204
Slovenci, ali boste s tem zadovoljni?
Posebno poslancani v prevdark. V §. 6. načerta za prihodnje postave se bere: ;,Nihče se ne sme zapreti, kakor z močjo sodniškima , z vzroki predvidenima ukaza; drugači če je bil na hudodelstvu zalezen. — Ukaz za zapero se mora jetniku ročno , ali zadnjic v 24 urah po vjetji podati. — Vsak, kteri je od služabnikov očitniga varstva zapert bil, se mora v 24 urah njegovi dostojni sodbi oddati, ali pa izpustiti. — Ce zoper obdolženiga človeka žive znamnja kakiga težkiga hudodelstva ne govore,   se mora v pro-
stosti soditi, to de mora poroštvo ali kavcijo dati, ktero sodbo odmeri.u
Dobro bi bilo,   ako bi kdo,   ki   takim reče'm glas ve, na tanjko hotel razložiti,   kakošne nasledke bi take in enake pravice hudodelnikov za poštene in mirne der-žavine   (Staatsbiirger)   utegnile   imeti,  ako  se   v  postavo sprejmejo, de bi se ljudje vedili vpreti, dokler je čas. Pa tudi ne ravno učenim se iz tiga odstavka razodeva, de bi bila za hudodelnika res svoboda, de ne rečemo potuha,za poštene ljudi pakazin,in sužnost,ako se v postavo sprejme tako, kakor je. Že dosihmal je po vsi deželi   že od  nekdaj   v ti  reči  le en sam glas bil: de se namreč hudobija ne kaznuje, ali saj premalo   in  premehko   kaznuje,   ali  de hudobneži še celo potuho dobijo, de se jim po ječah vse predobro godi i. t. d. Sploh znana reč je, de si pogostama hudodelniki v ječe nazaj žele ,   in   de  se je  celo zgodilo , de je iz ječe izpušen ualaš zato precej kradel, de je vnovič zapert bil.    Ni  davno  tega,   kar je   nek tat iz L. rekel: moram  kej narediti ali pa koga ubiti, de me za-pro; sej nimam   kje biti.   In res je bil koj po tem per neki hiši okradel.  Druga dva tatova in potepuha sta se Mizo D. proti nekomu hvalila, kako de je zdaj fletno, ker je vse tako frej, de se namreč brez skerbi, ali brez strahu posebne kazni lahko krade. Od tatvine se pa semtertje po deželi res sila veliko sliši, in se s silno pre-derznostjo godi. Neki potepuh je postenimu človeku , ki je ž njim šel, nekoliko bolj na samotnim kraji brez strahu in sramožljivosti v oči rekel:   Kaj mi moreš, ako  ti mošnjo   denarjev   vzamem,   in   v   hrib   bežim? Zdaj naj pa še take postave pridejo, de bo toliko opraviti, predin bi se   smel hudobnež zapreti   in kaznovati, de bi hitro pošteni človek, kterimu je krivica storjena, bolj kaznovan bil, kakor tat ali razbojnik: po tem že res pred hudobijo ne bo rinati!  Veči svoboda ko se bo hudob i i dala, v vedi slišnost bodo pošteni d e r ž a-vini pahnjeni! Pošteni ljudje so le ondivresnici svobodni,  kjer   hudodelstvo   potuhe nima,  ampak se ojstro kaznuje. Bi kdo utegnil ugovarjati: Ako so za hudobije postave ojstre, se zamore večkrat zgoditi, de nedolžni terpeti mora. Pa ravno nasprotje resnica, zato, ker so po-> stave hudodelnikam premehke, ravno za to nedolžni terpi, hudodelic pa potuho ima. Ako se je že dosihmal tolikrat slišalo: „Kaj bi ga tožil, ali naznanoval, jez imam potem opraviti  in  opraviti,   pa  se   mu   še nič hudiga ne zgodi; nazaj pride, me bo pa požgal" i. t. d.; kaj še le bo , ako se bodo za hudodelstvo še veči perzanesljivosti postavile ! Koliko je opraviti,   preden se hudobnežu ka-zin odmeri, ker se besedi hudodelnika preveč, pošteniga tožnika pa premalo verjame, in večkrat hudodelnik brez vse kazni ostane, pravični pa terpi, akoravno so sodniki sami per sebi prepričani,   de je krivičin ,   in   to za to, ker je postava prevoljna, sodnik pa se njene čerke derži.
Že večkrat sim slišal naredbe Francoskih časov pohvaliti, ko so bili tatovi in roparji hudo kaznovani, in bi bil človek smel v periši denarje pred seboj brez vsiga strahu nositi. — Gotovo je napčni umen omike, ako kdo meni, ondi je doma omika in osvečenje , kjer se hudobija mehko kaznuje. Omika in osvečenja ste ondi veči, kjer je manj hudobije; manj pa je bo, ako le ji serčno na pete stopa, in se ji ne pregleduje. Ako bi bilo
poslancam in sploh postavotvorcam naključeno, kej časa v takim kraji kje na deželi živeti, kjer si ubog posestnik z deržino ni nobeno uro ponoči premoženja in še življenja svest; gotovo bi zoper hudodelce ojstrejši postave dali. — Ako bo obsojenje k smerti in telesna ka-zin overženo , kakor je v §. 8. predloženo , po tem že res tako rekoč ne ostane kej, pred čimur bi divja hudobija kak posebin strah imela. — Torej Slovenci, premislite to, čez kar se bo na zboru govorilo in uterjevalo; prašajte umne može za svet, in po tem naročite svojim poslancam kako naj v ti reči govore  in glasujejo.
Švobodoljub,
205