istega mnenja. Pismo, ki ga je zdaj nadškof prejel, vsebuje ostro grajo njegove izjave in poudarja, da se “stališče sv. Cerkve napram masonom ni spremenilo in da se dejanja, kakor omenjeno, ne smejo več dovoliti.”	R. F. B.
Ha 11 Ste¥@if@f imeli
sveiiiika
NEW YORK, N.Y. — Z veliko gotovostjo lahko upamo, da uživa nebeško veselje množica naših rojakov, ko gleda Boga iz obličja v obličje. Letos mineva dvajset let, odkar je bila muče-niški smrti mladega dijaka Kiklja in njegovih tovarišev iz prejšnjih let dodana legija slovenskih mučencev, ki so- z imenom Boga in Marije v srcih in na ustnih padali v jame in tam grozne smrti umirali. Če ti niso pri Bogu, kdo bo?
V zadnjem času sta mi prišli v roke dve drobni knjižici. V njih je v kratkih, zgoščenih o-brisih naslikano svetniško delovanje in življenje dveh služabnikov božjih slovenskega rodu, ki sta odšla k Bogu davno pred slovenskimi mučenci naše dobe. Vsi so skupaj, po našem prepričanju, v nebesih, mi pa vendarle nimamo svetnika našega rodu in jezika, naše krvi in naše zemlje. Kako to?
Za proglasitev svetnikom je treba, kakor večinoma vemo, dolgega, zapletenega in zamudnega cerkvenega postopka. Posebne komisije morajo natančno pregledati in oceniti vse stvari, ki so v zvezi s svetniškim kan-
na
ku, sta pa namenjeni salezijan- na. Dr. Lobe je umrl! — Še sem skl knjižici.	j pripravljen, da izpolnim to nje-
Ljudje med nami, ki vedo, kaj govo željo in zamisel. Morda bo
didatom, nakar šele Cerkev
izražanja te ljubezni si je izbra-1 podjagi takega materiala začne la - zaradi mnogih okoliščin _J u™dni postopek. Zahteva se to-za zadnjo nedeljo v maju. Naj-^ej v®llko d1^111 priprav, pa tu-prej se bo v cerkvi ob treh po- dl Iellk° m!°lltve m sodelovanja poldne poklonila Materi božji VSeh’ kl ^ je na tem’ da ,bi ^ — Mariji, potem pa bo v dvorani na odru nastopila z igrico
“Janko in Metka”, kjer bomo hkrati vsi imeli spomladanski farni dan.
Upajmo, da nas mladina zmeraj ogreje; saj v njenih očeh je vedrost — in v njenih srcih je gorečnost. Starejši smo tega nadvse potrebni, tako ob začetku kot ob koncu maja in sleherni božji dan ...
30. maja se pa vidimo in se med seboj ob mladini pozdravimo; morda nam pa bosta Janko in Metka pravo pot pokazala, kod in kje nam je v srečo bo-
bov kandidat dosegel čast oltarja.
Oni dve knjižici slovenskih salezijancev govorita o škofu Baragi in škofu Slomšku. Za oba je že v teku proces, da bi ju Cerkev proglasila za svetnika. Toda dolgost postopka kaj rada povzroči, da mi vsi, ki nam je veliko na tem, da bi ju kmalu častili kot svetnika, ko ju sedaj j častimo le kot priprošnjika, da ' spet na to pozabimo ali vsaj pu-istimo v nemar. Mnogo jih je pa (med nami, ki se cb vsakdanjih , skrbeh sploh malo brigajo za to, da bi Slovenci dobili svetni-! ha. Obojim sta namenjeni drob-! ni knjižici. O obeh svetniških možeh so že bile napisane obširne knjige, ki podrobno in na znanstven način opisujejo njuno življenje, delo in trpljenje, Yorku izhajajoči španski dnev-;in so potrebne zgoraj omenje-
govorijo, trdijo, da je med Slovenci lepo število takih, ki o Baragu in Slomšku malo vedo. Nekaj jih pa je, ki nič ne vedo. Pa vsi pravijo, da so dobri, verni Slovenci. In so vendar pasivni, ko gre za to, da se naša vera pred svetom izpriča, v nas samih pa utrdi in obogati s tem, da štejemo med svetnike božje, ki jih je uradno potrdila Cerkev, slovenskega človeka.
Veste, kaj je zapisal naš škof-begunec, Gregorij Rožman, ki po našem hrepenenju sam spada med priznane svetnike, po svojem življenju, trpljenju in delu pa je že med njimi? Takole pravi:	“Naša verska in na-
rodna dolžnost je, da vse storimo, kar je mogoče, da ves katoliški svet spozna veličino ... (teh dveh božjih služabnikov).” .Kako moremo pričakovati, da bo ves katoliški svet vedel, česar mnogi Slovenci sami ne vedo? Naša verska in narodna dolžnost je, da vneto pospešujemo spoznavanje slovenskih svetniških kandidatov s tem, da najprej sami zopet in zopet beremo o njiju, premišljujemo njun zgled, posnemamo njune žrtve in ju v molitvi prosimo pomoči. V ta namen sta knjižici naravnost odlično pripravni. Človek dandanes misli, da nima časa za branj e obširnih svetniških zgodb. Zato sta pa knjižici kratki, pa vendar vsebujeta polno snovi za premišljevanje in vzpodbudo. Samo dobiti ju je treba in brati!
Pri tem bo pa pravi in resnični slovenski vernik storil še več. Knjižici bo priporočal in širil, kjer koli in kadar koli se mu bo ponudila prilika za to. V mislih bo nosil izavest poslanstva: verskega in narodnega. V domovini vlada brezboštvo1, slovenski človek v svobodnem svetu pa podpira in širi proglasitev slovenskega svetnika. To je poslanstvo, to je apostolski duh. V domovini se načrtno spodkopuje-jo temelji slovenstva, ki tone v materializmu; slovenski človek v zdomstvu pa dviga visoko in razglaša katoliškemu in ne-katoliškemu svetu slovensko ime in duhovne kvalitete, ki iz njih rastejo svetniki! To je narodno poslanstvo.
Sam sem obširno bral o Baragu, zakaj njegove misijonske poti in zgodbe se čitajo kot roman. Slomšek mi je pa od blizu znan kot veliki vzgojnik in učenik slovenskega naroda. Pa sem sedaj knjižico o enem in drugem zopet z zanimanjem prebral. Bilo je, kakor da bi bil obrisal prah v svojem spominu. Prav bi bilo, če bi brisali prah Slovenci na široko! Zadeva slovenskega svetništva je velika in važna.
Slovenci imamo pri Bogu v nebesih — kot sem od kraja dejal — veliko svetnikov. Da bomo dobili katerega tudi na zemljo, je naša velika naloga in dolžnost.	Ludovik Puš
diti .
Tone Osovnik
fallbn pa|a iadškpfa
PATERSON, N.J. — V New
IiiJIIika na §te:¥S!fcsld pplavl
nik “El Diario” je prinesel v torek, 4. maja, tole poročilo' iz San Juana. na Portoriku:
“Tukajšnji nadškof Msgr. Luis
nim komisijam. Za slovenske ljudi v domovini in po širnem svetu, čijih sodelovanje je bistveno potrebno v celem postop-
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 6. junija 1964, je bila “uradna” otvoritev Slovenske pristave za letno sezono. Ta dan sva se na Slovenski pristavi srečala tudi s pokojnim dr. Lobetom.
“Kaj praviš ti, Novak,” me je nagovoril dr. Lobe, “če •n ovila na Slovenski pristavi knjižnico. Jaz bi poskrbel za primerno omaro, ti pa za knjige. Veš, marsikdo pride na Slovensko pristavo, da se tu odpočije in navžije svežega zraka. A tu kar tako brez “dela” tudi ne more sedeti. Gotovo bi rad vzel v roko dobro slovensko knjigo, a je nima. Ni je vzel s seboj. Vsem tem bi naša knjižnica lepo služila.”
Bil sem navdušen za to njegovo misel. Drugo delo je to zamisel potisnilo ob stran im knjižnica žal ni bila ustanovlje-
odbor našel kako primerno o-maro, jaz bom pa poskrbel za knjige. To bo spomin na pokojnega dr. Lobeta, kajti knjižnica na Slovenski pristavi je njegova zamisel.
Pa kaj! Saj to je malenkost: vsa Pristava je njegov veliki spomenik. Če bi njega in č. g. Jošta Martelanca ne bilo, bi Slovenske pristave še sedaj ne imeli. Ta dva in Bog vedo, koliko je bilo truda, da imamo sedaj Slovensko pristavo. Veliko je bilo tudi nasprotovanj, ki so delo zavirala in otežkočevala. Ne vem, kdaj se bomo' Slovenci povzpeli tako visoko, da bomo znali pravilno1 ocenjevati, kaj nam je v dobro in kaj nas pogublja in nam jemlje ugled?
Ameriški p r e g o v o r pravi: Vsak človek si gradi lastni spomenik. Kako postaja ta pregovor resničen ob grobu dr. Hinka Lobeta!
Ali se ti ni, dragi moj prijatelj slovenski, ob tej misli porodilo vprašanje: Kakšen spomenik jaz sam sebi gradim? — Odgovor na to vprašanje je1 tako važen, da naša slovenska ideološka emigracija obstoji ali pa propade. Kakšen spomenik si torej gradiva ti in jaz? Ne pozabiva, da je tudi grob spomenik!
Dragi rojak! Ni treba, da zgradiš še eno Slovensko pristavo, da si zgradiš svoj lastni spomenik. Treba nam je še drugih zgradb. Kakšnih? Za naš obstoj potrebujemo — nujno potrebujemo — da vsak od nas zgradi v sebi lik vernega katoličana in zavednega Slovenca. Ako se nam to' ne posreči, ne bomo več dolgo nosili slovenskega imena po Ameriki, niti ne bomo mogli izvršiti naloge, ki jo imamo kot slovenska ideološka emigracija. Manjka nam značajnosti, poguma, zavednosti in ponosa. Ali nimamo več vsak svoje glave s trezno mislijo, da bi lahko presojali, kaj je prav in kaj ni; kaj nam je v korist in kaj nas pokopava in nam jemlje ugled? Če si hlapec dobremu gospodarju, vsa čast ti! Če si pa suženj hlapcu, si pa res pomilovanja vreden. Nekateri ne samo, da gredo za slabim, ampak tudi druge silijo v slabo s svojim in-trigiranjem. Drugi so pa boječi — puste se voditi od ljudi, ki| nimajo niti legitimacije za vodstvo, niti razumevanja za težnje in naloge slovenske ideološke e-migracije v Ameriki.
Če ne bomo' zmožni v bližnji bodočnosti zgraditi sami v sebi močnih katoliških in slovenskih osebnosti, se bomo toliko izmučili, da bomo popolnoma ohromeli. Saj smo že skoraj tako daleč, da niti sami sebe ne moremo več trezno voditi in presojati svoja dejanja. Naloge sloven ske ideološke emigracije niso morda nekje daleč, da bi jih mogli še nadalje odrivati, te naloge so že tukaj. Pa niso tukaj od včeraj, te naloge so tukaj od 15. maja 1949, ko je prva skupina naše ideološke emigracije stopila na ameriška tla. Zakaj sedaj preživljamo to krizo? Zato, ker smo šestnajst let mislili, da je naša emigracija tukaj zato, da na njej eksperimentiramo stvari, ki so že zdavnaj dokazane kot pogubne.
Naša konsolidacija je nujna zadeva današnjega dne, kajti jutri bo morda že prepozno. Ako konsolidacije v kratkem ne bo, bi usta-|bodo slovensko ideološko emigracijo v ZDA intriganti umorili, naivneži jo bodo pokopali, hlapci pa zagrebli. In postavili si bodo spomenik: grob! V grobu pa je smrt; smrt je pa kazen za greh, tudi za grehe skupnosti. Ta spomenik pa bo nema priča naše edinosti in naše velike medsebojne ljubezni.
Zdravko Novak
Naša Micka ima tud' besedo
Pod tem naslovom je pokojni ur e dnik Ameriške Domovine Jaka Debevec pisal skozi dolga leta v svoj list zabavne sestavke, ki naj bi bili namenjeni predvsem bralkam, pa. so jih bralci/ prav tako težko čakali in jih z veseljem in vneto prebirali. Enega od teh sestavkov po-natiskujemo danes v spomin na pokojnika, ki se je tako vneto in vztrajno trudil za ohranitev slovenske kulture in slovenskih običajev med nami.
V
Velika poraba NEW ORLEANS, La. — Združenih državah pojemo' na leto okoli 140 milijonov funtov rakavice (shrimp).
Aha, pri nas že pojemo: prišla bo pomlad zelena... pa ne toliko zastran gorkih dni, ki bi jih prečepela na mehki travici tam za našo garažo, ampak naš je že ves iz sebe v sladkem pričakovanju, da bo kmalu planil na vrt in začel z delom.
Strašno ga jezi, ker se vreme ne more uštimati. Skozi okno gleda in s prsti bobna po šipah, da so že take, kot bi se mačke plazile po njih.
Oni dan je bilo za spoznanje bolj gorko-, pa se je vtaknil v ta pametne hlače in letel na vrt, da bo začel z delom. Klicala sem za njim, da je še premraz, da naj se obleče vsaj v zimsko suknjo-. Dobro, da ni imel nič pri rokah takrat, ker bi mi gotovo zarinili v glavo, tako je bil hud, -da sem mu svetovala, naj gre v suknji na vrt. štrama! ®i je vrgel nazaj.
•Nekaj časa je (brskal tam po vrtu, pa je bil kmalu v hiši. NoS je imel tak, da bi se lahko pogledal v njem kot v ogledalu-Rada bi mu bila nekoliko postrgala korenček, pa se mi je preveč smilil. In ko je začel še krehati, sem mu morala skuhati čaja, saj veste, po- njegovem receptu, na katerega je rekel, da si bo vzel patent, pa še ni gvišen, če ga je pogruntal on, ali ga je njegov prijatelj Jim šepic. Saj veste, kajne, kako se tisti čaj skuha. Vzeti je treba ponvico ali kastrolico, ki drži vsaj dve šalčki. V ponvico- se vlije dve šalčki vode in se postavi na ogenj. Ko zavre, se vsa voda zlije v sink, pusti se jo- komaj za dober fingrat, nato se pa prilije notri dve šal-ci viške, tri limone, eno pest medu, 9 žličk sladkorja, prgišče cimeta, nekaj lorberjevih žbic. Tisto- mora prehlajene c naglo požreti ali spiti in čez 15 minut že prepeva slovenske narodne pesmi, ali vsaj žvižga.
Potem mi je povedal, da me bo začel polagoma privajati delu na vrtu. Vedela sem, da bo do tega prišlo, pa ne, da bo- tako (kmalu. Potem je vrgel svoj ljubeznivi očetovski pogled rta ta malega, ki -bo doma imel, ga precenil od nog do glave in ga potrdil, da je že dovolj velik iu močan, da bo letos kosil travo, če bo -priden. Mali je rekel, da kako. bo mogel, če imajo pa fantje pri St. Mary’s organiziran žo-g-ometni krožek pod vodstvom. gospoda Cimpermana in da bo moral prebiti ves prosti čas z igro. Poleg šole, je rekel naš bodoči gospodar, ga ni bol] važnega opravila kot igranj6 žoge. Da pa on, to je oče, tega ne more razumeti, ker žog6 igrati ne zna, zato mu, očetu, us zameri.
Jaz sem se kar tresla v hudem pričakovanju, kaj da bo, ki sta si sedanji in bodoči gospodar v nesporazumu. Očetu je vrt takoj za zveličanjem duše, malemu pa žoga celo nekolik0 naprej, če kaj vem. Kaj bo, boŽ-ček, ki je še mlad. Če se bo sto pograbila, sem si rekla, bom P°' magala malemu, ki sva si na roke in se močno razumeva.
Pa 'oče nategne šobo (saj 11111 ne gre posebno dobro, samo dela se, da je hud) in svečano re-ča malemu:
“Jimmy, velik fant si že. Življenje moraš vzeti bolj r.esp0' Naj se primeri, na primer, da (Dalje na 3. strani)
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah

Zahvalim, gospod, zahva-
‘I, kaj se čudita?” vprašal je Vitko.
E, ni da bi govoril,” rekel je oni, ta pa se je nagnil in zašepetal Vitku polglasno na uho: “Rokovnjač je bil.”
Vitko se je stresnil in resno pogledal možica, ki se je pa zopet bal Vitka.
“Kaj?” vprašal je Vitko začuden.
“I, no, saj smo ga poznali; vidite, zlata duša, pa taka smrt, Bog nas varuj ... Jaz nočem, da bi potem rekel ded Matej: tako pa tako, in bi hodil po noči okoli moje hiše, saj veste, da tega ne maram; moja stara bi umrla strahu. No, o ran j kih tako ni, da bi slabo govorili, saj se ve, kako je. Ampak vam povem, kot je resnica, saj ste pameten človek.”
“Vidite, gre se zato. Oglasil se je neki človek, ki je v sorodstvu z dedom Matejem, menda sin njegove hčere, pa bi rad imel neko dedščino in to bi bil moral izvedeti.”
“Aaa?” čudila sta se moža in si oddahnila.
“Aha,” pomišknil je prvi Vitku, ki mu je natočil zopet svojega vina in ostanek izlil še drugemu. “To pa mi vse vemo.” In pljunil je na tla, približal se Vitku tako, da ga je lahko razumel, tudi če je bolj tiho govoril.
“Vidite,” začel je, “to ni, da bi človek govoril tja v dan, kot bi se mu ljubilo. Vsak človek ima svoje napake, kaj bi sodili in opravljali, ampak to je bilo pa tako — saj ni tega, kaj bi dejal, trideset let je...” “Več bo,” pripomnil je drugi, ki je tudi poslušal in se stegoval črez mizo.
“Kaj bo več? Gobarjev stari je umrl od strahu, ker se mu je prikazal ded Matej, —bila sta si dobra prijatelja, šepnil je Vitku na uho —< in Gobarja smo pokopali ravno tisto leto, ko so bili naši prileteli z Laškega, ko jih je Napoleon pri-podil. Zdaj pa lahko veste, kdaj je bilo.”
“Vem, vem,” pripomnil je Vitko, da bi slišal povest naprej.
“I, saj sem vedel, kaj se vtičeš vmes,” jezil se je starec nad svojega tovariša; ‘‘tako bo, da, okoli trideset let. Koliko ste vi stari?” “Devetindvajset,” odgovoril je Vitko začuden nad takim vprašanjem.
“No, saj se mi je zdelo. Ravno nekako toliko bo. Vidite, so bili pa gori na gradu nekaka gospoda, kot imajo svoje stare navade, saj zdaj se jim nekaj upirajo, pa so— saj veste, ko je človek pijan, pa ženska . . . Reščakova je bila tudi tam . . . Kaj niste vprašali pri Reščaku? . . .” “Ne; kje je to?”
“Vidite, tam pa najbolj to vedo. Ded Matej je bil pri Reščaku doma in ona je bila Reščakova, se reče, hči deda Mateja. Ampak pri Reščaku bi pa spet malo izvedeli, vidite, on je med uporniki, pa so ga zaprli; ona je umrla od žalosti in samo hči je doma— ona pa menda ne ve, kako je vsa stvar. No,, vidite, in potem so dobili sina in ona— hči deda Mateja je umrla kmalu, pa so v grad vzeli otroka; potem je pa izginil. — Tisti grajščak ga je baje za svojega vzel,” šepnil je zopet tiho na uho.
“Saj ni res, ubili so ga,” rekel je drugi.
~~~	_______ “Kako boš pa ti vedel, če
6c*eti, ali ne stoji ded Matej so meni babe povedale, ki so njegovo ramo . . .	vse izvedele,” jezil se je prvi.
— - ---	o “ — jr-7	-
Hm,” govoril je in si mislil; ni Napačen človek ta-le škric. Kaj je neki pravzaprav? In Premeril je s svojim zvedenim očesom celo Vitkovo postavo, Pa vendar ni mogel uganiti, kaj je.
“Je tako, je,” rekel je dru-8i, “izveduješ in izveduješ, pa Pič ne izveš. Jaz sem onikrat Švedova! zaradi tiste moje hruške, ki je na koncu hiše. Vidite, to je pa tako. Jaz sem vzel eno sestro, moj sosed pa eho, tako da sva imela vsak ofto sestro, saj razumite, to se Pravi: moja stara in pa njegova sta sestri. Predlansko zi-P'o je umrla mati, menda je hilo ravno okoli božiča, ne, Po božiču je bilo, kaj bi pra-VH. Hruška, naj bo tvoja, Ja-Poz, je rekla dobra žena, pa le umrla. Njega pa zraven ni bilo in ravno danes sva se zopet zaradi hruške, zdaj pa od joze pijem. Ampak, hruška je Ploja, pa je, kot so bili mati Paradili pred smrtjo, zapisali Pa nismo, ker so mislili, da tako velja. Zdaj se pa prepira, pa mu dopovej, če mu Pioreš . . .”
Vitko je poslušal to pripo-vedovanje, ki ni nič drugega Povedalo, kakor, da se je mo-kic danes zopet skregal s svo-jirn sosedom zaradi hruške in Ha zato zdaj pije na jezo. Vitku se je hotelo na smeh.
“Kaj boš zmeraj gonil tisto hruško,” rekel je drugi.
“I, zakaj bi ne. Vsaj gospod takaj sliši in toliko je gotovo študiran, da bo vedel, d a PPam jaz prav.”
“Seveda, seveda,” pritrdil je Vitko.
“No, ali vidiš,” rekel je oni zadovoljen in brž pristavil: Na vaše zdravje, gospod, ki viHim, da ste pameten in pravičen človek, kot ni vsak.” “Kaj pa so izpraševali?” Začel je drugi, ki si ni upal Pgovarjati. “Gotovo so gospo-Hu rokovnjači ukradli kake k011je, pa poizveduje. Vidite, Hieni so bili odnesli pujska. Kejeno in dobim prase je bilo, haj bi rekel, poldrugi cent bi hilo imelo o svetem Mihaelu, Zakaj moja stara zna rediti, Ha je kaj. Vse bi jim znesla. Va so ga bili šmentje rokovnjaški unesli in nikoli več ga Pisem videl. Stara pa v jok. Kaj boš jokala, sem dejal, kar rokovnjač odnese, ti vrag ne vrne in smrt ne najde . . . lako je, vidite, pa sem bil °henj, pa tudi vi jih ne dobite nazaj, če so jih odgnali. Spravi ti na Laško v enem dnevu, Ha išči po Posavju, ali koder
hočeš.” .
“Kaj boš zmeraj na dan vlačil tisto prase,” . je rekel Hl’Ugi starec in pil.
“Lej ga, jaz gospodu po-Vem, da bo vedel, da zastonj Poizveduje. Kaj bi se mučil, Pa denar tratil: šlo je in ni.” Vitko se jima je nehote zasmejal.
Tak je naš človek. Globoko v srcu nosi, kar ga boli in zve-zaupa prijatelju in se po-,°*aži g pregovori. Ne more, a bi ti v petih minutah ne bi °Hkril, kaj mu leži na srcu . . .
Jaz sem pa poizvedoval o . eHu Mateju,” je rekel Vitko m bistro pogledal, kak obraz °sta naredila možica pri tem Pneim.
Oba sta se obrnila proti Jemu in začudeno izpraše-aia: “Kaj, kaj, o dedu Ma-teju? . ..” Eden se je celo hi-lo Prekrižal, drugi pa se je ^Zl'l okoli sebe, kakor bi hotel
NAŠA MICKA
IMA TUD’ BESEDO
(Nadaljevanje z 2. strani)
bi jaz nenadoma umrl, kje bi bil ti?”
Mali pa malo pomisli, mene pogleda in mi pomežikne z desnim očesom, da ga oče ni videl in krotko reče:
“Kje bi bil jaz? Veš, jaz bi bil kar tukaj. Vprašanje pa je, kje bi bil ti?”
Križ božji, to so bile besede, da se reče. Kar tam, vpričo bi bila smeh raztresla, pa si nisem upala. Naglo sem stekla v kamro in se tam do solz nasmejala. Ti guncventček ti, kako se zna odrezati. Očetu je menda kar sapo zaprlo, ker iz kuhinje ni bilo slišati nobenega ropota, po katerem bi sodila, da nekdo mikasti. Naš je prišel za menoj v kamro in mi ves ponosen rekel: “Si ga slišala kajona, kaiko mi je povedal! Mikalo me je, da bi mu bil eno' priselil tja za komat. Nisem mu zameril, še ponosen sem, da je tako brihten. Ja, ja, ves je očetov. Prav po meni se je vrgel!”
Sur!
Koi sem, šla v kuhinjo, sem vzela iz omare kos torte in jo dala malemu, ki se je talko postavil za oba naju. Ampak to naju ne bo rešilo, da naju naš ne bi komandiral na vrt z raznim orodjem. On sicer trdi, da naju samo uči, da ne bova tako neumna glede vrtnarstva. Nič mu ne verjemite, ne. Samo za dva hlapca mu gre, pa nič drugega. On bi samo komandiral. Oh, no, saj navsezadnje le ni tako napačno na- vrtu. Samo to si bom izgovorila, da mi on kupi ene “ta pametne” hlače za na vrt. Bom videla, kaj bo rekel, ki kar ne more slišati od kakšnih novotarij. Strašno bom fletna v hlačah, ki sem tako mičkena in pripravna. Vsaj sodim tako. Vam bom že (povedala, kaj bo rekel naš, kadar si bom upala omeniti hlače.
------o-----—
laGlonafesiJs angleiSdEi Jeklarn psved m krize?
LONDON, Ang. — Angleška konservativna stranka se je menda odločila, da bo pritiskala z vsemi silami na ministrskega predsednika Wilsona, naj razpiše nove volitve. Konservativci so ugotovili, da se je za nacionalizacijo jeklarn gnal le predsednik Wilson osebno, da pa člani njegove parlamentarne skupine niso navdušeni zanjo. Zdi se jim, da se je vlada prenaglila, ko je izjavila, da bo lastnikom nacionaliziranih jeklarn izplačala odškodnino v znesku okoli $4.2 bilijona. Za nacionalizacijo ni vneta tudi angleška javnost. Pozvedovalni uradi so dognali, da je manjšina zanjo, dočim je večina proti ali pa je nevtralna.
Konservativci mislijo, da bi morda kazalo, da gornji dom odbije zakon. V njem imajo sigur-
no večino. Na drugi strani je pa tudi res, da ni v Angliji navada, da bi gornji dom odbijal politične zakone, ki jih je spodnji dom izglasoval. Boj za in proti nacionalizaciji je torej sprožil vprašanje volitev. Konservativci so že sklicali, da bodo nacionalizacijo zopet razveljavili, kakor hitro pridejo na vlado. To so enkrat že storili. V obratovanju jeklarn se pa te vrste politični boji nič ne čutijo, kajti jeklarne poslujejo naprej pod dosedanjimi tehničnimi in trgovskimi u-pravitelji.
------o-----
V	senatu bo prihodnji teden par važnih glasovanj
WASHINGTON, D C. — Ta teden sta voditelj demokratskih senatorjev Mansfield in voditelj republikanskih Dirksen stavila plenumu senata predlog, ki naj bi omejil debato o zakonu o votivni pravici. Predlog bi mogel obveljati, ako bi bil sprejet soglasno. Pa so južni konservativni demokratje ugovarjali. S tem so namignili, da se pripravljajo na možnost obstrukcije. Mansfield in Dirksen sta sklenila, da obstrukcije ne bosta dovolila, zato pripravljata skupen predlog za konec debate. Vložila ga bosta v ponedeljek, alko se juž-njaki preje ne odpovedo ideji o obstrukciji. Do glasovanja bo v tem slučaju prišlo šele v sredo.
V	predstavniškem domu se pa kongresnik Celler s pomočjo federalnega tajnika Katzenbacha trudi, da bi zakonski načrt spravil iz svojega odbora pred plenum predstavniškega doma.
Ako pride v senatu do glasovanja, sta Mansfield in Dirksen prepričana, da bo glasovalo za konec debate najmanj potrebnih 67% navzočih senatorjev.
------o-------
Kongresu ne diši znižanje zneska za carine prost uvoz
WASHINGTON, D.C. — Johnsonovi uradniki* letajo okoli vodilnih senatorjev in kongresnikov, da bi jih pridobili za znižanje vrednosti carine prostega uvoza blaga, ki ga nosijo s seboj turisti, od $100 na $50. Še pred dnevi je kazalo, da Kongres ne bo okleval. Sedaj pa so se naenkrat oglasili vplivni senatorji, ki ne marajo omejitve.
Ne dajo se vplivati tudi po dejstvu, da je prve tri mesece moral urad za potne liste izdati 319,000 potnih listov in da glavni naval šele pride; v istih mesecih lanskega leta je bilo izdanih le 274,000 potnih listov. Kongresniki in senatorji vidijo pred seboj le obmejni promet z Mehiko. Ta naš južni sosed bo res udarjen, ako bo vrednost znižana na polovico. Od tam namreč prinašajo naši turisti zelo radi mehiške predmete. -------------o-----
— Za funt surovega masla je potreba 10 kvartov mleka.
Rockefeller napovedal
znova svojo kandidaturo
NEW YORK, N.Y. — Njujor-škega guvernerja Rockefellerja pozna vsa dežela ne samo po njegovem bogastvu, ampak tudi po njegovi politiki: je bil že dvakrat izvoljen za guvernerja, zato pa propadel kot republikanski kandidat za predsednika. Sedaj je napovedal, da bo zopet kandidiral prihodnje leto za njujorškega guvernerja.
Upa na zmago, ker se bodo njegovi nasprotniki t. j. demokratj e preveč prepirali med seboj, da bi mogli zmagati. Njegove račune mu pa lahko prekriža senator Kennedy, ki bi verjetno rad postal guverner tudi sam, da bi 1. 1972 lahko kandidiral za predsednika.
-------o------
Kardinal Beran na obisku v Dachauu
DACHAU, Nem. — V Dachau je dopotoval češki kardinal Beran, da tam izvrši cerkveno o-pravilo v spomin vsem žrtvam, ki so v tem taborišču žrtvovale svoja življenja za zmago svobode.
Kardinal ni prišel tja kot tujec ali turist, ampak kot bivši triletni pripornik v koncentracijskem taborišču. Zato se ga tudi mnogi slovenski priporniki prav dobro spominjajo. Prihod starega pripornika je počastilo skoraj 1,000 ljudi, ki so prisostvovali sv. maši in ostalim pogrebnim obredom.
-----o----—
Dirkalni konj zdivjal v letalu
SAN FRANCISCO, Calif. — Posebno transportno letalo je v Novi Zelandiji naložilo 9 dirkalnih konj, da jih prepelje v Ameriko. Med potjp se je pa nad Tihim oceanom splašil 6-letni konj, se odtrgal od jasli in zdivjal po letalu. Dva spremljevalca sta ga hotela ukrotiti in se borila z njim dobre pol ure.
Ker je položaj postal nevaren za polet sam, je glavni pilot dal nalog, da morajo konja ubiti. Ker ni bilo na letalu nobenega orožja, sta spremljevalca morala porabiti sekiro pri napravi proti ognju, da sta podivjanega konja ubila. Vrednost konja cenijo1 na $70,000. Ali je bil pa konj zavarovan tudi za ta nenavaden slučaj, pa ni znano.
-------o------
Ruskim orkestrom manjkajo strune!
CLEVELAND, O. — Od članov Clevelandskega orkestra, ki je sedaj na krožnem potovanju po Rusiji, je prišlo poročilo, da so jih ruski violinisti prosili za strune, ker jih tam ne morejo nikjer kupiti. Manjkajo jim tudi rezervni deli za pihala, posebno olje za mazanje itd. Člani orkestra so razdelili med prosilce vse, česar niso neobhodno rabili pri svojih koncertnih nastopih.
V POSEBNI PERSPEKTIVI — Ogrovird Unisphere na svetovni razstavi v Neve Yorku, ki je hila 21 aprila odprta za svoje drugo razdobje, gledajo obiskovalci od vseh sttani. Gornja slika je bila posneta od spod aj navzgor skozi odprtino jeklenih podpornikov.
Freeman hoče poslati mlade brezposelne na kmetska dela
WASHINGTON, D. C. — Federal. tajnik za kmetijstvo Freeman hoče za poskus poslati 15,000 do 20,000 mladih brezposelnih delavcev na sezonska dela na farme. Oskrbel jim ne bo samo dela, ampak tudi prevoz, stanovanje in primerne mezde. Prvi poskus bo seveda precej drag, toda povedal bo, ali je izbrana prava pot. Obenem bo pa dokazal farmarjem, da sezonskih delavcev ne manjka, samo treba jih je dostojno plačati in skrbeti za dostojna stanovanja zanje.
—-o------
Izrael pokazal Naserju svoje orožje
TEL AVIV, Izrael. — Izraelci so pretekli teden praznovali 17. obletnico rojstva njihove republike z veliko vojaško parado, ki je imela očiten namen, da pokaže Naserju in ostalim izraelskim sosedom, da se jih izraelska narodna obramba ne boji.
Parade se je udeležila artilerija, dalje tanki, nad 300 vojnih letal vseh vrst, rakete tipa Hawk itd. Orožje je večinoma ameriškega izvora. Parado je ogledovala vsa vlada s predsednikom republike na čelu, z njo vred pa par sto tisoč občinstva.
Moški dobijo delo
I. 0. § O, 0, irliidsr
SCREW MACHINE OPERATOR MILLING MACHINE ASSEMBLER
Paid Vacation & Holidays Profit Sharing & Bonus
INDUSTRIAL MACHINE CO. 1432 East 47th St.
(95)'
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za hišno delo, enkrat na teden, stalno. Kličite 464-0812.	(93)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebova, dimnike, ve-: randne zastore, furneze, itd.
| FRANK KURE
i R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio I	leL JOrdan 4-5583
FršjafsFs PharsnaGf
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z/ RAČUN POMOČI DRŽAVE OHI« ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION - Clair A ve. & 68th St.. EN 1-4?
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Kristine Urankar
ki je umrla 10. maja 1954. leta.
Leto za letom se v večnost izliva, let enajst je že minulo, odkar smo žalostni, v joku, truplo Tvoje v grob zasuli.
Spomine svetle vedno v nas budiš,
v ljubečih srcih nam živiš.
A enkrat bomo združeni, veselje večno uživali!
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI Cleveland, O., 10. maja 1965.
ženska zaposlitev izven doma
WASHINGTON, DC. — Ena od treh ameriških žena je zaposlena izven doma; na vsaka dva delavca pride v Ameriki ena delavka; ena od štirih poročenih žena ima polno ali delno zaposlitev izven doma.
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo 4 sobe, kopalnica in prsna kopel, ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zv.
_____________________(91)
V	najem
Oddamo 4 prostorne sobe, nanovo dekorirane, kopalnica, furnez, samo odraslim. Kličite PO 1-6647.	—(91)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, 2 garaži, blizu Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067.	(91)
Grocerija in mesnica
Na Grovewood, zidana trgovina in 6-sobna hiša priključena. Lastnik gre v pokoj. Slovenska okolica, zmerna cena.
Wickliffe Bungalow
475 čev. globok lot, dosti sadnih dreves. Posebno zgrajen.
Bill Manak	IV 1-1559
EAST SHORE REALTY
(91)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St, Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 6 in 5, polna klet, v dobrem stanju, na 1139 Addison Rd. HE 1-1230.
— (7,10,12,14 maj)
Naprodaj
Zidano poslopje, 4 stanovanja, severno od Superior Ave. Vsako stanovanje ima 5 sob, porč spredaj in zadaj. Dohodek $240 mesečno. Cena $15,500. Kličite lastnika 942-7405.
-(3, 5,7,10,12 maj)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-4, dve garaži, na E. 161 St. in Waterloo. Po zelo ugodni ceni. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-8153.	(93)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša s zidano garažo, po zelo ugodni ceni, v bližini sv. Vida. Se lahko takoj vselite. Kličite EN 1-3622.	—(93)
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico odraslim. Kličite od 4. ure naprej EN 1-5270.	(91)
Naprodaj
Prodam čoln z motorjem, 75 IIP -Johnson- 18 čevljev dolg. Model 1961. Kdor se zanima, naj pride k Superior Body 6605 St. Clair ali kliče EN 1-1633.	(7,10,14 maj)
Pozor
Ako mislite kupiti ali prodati posestvo, kličite vašega slovenskega prodajalca, Laurich Realty, 19805 Mohican Ave. 481-1313.	(x)
V	najem
Oddamo 4-sobno stanovanje in stranišče. Najemnina $32. Prednost imajo starejši ljudje ali upokojenci. Vprašajte na 1244 E, 61 St.	—(94)
Naprodaj
Zidana 4-družinska hiša, na 1144 E. 63 St. 2(4 garaža. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti.
3,5,10,12 maj)

o<i^o<i>0()<r>oo<=r>oo<r>oo<ci>o
H. EIDER HAGGARD: 'i
Jutranja zvezda
o<r^o<i>oo<=r^()<cr^()<rr>oo<cr>o
MAJ	
I&bMTkMRIM&I	
ULJ DL Uil	
11! 3 i i ii 5 il 6	7|8|
[iluiiriižjfis	MiilS,
fe 1 c	21112%
mmmmM	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
redi na Slov. pristavi piknik.
“Ustrašil se je moje veličastnosti,” jo je Tua naglo prekinila. “Saj veš, da sem bila takrat zelo kraljevska, mati.”
“Da, gotovo ga je prevzel strah — ali kakšno drugo čuv-stvo. Vendar, Ljubljena, preženi take misli iz srca, kakor jih preganjam jaz. Kadar postaneš faraon, boš spoznala, da je vladar suženj svojega ljudstva in zakona. Samo dihni njegovo ime v ljubezni in nikoli več ga ne boš videla, dokler se ne srečata pri Osiri-
6U.”
Tua je za trenotek pokrila oči z rokami, nato se je zopet ozrla k njej in v njenem pogledu je bil nenavaden, nov izraz.
“Kadar postanem jaz faraon,” je odgovorila, “bom v nekaterih zadevah svoj lastni zakon, in če ljudstvo ne mara tako, tedaj naj si išče drugega faraona.”
Asti je obstrmela ob teh besedah in žarek veselja je zasijal v njenih globokih očeh.
“Resnično, plemenitega srca si,” je rekla. “Toda če ljubiš mene — in še nekoga drugega — pokoplji te misli, zagrebi jih globoko, ker drugače ne bo doživel, da bi te gledal samo na zlatem prestolu. Vedi, gospa, da se že sedaj slednjo uro bojim, da bo izpil zastrupljeno kupico, ali da se bo ponoči slučajno nasadil na sulico, ali da mu iz šale sprožena puščica predere vrat, in nihče ne bo vedel, odkod je prišla.”
Tua je sklenila roke.
“če se to zgodi, pride tako maščevanje, o kakršnem Egipt še ni slišal, odkar mu je kraljeval Mena.”
“Kaj pomaga maščevanje, dete, ko je srce prazno in grob zapečaten?”
Tua je zopet razmišljevala. Nato je rekla:
“Razen Osirisa so še drugi bogovi. Kako me ljudje imenujejo, mati? Povej moje kraljevsko ime!”
“Imenujejo te Amenovo Jutranjo zvezdo, imenujejo te Amenovo hčer.”
“Ali je to sporočilo resnično, vedeževalka Asti?”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER
5 rm., 3 bdrm. expandable. Oil ht. Alum. s/s. IV2 att. gar. Screened porch. Paved street. % acre lot. Full Bsmt. Nr. Marist H. S. $16,900. — FU 5-2191.	(91)
SPACE FOR RENT
14x25 FT. ENGLISH BASEMENT In 100 Unit building. Former use Beauty Salon and Tailor. 900 W. George, Corner of 2900 N. Mildred. GR 7-4577.	(93)
“Vsaj tvoji kraljevski materi se je sanjal tak sen, zakaj sama mi je to pravila in brala sem zapisek o tem, ker sem Amenova duhovnica.”
“Tedaj me mora ta veliki Bog ljubiti, ali ne? On mora uslišati moje prošnje in mi dati moči — on mora braniti tiste, ki so mi ljubi. Pravijo, mati, da moreš ti, ki si izvedena v skrivnostih, odpreti bogovom ušesa in storiti, da njih usta govore. Mati, ukazujem ti kot tvoja kraljica, pokliči mojega očeta Amena predme, da morem govoriti ž njim, zakaj, povedati mu imam besede, ki jih mora poslušati.”
“Ali se ne bojiš?” je vprašala Asti in jo radovedno pogledala. “To je največji med bogovi, in bogoskrunstvo stori, kdor ga kliče lahkomiselno.”
“Ali naj se hči boji svojega očeta?” je odgovorila Tua.
‘‘Ko sta božanska kraljica tvoja mati in faraon klečala pred njegovim oltarjem in ga prosila, da bi se jima rodilo dete, se jima Amen ni hotel tedaj prikazati, marveč šele pozneje v sanjah. Ali zahtevaš več, nego sta dosegla onadva? Lezi in sanjaj, o Jutranja
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MAINTENANCE
MILLWRIGHT
Immediate openings for men with exp. knowledge and ability to perform maintenance and Millwright duties. Excellent employee benefits, include retirement profit sharing: Apply in. person or call.
Slandaril T Chemical C&
Subsidiary
MONTGOMERY WARD & CO. 2600 S. Federal St., Chicago 16 VI 2-7860
(92)
4 MACHINISTS
Must be able to operate all machine shop equipment and have background in machine repair.
1 PAINT MIXER
Must be able to mix and match colors.
Paid hospitalization, vacation, & holidays. Profit sharing plan.
Apply in person.
VULCAN CONTAINERS, Inc. 100 S. Mannheim Road Bellwood, Illinois
BUSINESS OPPORTUNITY
ULTRA LGE. TAVERN By Owner. Nr. 115th & Western. Good estb. Business. Priced for quick sale. — ST 3-8188.	(91)
zvezda.”
“Ne, ne zanašam se na sanje, ki se spreminjajo kakor poletni oblaki in hitro minevajo,” je odgovorila deklica drzno, “če je Bog moj oče, ali po duhu ali po telesu, ne vem kako, stori, da se mi prikaže pred očmi. Njegove modrosti prosim zase in njegove naklonjenosti za drugega. Pokliči ga, če imaš tako moč, Asti. Pokliči ga, tudi če me ubije. Bolje je, da umrjem, kakor—”
“Pst!” je rekla Asti in ji dela roko na ustnice. “Ne govori tega. Poznam neki čar in ga bom za tvoj blagor — in za blagor nekoga drugega — poskusila, a ne tukaj. Morda me usliši, morda ne, morda pa se ti prikaže in bom jaz morala plačati ceno. Obleci se tedaj, kraljica, in se ogrni s tem pajčolanom ter pojdi za menoj — če si upaš.”
Plazili sta se po tesnih hodnikih in po mnogih skritih stopnicah navzdil, dokler nista slednjič prispeli k vratom na vznožju visoke strme skale. Asti je vrata odklenila in odprla in jih zopet zaklenila, ko sta vstopili.
“Kje sva?” je zašepetala Tua.
“To je grobnica Amenovih velikih duhovnic, kamor pravijo, nihče ni stopil vanjo skoraj trideset let. Glej, v prahu se poznajo stopinje tistih, ki so prinesli zadnjo duhovnico k počitku.”
Dvignila je svetilko, in pri luči je Tua videla, da sta v veliki votlini, poslikani s podobami bogov, kateri so imeli na obeh straneh svoje vdolbine. V vsaki je bila postavljena krsta z okrašeno sprednjo stranjo in za njo alaba-stren kip- tiste, ki je ležala v krsti, spredaj pa darilna miza. V pročelju grobnice je stal majhen oltar iz črnega kamna, ostali prostor je bil prazen.
Asti je peljala Tuo k stopnici oltarja in ji velela, naj poklekne; nato je odšla z lučjo ter jo skrila v neki stranski kapeli, tako da je tema bila sedaj popolna. Potem je Tua slišala skozi globoki molk njene korake, zakaj zdelo se je, da prst kriči pod njenimi nogami, čeprav je stopala rahlo, in slednji korak je od-
MAJ
15.	—Baragov dom priredi skupno z Družabnim klubom družabni večer z večerjo in plesom. Začetek ob 7.30.
1(1.—Izlet Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Erie, Pa. Domov grede obisk Slovenske Pristave.
16.	—Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Rd. Večerja ob 5. uri.
16.—Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
16.—Pevsko društvo PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne.
29. in 30.—Društvo SPR Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
6.	—Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
12.	in 13.—Zveza DSPB “Tabor”
priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
13.	—Balincarji prirede svoj piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. Začetek ob enih.
20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965.
27.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa na White Rd.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu,
počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem
slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.	—Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
14.	-15. -16. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu.
25.	—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
AVGUST
1.	—Slovenski športni klub ima
na Slov. pristavi svoj piknik.
8.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
11.	—Slov. upokojencu v Euclidu
priredijo piknik na SNPJ farmi.
15.	—Slov. telovadna zveza ima
svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
12.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
2.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.	—Proslava 45-Ictnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
FEMALE HELP
GIRLS - WOMEN ASSEMBLERS
NO EXPERIENCE NECESSARY
Will train for light assembly work. Automatic increases and profit sharing. Permanent position. Good transportation.
APPLY
SWITCHCRAFT, ING.
I v	5555 N. Elston Avenue	'	1
^i-yyi(92)
meval pod obokanim stropom. H.—Pevski zbor “Korotan” pri-
V DEŽJU — Slika kaže posnetek iz New Yorka v dežju. Podoba pešca z dežnikom odseva na mokrem cestnem tlaku.
24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja.
30.—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.”
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in
plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE Vi Slovtenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
Potovanja v Slovenijo
z jet-letali: MAJ 21, JUNIJ 7, 8, 10, 14, 24 JULIJ 14 in 19
Za člane slovenskih organizacij New York - Zagreb ali Ljubljana $424.00.
EXPRESS TRAVEL SERVICE
687 East 185 Street	Cleveland 19, Ohio
SEDAJ - V MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRISTAVN1K
PAINTING 1171 E. 61 St.
DECORATING
HE 1-0965
RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue J	Cleveland 3, Ohio
tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
fi ..
, -r	jr; ■	■	*	.	' y-—
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
KRALJICA MELON — V Ameriki je prišlo v navado, da volimo kraljice za vsako priložnost. Tako so v Floridi • izvolili nedavno “kraljico melon”. Na sliki jo vidimo na obali s celo zalogo melon.