V nedeljo 16. aprila 60 množični pregled setvenih površin Naše delo Vprašanje pomladnn setve, izpolnjeva-njt setvenega plana, odknvanje zatajenih površin in preskrha s semeni spada o vrsto stvari našega družbenega gospodar-stoa, ki se poedinim kmetom niso dovolj jasne, nič bolj pa izgleda niso fasne ne-katerim odborom KLO in funkcionarjem OF, kar se oidi pri izvajanfa pomladan-ske setve. Tov Tito fe pred volitvami v Drvaru dejal, da fe treba Ifudem, ki jim stvari ie niso jasne, tudi po stokrat pojasnje-vati, za kaj gre. da bodo vsi razumeli našo stvarnost Te besede se izvafafo v praksi, kfer se jih odborniki KLO in OF zavedafo, hfer pristopafo h kmetom, ki še niso koncali s setvijo in fim tako na tovariški, sociali-sfični način pomagafo doumeti dragoce-nost vsakcga kiiograma domačega prideU ka žitaric, krompirja in drn&h pridelhov S tem jim vomagajo do moznosti, da b&-do potom svojega resnega dela izpolnili vse pogoje za agled socialističnih gospo-darjev, za užmanje pravic v zvezi s pro' dafo obveznih količin po vezanih eenah in z nabavo indvstrijskega blaga za vso vrednost drzavi obvezno prodanega kme* tifskega blaga, zrcven tega pa tudi po-goje za oživanje pravic v zvezi s prodajo in uporabo oiškoo pridelkov. Ministrstvo za kmeUjstvo pri vladt LRS, Oblastni odbor Mariborske obiasti, OLO tn OF Ptuj so nakazali potom okroi-nic, časopisov in radia funkcionarjem KLO in OF nestcto možnosti, kako naj pomagajo. da bodo letos driavna pose-stva, zadruge in kmetje posejali in po-sadili vsak košček plodovne zemlfe, da bo postcla naša domovina obdelani, ze-leni in cvetoči vrt, čast naših državlja' nov in ponos naše Ijudske oblasti, KP in OF Drzmma in zadruina posestva, ekono-mije in napredno misleči kmet/e so v ptufskem okraju razumeli važnost boga-tega letošnfega pridc/ka in ocenili vrcd-nost doslednosti v izvajanjn socialistič" nega načela v novi odkupni nredbi. ki 60 spremenila dosedanjo odkupno prakso, da so kmetje tmeti možnost nakupili in-dustrijsko blago za manjso vrednost, ka~ kor je znesla vrednost nfikovega državi prodanega blaga. V novi odkupni ttredbi bosta dosledno veljala načelo in praksa: »Vaakomar po nfegovih zaslugah« Okrajni setveni aktiv in hmečka homi-sija pri Okrafnem odboru OF sta na te-rentt med lfud*tvom Praktično delo po gornfih besedah tov. T>'ta zahteva od nfih oso pozrtvonalnost. Prepričufejo nepo-ucene in odkr:vair> pomanfkljivosti iz slabe povczave KLO s kmefi in ob^atno. učotavljajo neprtitrilnosti p nrvanak $et-vonih novrsin, planorf itd Šf»vf?o dosh) odkriffh ntai površin presefo 500 slvta-feo pri vcčrjh pnsestnihih N pr. večri kmet ToT)!nk Antnn h Podvinc št 74 fe zahteval zaradi očitka, da fe zatajil zemljo, izmero zemlje. Njegovi ielji je bilo ugodeno. Ugotovljeno je bilo pri iz-meri, da ima Toplak 11 pcrcel v izrneri 5,27.68 ha. V Ietu 1947 je prijavil prt iz-polnitvi SG obrazca 3,32 ha orrte potrrši-ne. Po prtjavi v SG obrazca /e imel orsto let zatajene 1,95 ha površine. V posest-nem lista, ki ga ima be iz časa okupa-cije, je razvidno, da /e imel okupaiorjn prifavljene 5,56 ha orne površine To po-vrsino /e sedaj Toplak Anton »pošteno« prekrstil v »neplodni svet*. Ostale nLo-tovitve so prav tako zanimive in odkri-vafo razne načine, kako si poskušajo po-edinci pomcfiati. da bi s» izognili zakon-skim predpisom o obdelavi in oddafi ter evidertci pride.lanih prostih viškov. OF je prevzela obvczo, da bo poma-gala odprmnii malomarnonfi in nepraoit-nosti iz dela nnkaterih KLO in kmetov. zato bo v nedeljo 16 rtprila t. l. izveden po oseh kraiih v pfafskem okraiu in dra-fiad množičrti preghd setvtnih oovrMn, har predtlanVa resno ponoč člarrov OF krajevnim LO in netvenim aktivom, da botfo setvenc naloge dosledno izvršene Nedeljski množični pregled bo dogncd, katere površine naše domovine so v ne-varnosti. da bi ostale kljub najvišjim po-trebam neobdelane in neplodne in na ka-terih ne bi zrastlo ničesnr za prid^lovalce in za delavce v industrifi ter ostale de-lovne \judi. Te ugotovdve bodo tvorile podlago za potrebne uk^epe, da bodo od-prjnvljene nepravilnosti in da bodo kcneno tiidi najbolj nedostopri in neupoglfivi poedinct spoznavall, da zahteva nooi družbeni red planski red na vsakem koščku nase domovine, nered na posestvih poedincev pa bo sluzil kot dokaz, da fe tam potrebna pomoč pri dela. Če tega prizadeii ne bi dopustili pa pomoč z tikrepi, da se odstranijo ovire, ki pnvzro-iafo nered Oboeščevalna slažba ne nndl dovolj °P?Je Okrafnemu Ifadikemu odborn in visjim orpanom oblasti, zato fe potrebno pri mnozičnem preghdn skrbeti predvsem za to, da bodo vse ngotovitve sporočene KLO in OLO in da si jih bo ohranila tudi OF, da bo mogoče pozneje k&ntrolirati odpravo napak in izpolnjeoanje plctna setve, V. J. Nočemo sodelovati v taki mednarodni sindikalni organizaciji, ki dela po direktivah Informbiroja - je sklep članov sindikalnih podružnic ptujskega okraja Informbiro skuša s sroio razdiralno poUtiko na vse načfaie, da bi na$e de-lovne ljudi demoraliziral ter ustvaril ne-zadovoljstvo n razdor. To nau ni in mn tudi ne bo uspelo fadi s tem najnovej-Slm sovražnlm akto-n — s predlorenesejo njfhovo ogorčenje Bapram SSF ln njihOTe zahteve vsedržavni kon-ferencl, da se spreime sklep o lzstopitvi ZSJ lz SSF. V ta namen so navdušeno hi »cmlasno sprejeli slede^o resolncijo: Vscdržavni sindifcalni konierenci ˇ Beogradn Delegatš 6iawlikalm!h podnržnic OS ZSS poBdravljamo in odobravamo sklep Cen-trahiega odbora ZSJ o sklicanju v«e-državne skktilcalne konference tn poši-Ijamo vsem delegatom in prvofcorcein n>ašega eindilcaLnega gibanja borbene proletarske pozdsr-a^. 2e dvelcti se vrši umaaaaia gonja proti Bašeratt partijskemu in držaTnemu vod-stvu s straai dTžav Infcnnžjiroja in eku-ša aavTeti silen polet in bor^sno odloč-no&t n-ašega delavskega razreda io iz-gradnjo eocialrzma. Todd najpodlejši clcrepi infomiibirojevske centrale, kot eo: gospodaTska blokada, isKiajsivo v mednaTodnem fonjtou, izkljačitev nažih napredniJh organisacij fe mednarodniih predistavništev itd. niso zloandH odločne volje naših delovniih ljuda, da pod vod-stvoan KPJ ia tov. Tita nadaljujejo bor-bo za lepše iivljenje delovnili IjtkII, nenehno izkoriščajoč bogate aaklade na-ših lastnih naravrtih in ljudskih moči V besani nemoa, da bd zrušili enot-nost jugoslov-anskega Ijudstva, skuša-jo v zadnjem časti feolirati todi n»aše sinidikalno gitoanje. Zavedajo sei da je ZSJ s svojimi preko, en in pol jmlijooa člani prvaborec za aresničenje veMltžh idej, ki sta jiSh pred delovmj ff-ud^stvo Jngoelavije postavila Partiia Jn feov. Tilo. V tem ciljn ia po diktatu pTedetavnikov Iiifonnbiroja nameravajo jzklju^čiti iz SSF našeg« predsednika to-variša Djnro Salaja. Clanstvo sindika-tov na«ega okraja dobTo ve, da je bil tov Djuro Salaj eden od tistth članov sveto-v-nega sindikalnega vodstva, ki se j« dosledno boiil zia pravice delovnega ljudstva ne saroo naše države, temveč proletariata vsega sveta in 2a UTe®n.i-čenje ide) marksizma-leninizina. Pod nje-govim vodstvom so se vzgajali naši čla-Bi sintfikatov v duhu medTiarodne in razredne solidarno*ti ter borbe za nres-ničenje načel velikega Marksa. Zato 6e nase članstro tudi dobTo zaveda, da ukrep SSF na naiperjen ©atno proti na-šeimi voditeljai, temve^ proti vsemu de-lavskemo razredti Jtigosiavije. Zato po-7dravljaino vsedržavno sdiidikalno kon-feTenco in naročamo v imenu 8330 čla-nov sindikata, dg sprejme sklep o te" etopu ZSJ tz svetovne siTidikalne fede-rarije. Prepričanj smo, da bo ZSJ ta-ko lahko še bolj odločno in smelo vodila naš delavski razied po poti, ki jo naka-znje naša slavna Partija pod modrira vodstvom tov. Tita. Naj živi ZSJl Naj žrvi tov. Dinro Salaj! N-aj živi delavski razred Jugoslarije! Naj žavi KPJ in njea učiteli tov. Tito! Zasedanje MLO v Ptuju V četrtek, dne 6. aprila 1950 se je vr5i-lo drugo redno zascdanje MLO v Ptuju ki }e obravnavalo poročila članof 10 c dcla MLO in obračun MLO za leto 1949 Pregledale so se biiancc mestnih gospo-darskih podietij, ki »o dala skupno v lcti 1949 dia 5,239.063.51 dobička io sicer Mestne obrtne delavnicc din 1.276.293.02 Mestne pekarne din 325.648.95. Mestn« gostilnc din 1.653.339.24, Mcstno ekladi-iče pi>a io mincralne Tode din 324.352.94 Mestnj Ickarni din 528.432.89. Mcstna cko-Domfja in rrtnarstTO din 253.983 31. Poii-ictfe za uoravo zjfradb di« 159.064.50 Mestna komunmlna r>odi«fia din 467.56731 Mestni kino din 23.927.62 Nato so razprftvljali predlog pror«čima za lcto 1950. ki predvideva din 2.295.85C dchodkov in izdatkov Proračun jc bil ! strani MLO sprejet in bo kot tak predlo-žen v potrditev zboru volivcev Na zascdanin 50 bili spreieti sledcč sklepi: Zbori volrvcev sc bodo vrJili pri hodnji tcdeu Na teh zborih sc bo raz pravlialo o proračTiT>u, ki bi se na tel zborih naj sprejel Stanovanjski zadrug Gradi dom se bodo odstopila stavbiščJ la ^rmdnjo stanovani pod pogojem, da < 3 lctih na dodrljencin stavbišča zjjrad stanovanjske hiše Prvenstvcno sc bodc stavbišča d-lila asliTŽbenc^na zvcznih, rc1 publiakih in lokalnih podictii ok usta^ nov Setveni plan bo izveden do 27 aprila 1950 Nadalie se ic razoravljalo zarad bolfšctfa posIoTania rarnih podjetii M.LC o prenosu obntnifi srcdstev iz coc<5a n; dru^o podjetic. in še več gospodarsk važnth radcT "Zasedanja se je tfdeležilo od 45 odbor nikof 32, opraTJčeao odsotnih je bilo " neopraTičcno pa 6 Kljub temu, di |c MLO o znsedanj obrestil tako volivce, kakor tudi mno iične or^anizacijc. se od množičnih or ganizacii razcn zastopnika M.OOF ni ude težil nihče, niti zastopnik OLO v PUra N.R. Vloga obrtništva za gospodarsko osamosvojitev naše države BoP kot joj ktrfi Je vl©«fa našega r»brtn!8*ira ihmes raJrna predvsetn raradi tega, ker se nahajamo v veliki borbi za gospodarssko osamosvojitev. Ravno danes lahko obrtniitvo v veliki laerf doprinala svoj delež za kritje po-treb Siroke potro?nie, zlasti pa ludf krit-\e notreb po reparatarah. Pred vojno smo nvažali rasne predmcto, ki jih danes irdeliile že naža lokalna in-dusariji in obrt. žTeh predmeto^ dan«s ver ne kup jemo dru«rfe, predvsera za-radi teg« »e, keT «as hočftjo i« Vxhoda, kakor tedi !e Zapad* tekorišfati. Vs«ta |e dk(*ro maTio, pod kakl?ni pogoji bl nam i bavljale rarn« artikle in surovi-ne vjhodne in zapadne države. Toda nn-8e Ijudstve je mpravilo Itobcc fzkori-SčanjJTi p» tn]?h imperinlistih. Vse «Jo-briue, kl jlh nndi naša bogata zemlja, zrmrno iskori&fati sami v svojo korist. d^ rm?e obrtnlStvo je vkljtiteno v to borbo. S strokovno sposobnostjo In ini-ciaUvo laafto mnogo ifopTinese. Dnevno bclj vidimo, da začenjamo vedsio bolj irkorižJati domače suTovlae, z&ien\nm« iadelovati ˇfscko vresine artikle dona, vsled čcsar bomo tud! v bodoče gledali na to, cla bomo delo na tem polju še pospeŠili. Tudl Obrtno nabavne zaArog« so dt»15-ne *:rbe?i sa to, da bodo nenehao is?ca-le lokalne vire surovin, pri svojih čla- n!> pa T>c>9peievale iniclativo za izdela-vo lidelkov najboljše kvalitete. S tem bodo obrtne zadruge, kakor t«di naSe obrtništvo najboljše složilo našemu de-ltr lerau ljudstvu. UgotovUo se Je. da nekateri obrtnild odklaniajo prevzem raznib predmelov v poj*ravilo. To nikakor ni pravilno, kajH racna pooravila se dajo izvršiti, ne da bi za to bila potrebna veEia količina ma-teriala. Tudi kvaliteti izdelkov bo rao-ralo obrtniStvo posveHH večjo skrb. Da-nes. želi kupiti potrošnifc res okasno iz-delan predmet, čelodi je ne5«aj dražji. V tere pogled« sa ne smemo spuščati v breibrižnost in kakor nskateri mislijo, da te za danes vše dobro v pagledu iz-delnve, če§ da mora potroSnik biti zado-voljcn % vsem kar dobi. To 5e popolno-nm nauačno ter je potrebno posveLa?J kvalitetj dela, kakor tudj pouravilu prtdraelov mnogo večjo pažnjo. Obrtni-Itvo J« bilo vedno na visoki stopnU stro-kovne ^posobnosti, zato mora skrbeti. da toga agleda ne izgnbi. Obsojanja vredno pa je ngotovljen« prekupfevan{e z materialom, ki je bil nabavljen v abrtni zadrugl To Je zelo slai pojav. Taki poedini prlmeri Skodo-Je}o ugleflu vsega obrtniŠtva, vsled če-sar naj obrtRiki v bodofe tak$ne prime-re sami razkrinknjejo In prljavljajo. R. K. Kako se bo mladina iz ptujskega okraja pripravila na 27. april Samo spomnimo se, kako vefiko delo fc opravila Osvobodilna fronta t času krvave borbc za osvoboditev našc domo-rine izpod tujčevega nasilja. V času svo-bode in graditve naše domoTine t napred-no. bogato in močno državo dnevno po-trjujemo uspehe borbc z žulji na rokah. Vidfmo na lastnc oči, kako tistvariajo člani Osvobodilne frontc z zavestjo in ponosoin človeka Trcdno žiTljenjc. V časn, ko nam fe prav blizu 27. aprfl — dan 9 obletnice ustanovitvc Osvobodilnc frontc, se teh naporov šc bolj živo spo-minfamo. Kako se bomo oddolžilt spomi-na' na hcrojska dejanja? Z delom in novimi zmagarai bomo ta dan najlepše proslavili. Pa tudi na razvedrilo ne bomo pozabili na svečacosti. Mladina bo ta dan sknpno z ostalimi organizacijami. s Fronto pri-pravila. da bo edcn izmcd najlepših Ne-katcri mladinski aktivi se že pripravljajo kot ostale množične or^anizacijc. Kaj pa r drugih raseh, t dru^ih mladinskih akti-vih. kjer šc o tem niso nič razmišliali? Bomo držali križcm roke? Kaj bomo storili? Sekretar mladinskcga aktiva naf takof stopi do sckretarja OF na vasi. Z niim ihij sc o potrcbodn tentcfjlto po^wwori» napravi plan vseh priprav in same i»-vedbc dncva. Naj se rršijo skupne sefe odbora Fronte in sckretariata mladmskc-ga aktiva, kjer 9e vpražanfa reSnje^o sknpno. Pripravili bomo lcpo proslavo, naučili še kakšno igrieo. pesmi bo zapel zbor, rccttatorji bodo povedali svoi« Hd. Ta bodo rsi sodclovali. Todi oa piontrf« ne smemo pozabiti Oni nam povedo in pokažejo marsikaj lepega in veselega. Organirirali bomo hdete t bližnjo ali daljno okolico, v naše tovarn« — rciika-nc petletke itd. Raznc stvari tahko i»-vcdemo brcz velikcga trnda m pestro. Pri tem naj sleherni mladinee in mla-dinka pokale čim rei samoiniciative ia iznajdljivosti. Le tako bo proslava nai« lepš« irvedcna. Kaj pa na predrečer? Že po starem običajn naj na predvečcr zagorifo na vseh hribih. obronkih, pogorjih, po gori-cah krcsovi. Sa} to fe naša trtidicionaln« slavDost. Tc nikakor ne tmeno opnstiti. Ob kresu se bodo zbrali stari iu mladl Nekdo bo raztegnil »meh«, aaigral ireselo m poskočno. Fantic in d»klcta sc bodo prifeK in prav lcpo — po dotna*c rara-jali. Na drugctn koncti' bodo zapcli »slar-čki«. Vcs«li zvoki pesmi s« bodo slišali dalcč naokrog. To jc 1« nekai misli, kako bi naj pra-movati mladiBski aktiri sknpno z drt*-gimi organizaciiatni 9 oblctnico nstaao-vitvc OF. Dobro premislinio in preglejroo možnosti, ki jih imamo t dtrtični vasi m krajtt Ko smo vsc pripravili, pjjunimo t roke in reselo na delo. J.A. Dostoino se pripravimo na deiavski prazntk PRVl MAJ Vpraiamo se, kako se bomo pripravili za 1. maj? Priprave za 27. april aam bodo dale mnogo izkuicnj in dobtih navodil Prvi maj praznuje ^se dclovno ljud-stvo sveta. Najlepše ga moramo mi pra-znovatL Ta dan bom počastili z velikirol delovnimi zmagami. Mnogi dclovni kolek-tivi t podjctjih, tovaruah, državnih po-sestvih in zadrugah tekmujcjo za prvi majj. Kaj pa mladittski aktivi, ali jih bonjo posncraali? Mladinska proizvodna briga-da »Jože Lacko« ˇ Strnišču je dala po-b'jdo za prvomajsko tekmovanjc vsem mladincem ˇ našem okraju. Mladiaci * delavskih aktirih so sc tcrau tekmovanjo odzvali. Želijo pa vsi, tudi brigadirii LackoFC brigade, d na KLO prepustila mladoletni admtnistratorkš Angeli Sn-menjak, ld ni poznala gospodarsklh prt-lik v KLO Pteterje. Opnstil« sta razbf janje planor odkupa oz. predpisovaajo obvieanili oddaj praši-tev, mleka, krompirja, plana reje živfr-n«, setvenega plana ter plana odkupa j«jc. To delo sta naložila adminristrator-ki Sumenjakovi, naj te plame sama raz-bije. Imenovana je to storfla. Delo je ostalo brez vsake kontrde s strani im&~ Bovčey«nje ba donosa. Prl tei je pxar ta-ko opustil vsako dek>, ozircana pregle-dovanje posevkov. Donosi «o se dolo-čevalt t pisarni in ntso biln realai. TudJ predpisi obveznih oddaj niso mogli od-goverjatl dejanski zmoqljivosti posa-memih gospodarstev y neštetit prime-rflu PrHegnil tudi n! ostalih članor koml-sije k e bil pridelek zelo sliab lo. da dooos nl btl pravilno določen, posebno prl krompiTJn, kjer da je bil za 40—60% slabši. Zagorarjal se je, d« je rotelil, da Je pridelek krompirja xa toli-ko slabJi t pnmerjari » prejSojimi letL Ha tel kravo, ki jo j© pripeljal, 1© xa. .enjati »a srojo staro, ki bi jo dal ekonoinitjl, mlsdo pa bi zase obdriai Iz tega j« razTldno. da nl vstopil v ekoao-mljo^ da bi kaj dopTinesel socialistične-mu sektorjia v km«tijstvu, temveč da bi i« ekonomije Izvtekel svoje osebne ko-rtett. V-^Ado se ]e ie -vTBfranal, ko je mfr-«J1, da ^>e ]© delovnemu ljudstvu in nje-govl oblastl pTiključil s popnščanjem pred Wtorižčevalci-spekulaiiti na škodo postenth delovnih ljudl. Marsikatera na-kana poedincev se je končala, ljadstvo pa nadaljuje i delotn in z gTaditTri[jo so-cializma, gredoč preko vseh ovir in po-edincev, ki so poskušaH zavreli množico ˇ poleta, da bi sami napredovali s špo-ktikicijamt. N.S. Na seminarjih so skupine Ljudske inšpekcije spoznale svoje pravice in dolžnosti Neštete izknŠDfe so prcprtčale delome ljtidi, da ncpravilnosti in napake ncka-terih krajcTnih in okrajnih funkcionar-Jev niso poslcdica sedanjih težav, tcm-rei so dediičina brecdušnega obravnaTa-nja pocdinih slučafcr ter navada poedjn-cer, ki pozabljajo, da IjudstTO nima reč zavezanib oči ia da se nc boji kritike. Ljudstvo je spoznalo, da ima na razpo-lago aparat za odkriranfe in odpravlja-nje nepravilnosti t }. Ijndsko inšpckci}o. Da bi bilo d^lo or^anor Ljudske iiv-Spekcije čim nspešneiie, je organiziral Okrajni odbor OF ˇ Markovcih, DornaTi, Cirknlanah, PoIenŠaku, Jnršincih, Pod- lehnfku, VeJiki Nedclji, Ormožn in Srcdi-Sdu tcr pri Lovrencn na Dr, p. 35 eno-dncvnih ali poldncrnih seminarjev. V na-čeinem referatu o pravicah in dolžnostih Lfndske iušpekcije ter t razpravi o kon-kretaih primerih «o adekiženci scminar-j«r spoznali srojo važno vlogo na vaseh. V Ortnažu je bila udeležba na serai-aarju 100*/«. Priili so tudi pravočasno. Čadili so s« skupini LI iz Šikol, ki se je resno lotila dcla, Kcr nočejo v Ormožu zaostajati, so naporedali Šikolam tekmo-vanje. Pridružila se jim jc tudi grupa iz Huma in Strrnca. Uspehi tckmovanja se bodo mcriH po tem, kdo bo opravil do 29. aprila t. 1. 15 uspešnib. pregledoT in kdo bo dal o irvrSenih pre^ledih naj-boljša m najpravočasnejša poročiba, Skapina LI is Lorrenca na Dr. p. j« napovedala tekmovanje Ormožu. Lotila se je rpraianja setvcnih del, zato je po-tom Sole obTciČanje o irrršcni setTi tako uredila, da prinasajo Solski otroci od vsake hi5« dncma poročila. Tako je do-9cžcn tekoči in najboljii prcglcd, kako poteka seter. Ta način je priporočljiv tu-di aa ostak kraje. Tudi grupi iz Bakore in Stojoc s« bosta ˇ tckraaranju pomc-rffi. Na koncu tekmofanja, ki traja do 30. aprila t. 1., bodo dobilc tri najboljše skupine LI nagrada od Obl. odbora OF. Ljudska inšpekdja bo na vaseh in v mestu dokazala svojo vrcdnost z določa-njem meje, kje začne}o m nehajo ter od-prarlj&jo neprarilnosti poedincev in kje začnejo tcžavc, ki jih ljadstvo prenaša. Z oetvarjanjem reda t vseh vprašanjih praric m dolžnosK dele bo sposobna stc^piti nn pot samostojne mladine, Id so ji odprta vrata na v«e strani NOVI DRŽAVLJANI Meseca marca 1950 jc bilo na matiČDcia okolišti Ptuj rojcnih 84 otrok in io 36 ženskcga rn 48 možke^a spola, NOVE DRU2INE KupČič Anton, Ptirjaka gora, io Debc-ljak Ana, Cirkulanc; Golc Ignac, Krčc-vioa, tn Rižnar Marija, Tibolci; Lovrec Ferdioand, Budina, iu Tošak DrajJicA, Vičava; Lomovič Stanimir, Ptnj, ia Pulko Stanislara, Žetalc; štratis Stanislav, Ptnj, in Ve«eKč Ivana. Zatnušani; MelTan Iran, Ptaj, ra Raitun Oljja, Ptuj; Jaušorec Iyao, Maribor, m Brecclj Hclena, Ptuj; Širovnik Stanislav. Maribor, in Panikvat N-»»<-. 7««, BrcJ, RA. Zadrugra, ki še nima razumevanja za Dom igre in dela Dom igr* ta del« v Gorci, rrh HaioK, se bori ie od svojega začctka x nepre-stalnimi težkočami. Zadruga, k Je DID nstanovila, kaie bore maJo razumevanja xanj. Pozinri »o otroci prezebali, ker jim zadruga ni }e«eni preskrbela dnr, ampak Ie!_ STedi zime, pa Se takrat sreia, vsa mokTa, da so zraTzovaJi še daJje m. da tadi koslJa niso mogla biti pravočasno skuhana. Zadruga se ne briga 6a bi DID dobival kontLngente hrane redno dostav-Ijene, zato se re^kral zgodl, da so zaloge do xadnje drobtinice izčrpane, da }e za-bo< aa moko praz«i in otroci n-Tnajo kraha, sreveda ker iriti zadruga niti okrajno poverjenHKvo *a trgovino in preskrbo nimata časa m razumevnie za take postranske stvaii, kot }e E>ID ne-kje t Halozah, čeprar sta t Halozah '« dvn Doma igre ln de!a. pa oba eoako bed&a. Ra-rno te net&nore pa so lahko žoriiče žJvljenja v zadnig; in ra"vno zato wxslu-žijo vso naSo pomoč za ustraritev osnovnih iivljenjskih pogojev, kot f« pravilno razumel ljutomerski okraj, ki im.a najboljše domove v oblasti. Verjetno j«, da se to ariš uprarntk sramuje, da ie DID v njihovi xadrtigi ta-ko ma"e;.ovsko oskrbovan, ker *e *' xgodi, da se ti 6 retno skrije, te cja ho-teš poiskati, da bi se tovariiko pomeni) z iJim o .eikočah in s skupnimi napod skusal odstranlti nepra\rilnosti- Ob pra-vilnem sodelovanju upravnega odbora zadruge in oV.rajnih poverjeništev bi bi-lo sigunio mogoče najti dovolj nsfinoT za zboljSanje položaja haloških Domor lgre in dela. Dokler pa bodo taki, fcot %o, tud rri pričakovati, da bodo matere z voseHem požiljale otroke v DTD, kot to delajo v murskn*obo5kem in l*uto-meifiketn okmju. H.V Stari novi svet, družbeni red BrezposeJnost v Nemčifi Po tzradnem poročfln zveznega ministr-*tva za delo v Zahodni NemČifi znaša število brezposelnih v Zahodni Nemčifi 1,051.000, pribliino 130.000 manj, kakor o prejšnfem mesecn. Bofi partizanov na Malafi Ktjnb brttanskim ohrepitvam, ki fih »*-prestano pošiljajo na Malafo, partizan' ska vojna stalno narašča. Partizanske tnott povzročajo britanskim četam velike ixgu.be. Avstrifci proti okupacijskim četam Na tefi zvežnega tveta parlamenta rrc Dannfn so komunisti zahtevalt tprejetf« shlepa, da no/ se od okupacijskih oblasfi zahteva takof&en amik ohupacijshih " čet fe Aosirij«. Lansko leto fe Avstrifa pla-iala 315 miUfonov iilingov okupacijskih stroškov. Pritisk na Slovencc y ItaUji Itatifanske oblasti v goriški pokrafini zapostavljajo Slovence na vseh področjik, posebno pa v gospodarstva. S tem hočejo prisilili Slooenee, da bl se izselili ali pa odrekli svofi narodnosti. V goriški po-krajini Slovencl ne morefo dobiti zapo-sliive v favni slazbi, prao tako pa Iiali-fani preprečufefo vsako njikovo zaposli-tev. Mačenje v taborišču Makronisos Pred kratkim so v javnosi preko ile-galnih pisem iz taborišča Makronisosa prišle zopet vesti o strahovitem mučenju zapornikov. Taborišče so imenovali »Na-rodna tmiverza za prevzgojo«, v resnici pa fe mučilnica, podbbna hitlerjevskim faboriščem. Venfeelos nc bo sprcmenfl sroje politike Nooi predsednik grške vtade f* ne-daono izfaoil, da ne namerava izpreme-niti svofe politike, čeprav so ma Ameri-čani svelovali, da naj sestavi vlado na Hlrši osnovi. Nori vagoni domačega fzdclka Nora torania tovonrth vagonor t Rankovičevem r Srbiji Je pred letoni začela izdeloTati železniSke vagone. V pTvem letu Je bilo izdelanfh okrog lOOfl letos pa bo bdelanih že nad 2000 va< gonov. V Bosni in Hercc^oviBf ne bo tcč nepismenlh Borba prott jiepismcnosti, Id se }c račela v Bosni in HeTcegovlni po osvo-boditvl, bo kmaln zaMJučena. V letB 1945 In 1946 se je Dflučilo iitatj !n pl-sati okrog 62.000 ljudl, do kocca laa-skegn leU pa sknpno ie 552.480 ljudl Veliko itevilo teh oUsknJe tečaje zm nadaljnjo izobrazbo. Nora proga V aedeljo »o lzročlll prometa noro 2A km dolgo ieleznlško progo Bosot-B^ell-naT kj vele severozahodnl del Bosne i progo Beograd-Zagreb. Progo »o rgra-dili člani LJndske tronte. Novc dclomc brl^ade Na HrvaSkem «e Je v nore mladinske bTlgade vključilo že nad 20.000 mladla-cev in mladink. Brigade bodo odšle na zvezne delovne akcije. V centralo v Medvodah bodo lcto« vgradili prvo turbino Cez dva meseca bodo v MdrocentraH v Medvodah začeli montira« hirbinske naprave, ki so bile tzdelane y »Llto-stroju«. Prva tnrbin« bo dajala 12.70fl konjsklh moM. Ko bo rgrajen Se dnigi agregat, bo centrala dajala 95 milljo-nor kilovatnlh nr elektri^ne energije. Nova pitališča in farme Pilallšča iB farme so se seda) po-kazale v naši državi kot nspeSna obll-ka reje in pitanja velikega števila do-raačih živali. Letos bo v pltališča in farme v Sloveniji Investlranih bliza 50 milijonov dlnarjev. Pretepom na veselicah v ptujskem okraju v socialistični družbi ni mesta V petek 7. aprila t 1. Je obsodOo Okrajno sndiSče v Pttijn NA 15 LET ODVZEMA PROSTOSTI S PEISILNIM DELOM Anželja Janezs iz Klcar^a št. 55. slna Janeza in pok. Neže, roj. 1931. le-*a, tesarskegra pomočnika, ki je na pnst-nJ veselici v Klcarju 21. februarja 1.1. zvežer n&padcl Zamnda Alojza iz Kicarja in ga s knhinjsklm noiern ra-bodel enkrat v hrbet In enkrat V prsi ter mu prcbodel srce. PokojnJ Zamuda Janex je obležal na stopnicah KLO Kicar mrtev. ObtoŽeni Anželj Janez bo mora! pla-iati staršcma Zanrmda Jorcfn in Neil. pos. v Kicarja, 5000 diu 7i nagrobni spomenik pok. AIojiu, Driavnemu sa-vodu za 5oc. zavarovanie pa 4320 dln za pogrebnino. Z ostallm zahtevkoni sta starša napotena na redno pravdo. VerlRa sličnlh slnčajev v Kicarjn Je dobila svoj novi flen. Pok. Zamada Aioj« je sa vetoo v srobu. obaojeni AnSclj Janex pa bo najmanj 15 let na prisilnem dcl«. Zamudovi ne morejo prebolrti n«na-domestljive izgnbe sina. AnicUcvi so osramočenl, da fmajo v druiini morll-ca. Ljudstvo iz vsc okolice se zgraža nad maščevalnim AnSeljem Janew>m in vsemi zloCinci njeprovc^a kova, kt smatrajo izzivanje in pretepanje na ve-selicah ter zahrbtno napadanje svojih sovrstnikov in dornačinov z noži in drugim orodjem ter orožjem «a »i«-naštvo«. Njihova zločinska zahrbtnost je zahtevala že Stevilne irtve H vrst poštenih delovnih mladih ln odraslih Ijadi v ptujski okolici. ObnaSanje In cagovor obioienega Anželja Janeza pred sodiStem je do-kaa, da je obžalovanje takih zločlno-v le hlinjeno in da je njthov »agovor le opravičevanj« storjenega zločina. Pustno veselje delovnih Undi v pro-storlh KLO Kicar je obt. Anielj Janes izkoristil v svoje podle namene. Ze te-kom dneva se je opil. Na maškarado je vzel s seboj harmonlko, težek boksar lz svinca in knhinjski nož. Tako obo-rožen si Je upal izzvati all končati vsak prepir. Pred veseličnim prostorom sta »o s pok. Zamudo Alojzem nckaj spo-rekla. Pri tem je dobil obt. Aniclj od pok. Zamude par klofut, dočlm je obi. Anželj pok. Zamudo x boksarjcm tako udariJ po glari, da je bil pok. Zamnda ycs krrav. Ko se j« pri sosedi Keke« mnll, se Je vrnJl na Teselični prostor in plesal s First Marijo. Obtoienčer starejdi brat je zredel, da Je njegroT mlajii brat Janez % boksarjetn udarfl pok. Zamudo In Je dal svojem« ml»j-"'»m« br»ta iz TOgoJne pobude par klo-fut. To je zadoičalo obt. Anželju Ja-nezn, da ie sklenil maičevanje nad pok. Zamudo AIojxem. Med plesom s« je obi. Anžclj stalno rri«l okrog pok. Zamnde in Firrtov«. Po končaaem ple-sn tte j« pok. Z»mud* viedel m klop k misi. PrirtopU je obt. Anielj in gft povabil ven, da mu bo nekaj povedal. Pok. Zamuda mo jc Terj«l. Cim je sto-pH na stopnice, irm je obt. AnželJ saril kuhinjski noi enkrat ˇ hrbet in enkrat t pr*i ter ga rabodcl naraTnost t srce. No2 je le obračal, da mo je rasmesaril srce. Pok. Z%mnda Alojz je obleJal na tnefta mrter. LjtidstTo se s to kaanijo ni zadovo-ljilo, ker j« prepri&ano, da iločlncl An-ieljeve vrste ne bodo niti po 15 letih prcneh»li misllti na maSčeTanja. ker jlm pnre irtve niti ni žal. Nftdronmo bo javnl tožHec vložll pritožbo soper Inrečeno kazen in predUfal. da »e s primerno mak*5ma.Ino kaznijo dokažc taklm 7Joftncem. da ne saslužijo vsgoj-n5h stran! <;ocialistiLne zakonodaje in da je pri njih mogoče »adostUi prarid edino s primerno viijo kasBtjo. Tzgojiteljem mladine je ta sluJhU ponovno oposorilo da ^e treba »*raho-petne, zahrbtne in maščeTalne pocdin-oe vsgajati v Uadi ki bodo xnali loiitl torarifitTo od maičcTaaJa in iločina. ZNAMO DELATI IN TUDI BRA-NITI SVOJO DOMOVINO Industrijski odbor protiletr'ske zaščite Tovarne glinice in ak.mi-nija v Strnišcu or^anizira tečafe protiavionske zaščite za delavce in uslužbence. Stalno govorjenje in pisanje ˇ svetu o miru in vojni nas ne niore uspavati, da bi mislili, da je de-lovno ljudstvo rešeno vseh nevar-nostf novih vojn s končano drugo svetovno vojno. Padle žrtvc v tej vojni so nam resno opozorilo, da se mora znati vsak delovni človek braniti pred sovražnikom, kjer koli bi se ta pojavil, na zemlji, na vodi all ˇ zrakn. Na Strnišču zelo resno gledamo na naloge PAZ. Kar smo ubranfli v zadnji vojni in zgradili po voj-ni, bomo znali tudl braniti pred vsakomiff, ki bi ogrožal grobove naših borcer iz NOB m življenja ter ustvaritve naših državljanov. Delavci in nameščenciT prijav-ljajte se v tečaje v čim Tečjem številu. EA. Hiter in ekonomičen promet je odvisen od kakovosti cestišč Z izvajanjem pctletnega plana indn-siiializacije in elektrifikacije v našl driavi, z vedno večjim razvojem go-spodarskega žlvljenja, je velik del bre-men transporta odpadel na naše ceste. Kljub temu pa se je t letih po osvo-boditvi temn dejstvu posvečalo pr«^-malo pozornostL Tako je ostal precej-5en del cestnih objektov v okraju * precej slabem stanjiu Temn se v osta-lem ni čuditi. 400 km cest v ptujskem okraju je skozi vse lcto prepuščenflj okrog 75 več ali manj marljivim ce-starjem ter upravi xa ceste. ki pa vseh nalog, ki jih postavlja redno vzdrže-vanje cestnih objektov, iz znanlh ra»-logov ne zmore. V Ietošnjem »Tednn cestnega prome-ta«, ki se bo vršil od 23. do 30. aprila, bo zepet dana prilika vsem članom mnoiičnih organizacij kakor tudi vsem ostalim državljanom, kl .iim je na tem, da se bo promet na naSih cestah lažje in uspeineje razvijal, da bo manj okvar na dragocenih motcrnih vozilib. predvsem pa kmetom, ki so najboU prizadeti zaradi slabih cest, da prisko-čijo na pomoč. S prostovoljnlm delom se bo pripravljal in naražal granaos, nrejevala s« bodo cestiSča, jarki in ostali odtoki vode. Zavedni frontovci bodo s pmstovolf-jdm delom nri jK>JM»yyanJii_ in. ureje-vanin eestnih objektov prihrantl! IJod-ski oblasti velike denarne me«;ke ter opravili dela, ki bi tudi siccr bfla teije lzvedljiva zaradi pomanjkanja delovi» sile. V lastnem tateresn kmetoT so dobre ceste, ker prav ti nalbolj občuttjo rax-rlta cestišfa, mlake fn blato na cestah. S prostovoljnim navažanjem posipneg* materiala ter s pomočjo pri ostalih de-lih bodo tudi kmetjc prispevall, da bo-do postale ceste res prave arterlje gt>-spodarskega organlzma v okraju. A.S. Mladinski majski praznik v Ormožu Mladina iz piujskega ohraja bo 14. ma-fa praznovala *Majski mladinski praz-nik*. Na ta dan s« tnora razživeti »Uherni mladinec m mladiaka, da te bo počzrtti ret vesclega in zdravega. 14. maja bo mladina prikazala, kaj zna, kaf ji organizacija LMS nudi, kako žirt itd. Da bo to vse prišlo do pravega iz-raza, se bo vse pripravilo v prosti naravi, ob Dravi. Nastopila bodo igralsh* skapine, p*9-$kl zbori, Ttcitatorji. Kalturni spored bod« tadi poiivtli x hlkloro i* harmonikarji, ki bodo nastopili skapno in. potamezntK ttkrttar aktiva Gorenjski vrh fe vttA v*čer vadi s petfem in harmoniko. Nasto-pil bo sam in mladinskl trio ob sprem-Ijavl harmonikt. Aktiv iz zadrag« *Osof-nik* s* uči enodejanko, s kattro bo na-stopil. Mladind in mladinke, člani strel-$kt družint v Bresnici, bodo vsem po~ kazali. kako se strelja Tekmooali bodm z ostalimt. Mladinci-fizkultarniki bod« pokazali vsem lepi iport. Notomttn* tekme, ttkme v odbofki, fizkulturr.ikt na orttdfa in proste vaje mladink in mfcr-dincev bodo verjetno zanimale vsakega gledalca Sleherni mladinaki aktiv tm va-$i, podjetja. ustanovi, naj takof zcične s pripTctvamt, v kolikor $e ni začel. Akthr naj dobro prtmisli. kai bi lahko prikazali in kat te bo lahko navfil V*ak naf apo~ rabi fimvei samoinicfafiv«, izna'dlf!oo*ti. T* tako bo ta dan tem p*streffi in za-bcvnefii za sltherntfa mladinca Tako bo tudi erfanizadia Ljudske rjja^i"* doha-rafv, kaJ zmort koi nositee zd'""" *a-bat*. P.M. Lep primer samoiniciative Na pobudo tovariSa Beribak JoŽeta, iržaTnega matičarja t Ormožu, je bil or-{aniziran tečaj zdravstvenih aktivistov, istočasno pa tudi tečaj PAZ za pr»o po-moč. Tečaj se je pričel 15 raarca 1950 « r predvidenih 45 teoretiČnth in 15 praktjčnib urah »e bo 25 teČajnikoT uspo-pobilo, da bodo lahko rse, kar to te t tečaju naučili, tndi po pcrtrebi praktično aporabljali Obencm pa smo s tcna dobili nove pionirje na tem polju, ki bodo pri-pomogli ra nadaljnjo ratSiritev pomož-netfa zdrarstvcnciJa kadra. Prar tako rvx<>n pa ie hidl tečai drfar-lih tnatičarjev Mariborskc obUsti, ki •* j« pričel 3. aprila 1950 Te*aj Todifo predavatelji ix oblasti in miniitrstTa. Ob pričetka tcčaja jih ?e pocdravil v imen« MLO Orraoi prcdtednik tor. Kofc Mi-ha«l. Naznačil je Tažnost tečaja in poiral tcčajnice, da z rso rcsnostjo sledijo rax-lajjfjutju predaTatelieT. taJto d* bodo ob zaključku tečaja popolnoma obrladale »ot in dopolnil« sedanii kader driaTnih matižarjcr. Tudi za orjjanizacijo te^a tečftja ini* Tclike zaslu^c tov Bcribak. kateri *e }e mnotfo trudil, da je prcskrbcl tečajnikoai primenio stanovanie m hrano td ts« po-trebeo, da se j« tečaj tabJco pričel. B-ič Roditeljski sestanki se vršijo v Ptuju ob vedno večji udeležbi Roditeljski sestanki *o relike važnosti pri vzgoji mladine v aaši socialistični državi. Le škoda je, da udeležba staršev Tcdno ni zadovoljiva. Dom in šola mora.ta delati z roko ˇ roki, kajti le na tak način latko pričakujemo dobro TZgojne In učne tispehe pri naii mladini. Osnovna šoU t Mladiki v Ptujn si j* postavila t sroj plan, da bo sklicala v marco razredne roditeljske aeatanke. Ta-b so k zbrali 12. marca starši skoraj Tsch Solskih otrok dreh. II. razredov. Iz-oen&dilo je dejstro, da jc bilo med na-rzočimi najreč očetOT, ki se doslej rodi-teljskih sesUnkoT t večjero šterilu niso udeleževalL Prar fe takol Ne samo mati, todi oče je t enaki meri odgovoren za vzgojo srojih otrok. Gororili smo o predšolski TZgaji otrok, Id je ptiprava za iolsko Tzgofo. Sesta-nek m je rršil t ofoliki Tprašanj in od-fororm V« starsi go lahko iraeafi srofe Tpraianfe ia mnenje ter povedali t čem jih najboli skrbi njih otrok. Po lfudski bcsedi: »Vcč glaT *e4 re« smo delali zakliučke, kako pomoči t«mti in onemti otroka. Govorili smo o trmi 5n lainivosti otrok hi kako odprariti ti dve Teliki moaki. SiarSi »o se disktirije pridno ndeležerali, poetali smo kakor družina z eno reliko »alotfo: Pomagatl c+rokom do boliie ngofe, do lepšega na-predka, do tre^tieišega žiTljenja. Razredna učiteljica fe starSera to!ra»-čila Teltko Tažnott in mninost domače ˇzgoje Povcdaia fim fe. da šola takoj inti »iilicvv vr>liv na otroke. Neverfetno amo to opazili proti koncu prvega pol- letja. Otroci so se začeli pridno očtti, znali so, prinašali so boljše domače na-loge, skratka, bilo je opaziti, da starši icle, da njihori otroci uspeš&o konLa.jo prro polletjc Po polletnem odmorn ai bilo reč čutiti lakc intenzirne delamosti pri otrocih, aU drugače povedano, starši ao popus&li in z njimi ttidi njihovi otroci. Razredn« učiteljica j« rajJožila star-šem, da je to zelo napačno ramanje. Otrok pri trčenjn ne na« popnšcati, tnora mtati rztrajen, ker se ne uči za iolo, temveč za zitljeaje. Naša socialisttčaa domovina rabi izobražeae in sposobne ka-dre in take ji mora dajatl šola. V prav iirahni disknsiji so octali starli r šoli dol^o ča«a, kakor da so t skrbi ea srojo 3o!sko deco por.abili na vse dntgo. O^ledali so si šoiske zrezke, risarske iz-delke tn ročna dcla svojib otrok in iib primerjali z izdelki dmgih ttčenceT. Go-ˇorili so: >Tudi naS otrok tnora postati boljši! Če ona lahko, zakaf oe bi naže dete?« In tako je nastalo nekakSno tek-moTanje med starši. Zaniroaii so sc tudi za rama razredna tekmovanja, kot za tektnoranje v Bčetijn, disciolini, šoUketn obiskn, o prayoLasoem prtbaiani« t Jolo ild. Očetje-delaTci 90 prcjflcdali razredni ttcnčas ter jja primeTfali 8 STojimi sindi-kalnimi stcnčasi. Sledili so indiridualni raztfovori s starfi o nekaterih posamez-oib nčencth, Starši «0 pred odhodovn JzrariH Seifo, da naj se TrSijo rodtteljski sesianki ho\\ pogosto. J.J. Stanovanjsko vprašanje je treba tudi na vaseh revolucionarno in pravično rešcvati ^tjudska obleat po«veta danes ogroin-no skrb našim materam in otrokom. La-ih }e izdala vrsto uredb o izboljšanju življenjskih pogojev za noseče žene. Dolrni smo skrbeti, d« ne bodo zraren t^i uredb n& vaseh delav«ke žene in ma-ter« z otroki prikrajian« z« nnjncat, ki jim prlpadajo. KLO Starše se doslej «a take stvari td dosti brigal niti ni pokazal, da je utI-del svojo dolžnost rvapram dtužinama tov. Franca Zajca in Ioy. Janeza Slanlč« tt Starš, fei žirita ˇ rrezavidno slabih •tanovanjskih rannerah. Tv.-*. Franc Zajc Je delavec ˇ ToTaml na Strniičti In oče 7 otrok. Tav. Janez Slani^ \e delavec v Tovarni avtomobiloT ˇ Maribom, udarnik in o6e dveh otrok. Ol omenjeni družini stanu|eta z otroki t enii sami «obi brez kuhinje ali kakšn© 6hrambe. To se pravi, 13 oseb t eni so-hi, kjer si hidi kvhajo. Zraren tega sta obe ženi noseči. Ravno sedaj bi potre-bovale mnogo počitka, katerega p« ti poc sedanjimi pogoji ne moreta niti z»-mišljatfi. še mani pa po porodu. Ko j« tov. Janez Slanič raprosil KLO »a stanovanje, )e KLO njegoTi prožnji ¦godij. Ta rešite^r pa ni izdana ˇ imenu delornega Ijudstva, temveč v imenu lastnikov leoih stanovanjskih hiš, ki n^ ti misliti nočejo na to, da bi dobili za »ostanovalca kakega delavca 2 družino. Zato je dobil tor. Sianič stanovanje v Loki. Prd Marinlču je stara bajta, ˇ ka-teri že več let zaradi r«izpadanja nlhče ne stanuje. Je brez pod«, brer šip, stre-ha propušča, ˇ zidn so Spran'e, ki skazl nje piha. V tako »tenoTanje bi ee roora] po birokrateki reJitvi Tseliti delavec tov SlanAč s srojo nosef o ieno Jn otrokoma TakJ okrep bi bil razumljiv y predapril-rtrt JtigoslaTiJi, nc pa r državi z novim druibenim rcdom. N« podeirfju )e mnogo boljSih stano-ˇetnj, 8»mo treba je prarih ljndi, ki zna-jo gledati v delavtšb soljudi in razumetl njibore potrebe. Upamo. da bo KLO St«r*e kmalu vr\-del nujnost resnega obrarnaTanja «t«-noranjskih problemov delavcer, ki nl-majo svojih hiš. Treba bo sestariti ko-misijo m stanovanfska rprašanj«, kl se ae bo bala zaroere poedfncem, temveč se bo zavedaln odgorornosti pred mladim delav^kJm rodom in ki n« bo dovolila da bi proSnj« delavcer reSevali ktilažko nastrojenl po«dinci. Potem se ne bo moglo zgoditi, da bi Marija Pesek iz Starš »po pravid« stonovala « 6 druitn-skimi čiani v 6 sobah, deiavd pa bi tto-rali po »krivicl« že dalje čekati na bolj-še čase y nemogočih stanovanjskfh raz-merah. I^govor, da «i BtanoTanJ, je frgoTor ljudi, k< se z tbo silo oanogdh. Naj^boljža stainica Mladfc tchnikov bo prejeia prehodno zastaidoo. Poleg iega pa bodo nalboljše ©tasi^c« Jn n>aj-boljži ptonirjS nagrajend e prektifeiani Bagraričeli lani gTaditi stadion, ki bi zadoroljil potrebe ptujskega nogo-meta, športnih iger in lahkoetletike. Kljub številnim navdiišen-3n fizkultnr-nikom pii nas pa se lani dokaj velik kredit ni izkoristil le zaradi tega, ker"6e, razen nekaterih izjem (predvsem sfca-rejših .o arišev) ni od teh »navdušenih« fK^zkultumikov prav nihče navdušil za to, da bi pomagal pri izgradnji stadiona, ki bi sluiil T6em. Pri delu na Btadionu t pTeteklem letn ni sodelovala velike Tečina članstva TD Ptufa, mladine in sudikati pa se dela takorekoč niso dotaknili. Zadnje mesece leta 1949 se je s pomočjo enot JA opra-•vilo precej dela. To je bilo, torej vse, kar se )e storilo r lanskem letu z-a to, da bi se tadi Ptai mogel enkrat postaviti s solidnim &portnrim objektom. Na* namen ni sedaj podrobno raz-praTljati o tem, zakaj so *e tn dogajale nepravilnosti, kdo je kriv itd. O delu na stadiono, ali bolje: o delu ptujsko fizkulture, bi se moglo ogromno napisa-ti. ZLtaa je minila in sedaj je ča« za gradnjo stadiona. Izvršiti je potrebno še nekaj zemeljskih del, leš za lahkoatlet-sko stezo pa že čaka ob progL Z dimprejšnjo dograditev prepotreb-nega stadiona je potrebna le še delov-na sila, Ker bo dograjen stadion služil teko NK Dravi in TD Ptuju ter Mlado-sti, kot tuda vsej ostali mladini, članom sindikata tn drugim, razumljivo pričaku-jemo pri gradnji sfadiona ravno od teh največ pomoči. Mladine je v Ptuju ve-liko in mladinski organiaaciji ne bo tež-ko prispevati po svojih močeh k izgrad-nji stadiona, sai bo ta služil predvsem mladini. Prav tako je tudi s fizkultumi-kd1 po sindikalnih podružnicah. Vsi tek-mavalcl za fizkulturni xnak bi lahko opravili normo iz »dela pri izgradnji dežele« najlažje in v tem primeru naj-koristneje prav pri delu na stadionu. Glavna naloga vseh fizkulturnikor t Ptuju, ki naj nam bo neprestano pred otcni, bo letos: IzgradJmo Limprej sta-dior. Co. Kulturno umetniško društvo v Staršah je vzbudilo zanimanje delovnih Ijudi za gledališke igre Po ofcčnem zbora, ki so ga imeli pred nedavnim in izvoltid novi upravni odbor, »e je delo znatno razgibadi, predvsem v dramatskem eektorju. Mladina kaie veliko zanimanje, zato je društvo Vetos naraslo za 24 članov. Samo novi npravni odbor bo moral več delati, kakor start, pa bodo kihko žeK letos lepe uspehe. Mlado družtvo se j« hitro lotilo dela, da bodo izpolnjene naVoge, ki so jih po-stavill rta občnem zboru. Za popra-vilo ncrtranjostl dvorane, oken, sedežev in nabavo novega zastora je tieba sred-stev. Zato bodo spravik na od&r 5 raz-Kčnih iger. Takšen je bll sklep in osta-ti hočejo pri tean. Prro dek» mlad-ega drttštva smo vide-ti 9. t m. v Staršah v prosvetni dvoranl, ko so nprizorilj veselo igro »Staia gre-bi«. Mladina ir kmečkih Trst je igro ze- lo lepo izvecllo. Igra je vzbudila TeHko latuananje prl ljadeh in je bila dvorana vaakokrai iiaWto polna. Predvsem se je zahvaliti požrtvovalnosti tov. Mariji So-larje-vi, k5 ima i dramatskim delom veli-ko vesirfj«. Kot Todf« drainateke skupine je žrtvorala poleg del« na posestvo marsikateri dan za poživlteT kulturno-prcvsvetnega dcla v Staxš«h. Zacetek je težak in upamo, da bo % tfndmdi, H tmajo voljo, l«hko irvršitl mnogo dela aa kulturno-nmetniškem po-lju, ki je na podeželjn zelo važen faktor za dosego izobrazbe. Treba se bo pripravfti xa 1. tnaj — delavskl oramik In tndi takTat prirediti nažim deknrcem m kmetom na vasi ne-kaj rabaTaege, da se b© po«n«lo, da i« knltvtrno-umetiiiško društvo ˇ Staršah res poživelo. Č.S. Za uspešno izvedbo "Tedna matere in otroka" so potrebne pravočasne priprave LetoSnji »Tedea matere In otroka«, kf bo od 4. do 11. junija, bo lzv«den pod geslom »NaSi otroci — na5a bodoč-nost«. Izvedba tedna jc poverjena or-ganisacijam AFZ. Priprave in organi-zaoija »Tedna« samega pa imata na-raen popnlarizirati probleme mladin-skegra skrbstva ter mobilizirati še vse matere, M so dcslej v prizadevanin po rarstvfi matere in otroka stale ob straai. Za dosego tega cilja bo v feasn od L maja do 1. junija organizirano tek-movanje, v katerem bodo zajeti pro-blemi mladinskega skrbstva ˇ vsaki vasi. Tefcmovanje se bo razvijafo v po-gleda orgaaizaeije skrbništey, aktivizi-ranju skrbniških svetovalcev ter po-stavljanju skrbnlšidh aktivov po posa-mesaih KLO, dvign skrbniikega kadra, organiz^ranjn sfsiematKnih zdravni-Skih pregledov varovancev in otrok pod nadzorstrom skrbniških organov, v ustanavljanin mladinskih m oirožkih usianov itd. ter v razdeljevanjn pomo-či Mednarodnega dečjega fonda in t drugem. Priredltve, ki boclo organizirane v sTednu«, bodo nudile materam in otrokora dovolj veselja fai radosti* 6e bodo organizacije AFZ vložile vse slle v njihovo nspešno izvcdbo. S tem bo- do podprle prizadevanje naSe lindske oblasti v njeni sfcrbi xa matcre in otroke, za na5o bodofnost. K. J. Uspelo taborjenje predvojaške vzgoje v Leskovcu i Ccotcr predrojaške vzgojc Leskovcc fe imcl v marcu t. 1. 10-dnevno laborcnjc. Mladinci vseh obveznih letnikov so sc tekmovanju z veseljem odzvali ter pridno obiskovali vajc vseh 10 dtri. V tem krat-kcm času so teoretično, še bolj pa prak-tično mnogo pridobili. Za zaključek so izvršili dcfilc mimo or-ganov krajevne oblasti in OF. Obiskali pa so }ih tndi zastopniki OLO, Vojnega odseka, Oblastnega LO in LMS. Govorom «*stopnikoY iu komaadirja ccntra so tle-dile deklamacije tn pevske točkc. Po progranm jc bila na spcrrcdu prosta ra-baTa. Obvezniki so sklenili, da bodo y prl-hodnjih zimskih mcsecih ˇ polnera šte-vilu obiskovali izobraževalni tečaj Na iaborjenju so spoznaH, da lahko nafveč koristi skupnosti čim bolj izobražen člo-rek, pa oaj ta živi na vasi ali t mesht Zavedni mladract so zahterali, da se pokličejo na odgOTornost tsi mJadinci, ki »o s svojo malomarnostio in izoetajanjem od vai kvarili uglcd celotncga kolektiva, pri čemcr sta prednjačila Vodušek Jožef iz Okiča in Bračii SJavko iz Velike Var-nicc R. E. Proslava dneva železničarjev v Ptuju Kolthtiv žtlezničarjev is Ptuja se pri-pravija, da doitojno proslavi 15. in 16. aprila svoj praznik Ob tcj prilikl je po-trebno, da pogledamo nekoliko nazaj o minnlo dobo, da se seznanimo z delom, nspthi in težkofami kolektiva. Na pobndo dr. Potrča Jozela f* bita v letu 1928 ustanovljena osnovna partijska organizacifa. Na prvem sestanka /« bilo navzočih 7 pripadnikov delavnilkeL.a.ko-lekfiva. TTsd zacetT širiti idefo o osco-boditvi delavskega razreda med ostale Delovanfe fe bilo zelo otežkočeno zaradi repreaalif, hatere ft izvajalo takratna ka-pitatistična vlada proti vttaki Uritvl na-prednih idej. Večina pripadnikoo osnonne partifakf organizaeife fe naloge praoilno doumtla ter ft iirita idtj« ottooboditvt izpitd farma kapitatizma po mesta in vasi. Doba okupacife fe našla ie preizka-ttn* borct, kateri »o bili takoj priprao-tftni sodtlovati v borbi proti nkupaior' jem. Širili so propagandni material, zbi-rali pomoi za Lackoo odred. Osvobodilnt pokret »* je iiril, čeprav so se žrtve iz dntoa v dan večale Kot povsod fe okn-pator $ svofimi gestaoooskimi prtvržend vohurul tudi po dtlavnici Zaradi izdaj-stva »9 bitl mnogi primorani oditi v ite-galo oz. partizam. Drnge pa fe gtstapo pošiljal v smrt oz. Dachaa Iz teti borb in lagerjep $c m vrnilo 9 tovariiev in si- c*r Kramberger Frane, FrtmktntU Ivan, Kristooič Peter, tnidaric Rudolf, Voda Leopold, Hereeg Jakob, Čarman Adolf, Korošee Frane, Kristovie Janez, katerim fe kolektiv sklenH* postaviti spomenik. Spomenih bo stal v delavniškem rajomt p predvidenem parkn. Planiranfe terena f« zahtevalo dosedaj nad 1600 prosto-voljnih ar, katere fe opravit kolektiv de-lavnice p polni zavesti, da fe tndi to en del prizrtanfa, ki ga lahko damo tovari-htm za nfihovo Zrtev domovini. Odkritfe spomenika bo v okvira pro' ttavt prazniha ielezniiarjev dnt 16. aprila 1950. Proslava »e bo vriila po nasled-njem $poredtt: dne 15. aprita t. L ob 20. rai svečana promlatm x akademijo v sindikalni dtro-rani ielezničarfev v Ptttjn, dn* 16. aprila t. l. ob 7. uri sprejem gostov na postafi, ob 8. uri zbirališie pH sindikatnem do-mtt itlezničarjev, nato povorktt skozi me-$to do vozovne delavnic* k odkritfu tpo-menika padlim zrtvam za svobodo. S postavitvijo spomenika se bodo fe-Uzničarji oddoliili spamimt na tovtniše, ki *o dali svofa Zivljenja za bolfšo bo-doinott nas vseh v $vobodni novi Jago-»laoifi. Odbor za proslaoo dneva ielezniearfev Ptaf. Vinko Kirbus: Prijatelja Vtako leto odhafafo mtadinske de-Imme brigadt na največja gradbiiia Petlttk* v driavi. Tudi letot bo mla-dina delala na gifiantih prvtgo pet-letnega nacrta Obfavlfamo irtieo *Prijatelfa«. ki gooori © špomirm na nepozabljiot drteoe na del. akdjl... ... Vlak Je stal v postaji *e dve uri. Brlgadirjl »o posedli po tračnicah. Po-tovaU so ˇ Bosno na delovno akcijo. Nekateri med njimi so se prvič napo-tili tako daleč. Tudi taki so bili, ki jim Je bil način živltenja na velikih gradbižčih Se znan. V Tagomi 9e je oglašala harmonika. Nekateri 90 peli. Ostali pa so molčali, utrujeni od dvo-dnevnega potovanja. Prišel je železničar in eporo&l da bo transport stal v postaji vso noč, nakar ¦e bodo pretovorili skupaj * prtljago na ozkotirno ieleznico. Brigadinl so se spravill ˇ vagone na ^>anje. Sicer pa niso vellko spall iz radovednosti. videtl, kako bo na me-stu, kjer bodo prebili dva meseca. Po-le^i 90 po vagonu in nekaterl so sku-4ali zaspati. V prvem vagonu )e bil itab brigade. Komandant je narekoval administratorki dnevno pavelje, ki ga bodo zjutraj prečitali pred v»o briga-do. Karbidovka 1e brlela ob leseni ste-ni in tiho pickala. Dežurni brigade }e določll tudi »tra-zarja; enega na enem in drugega na drugem koncu vlaka. Jože )e straiariJ 0 polnoči. Takrat Je bilo v brigadi zelo tlho. Le »časoma je bilo slišati oddaljeno piskanje vlaka, ki sc je približeval postaji. Vso noč so prihajaK novi tran»p- rata fte vzktije samo v preorani zemlji, temveč tadl v nezračenem skladišču. Us*otovitev bi btlo verfetno še vae, ie kontrolorft ne bi prezpodaj odkrili, da težko prenašajo ptujsho podnebie. Močen hafo&bi oeter fim je zadnje dni jemal celo rovnoUzfe. Frankirana pošta C igarno je /* sigrtrno. Če poSTfeš ^ pismo po korirjn, ga ta lahko zgubi, nekdo ga pobere in zavrie, ker ne mara plačati znantkg, Kurir Notranfe upraoe 9 Ptafa nima te skrbi. Z znamko din 3.— frankirano pismo izroH Javrtema tnzilea profl podpisn. Če bl fia spotoma zgubS, bi ga ljadfe dvlgniti in orgtl v poStnt nabiralnik, ker je za vsak slučaj fran-kirano. Ekspresna pošilfka ^ tniska poSta je navadno kitro ngo- dila vsaki zejfi odpošiljateljet) poHljk. ho so bile praoilno opremljent z nrrslovom prejemnika in odpošilja-telja. Dne 6. apriia t l. fe navsezgodaf nekdo od poite preveč zaktcval. Na balkona poste je iz drngega nadstropja pnstil za eksprezno odpravo nezamto moško obleko, ae da bi jo pravilno opremil z naslovom odpošiijatelja in prefemnika. Odprava Ittl ni mogla biti izvrlena, zato si /o /> lasinik razburjen sam odneseL Sramežljm boInSd T) © zaslugi sramezljivih. Ijudi je bilo že marsikaj ttorjeno, vendar ne povsod. V ambttlanfi «wr. zavarovanfa v Ptnju bi bili bolnihi in bolnice napram zdravnikom rrmogti bolj odkriti, ce se ne bi sramovali slačenja pred admini-stratorko. Verjetno bo kmala mogoče nabamti domačo leteno steno, če je »španska flena* predraga. RdcČa paprika "\Aarsikdo v Maribora nima paprike, pa ima denar, nek^ateri pa imajo papriko in denarja nimajo. Janiekovič in Šegala Ana iz Mez-govc pri Moškaajcih sia spoznali, da fe laije biti brez paprike kot brez denarja. Na marfborskem trga sia se tpoznali z Ijudmi, ki so se dali prepričati, da imata prvottrstno papriko. Škoda, da se je med njuna poznan-stva vtnesald trgovinska inspekcija, sicer bi obt^. se dolgo proda/alc po din 1500—2000 kilogram nadomestka pa-prike, pomešane z moko namesto pra-ve rdeče papriks. POPRAVEK V eiankv »Birokradja ali maJoroaf-nost« t St. 14 prtkazani odnos se m nanaša na tov. Krajnca, kot }e navede-no, temveč na to*. Dokla, ki je navede-nega dne vrSJl složbo. — UrednlStvo. Obsežne naloge Rdečega križa pri zdravstveni vzgojl na podeželju ! Plan dela Rdcčega križa sa leio 1950 ' posveča posebno pažnjo vprašanju zdraT- I stvene vzgoje v kmeiijskih obdclovalnih < zadnigah, državnih po«c«tTih, ˇ rudnikik, E indastrijskih krajih kakor tndi na reli- 1 kih dekmščih. Mlnistrstro za poljcdcl- ^ stro je s sodclovanjem Rdcčc^a križa zsl- ] čclo s higienskimi gospodinjskimi tečaji, katere bo obiskovalo 41.160 tcčajnic-čla- A me kmetijskih obdelovalnih zadrug. Na ( eaomesečnih tečaiih za edravstvcne akti- Tiste se bo usposobilo za Taške bigicnikc, 1 prvenstveno za obdelovalnc aadrugc, ] 2555 tciafnikoT. Razen tch tcCajev po ob- j delovalnih zadrugah in tovaroah bo tista- < aovljctio preko 8500 zdravstvenih akti- 1 voY. Rdeči krlž bo usposobil potreboo 1 kader sa prro pomofi t 2237 kmetijsko- i obdelovalnih zadrtig&h, 3346 nidnikik, ] indttstrijskih podjetjih, forarockh tn delo-Ti«čih. Da bi se eimbofj povc€af« skrb ara otro-fce, fe sklenjcno, da «« leto« poleg sekcij ea zaščito oh-ok pd Ccntralnciu odbom nstanovc enake sekcrje t rsch nižifli ot-Jfanizacijah Rdefii križ bo lefos Tzdržeral 11 prcvoznih šolskih kuhinf «a okoK 1400 ačenecr tn nčenk tn 13 lettmšč. y katerih bo aživalo pom. 3o!ni*nica y PHuju je imela r pon«-deljek kar 6 ranjenccv, ki so dobiH po-Skodbe po glavi tn rokah. Tov. Ludvik Jeia, Franc Vlnkler, Mafes Jeaa in Ivan Vindiš s področja KLO Majšperk ter tor. Slavko Arnujl fe Ljnb-»tave so bili razočarani, da so na tek prazrpk postali invalidi. Pet ranjencev m «e sedaj dolgofasi t bolniiniei in čako na ozdravljenje pošTkodb. Tcnr. Lndiik Jeea jc poškodovaji ng podl©htS in po glari, Ivan Vindis, Prsnc Vinkler in MaJcs Jeia na roki, Sluvko Amtrš pa ,J» brex 4 prstov. »So pol srtrrfJaK alt M"M -pti strelfa-n^»« «o rekli ljudje, ko je bik> govora o ranjencih, kot bi to bilo tanto po sebi wnevno, da tnora streljauje nekomn od-trcrati prste in da ga potem odpeljejo ˇ boln:1nico. Tako širokogrndn! mso ?«ti Ifndje, fco fe govora o kaki poškodbi pri prcrsto-ˇoljnih a!kci]ah. Neatqodne sJučaje iz ekcij vedno na široJfco rampihnje^o po-erireditve ne bi pohvalili. Mnogo prcpri-:cvanja jc bilo trcba, da so »e i^ralci, ki (o zclo raposlera (nekaicri ˇ Ptuju, ki so jrihajall k vajam po prihodu večcrnega irlaka) ter raaiere z malimi otroci, od-očili, da bodo sodelovali pri vpriroritvi Ftidi režiscr tov. Gerk>vič je moral žrtvo-irati skopo odraerjcni prosti čas za prire-iitev. V Ormožti Je sicer vcčje Jievilo Ijudl, si so t pretekiosti že vcčkrat sodeJoTali pri odrskih predstavah. Igralski skupini ie ob t«n ncrazumlfivo, zakaj nočejo s©-iaj pomagatL Čc bi tudi ti vsaj daioma !>ri«kočili na pomoč, tjjrdski tk«pini ac 5i bilo treba dvtwn®sc5oih pr4pray 8a pri-rcditv«, hi bi lahJto btk pol«g tega bcJ) pojoste. Po Tprirorltvi f« bflo t Ormežti sli»atL precej kritHce. Kritika je scvcda poirebna, k«r prispeva k Izpolnitvi, Igralct skupine si kritike žeKjo tn jo sprefemajo, rcndar fe, če je dobronamerna in čc prihaja od Ijudi, ki »c Tsaj deloma raztmaejo na take stvari. Kritiko so tokrat izmašali ljudje, ki še niso bili nfkdar na odru. Takc ose-be prosimo, da nam ob prihodnii prire-ditvi pomagajo praktično s sodciovaniera in nam midijo- možnost, da sc še od njil kaj naučimo. S komedifo, t katcri so sodelovali toy Hrlbar Darinka, Kuko-vec Ela, Dcbcljai Mafilda, Lcsfak Štelka, Lenc Avgust, Ku-kee Ivan, Budja Avflttst, Fras Ludvik Knkec Jožc, Gcrlovič Franc kot režisci rn Polakova kot šepctallca, bo skupina go-storak t soboto 15. t m. v FTancih i LRH, poracie pa še v Ljntomerti, IvanJ kpTcili, SredišJu ter brczplačno ˇ Zdra Tilišču z» tubcrknlozne v Ormožti. Ce Gradbeno podjetje »Konstruktor« v Zenici bo zgradilo med drugim 200 novih družinskih stanovanj Gradbeno podjetje »FConstruktor« ˇ Zenici stoji v letoinjem lctn pred veliii-mi naiogami. Poledigr«na kola je to, da ee vse partije iigrajo zel-o borbeno, to ee pravi, da Igralci nm neodločene i^zide prav malo mislijo. To nam nejtbolje d^okazuje to, da se je v prvih šestib koliJh od 42 od-rgraniih partij konč-ailo Ie 6edem parti^ neodlo-čeino. No, je rarsio uosproten sln-čaj za moČTiejše turnirje, kot je ta. Pr»v toko ee tndi partije do prekinitre po Stiriumi boribi v glavnem že končajo. V bretjem koln, na pTianer, nd bila greki-njena noibena partija. L kolo: Rezultati so bili sledečl: Ciirar je iz-gaiibil z jng. SSikoškoin, Molerovič in Ku-kovec pa cta remfeiTa].a. Cebalo je z be-Emi figurami premagaj Rosandiiča, Fi-lipčoc pa Muzloviča. E>r. Nemec je kot beli iizginbil s Kovačevičem, Meštrovič pa z Mažuranom. Bayer rn Jmiišič sta se spoTp.njmelia za remi. Zagar je bil t tem koki prost II. kolo: TckL v tem kotu «ta 6e končali te d^re parrtiji neo>d3očeno — renmirala ste Ba-yer Jm Mažuran teT Zagar in Čisaj. Ko-Tiačevrc ©i je priboriil že drugo točfeo z zmago nad Meštrovičem, Sikosek pa z zroago nad MoterovVem. Kukovec je pTemagaJ Cebalo, Filipčič pa kot crni Rosandiča. Mmlovič je utrpej že drttgi poraz y paTtiji s Kukovcem. JuriSič je Ml v tem kolni prost. III. kolo: V tretjem koJn so se vse portije koo-?ale ie po tri in polumem igranju in satno ©tia se je koračala ncodločeno. Mo-te-rovič jc premagal Mažurana, Sikošek sd je s čraitmi figuraimi prlbaTill tretjo točko s porazom Cebale, Nemec pa je remrziTal s Rosaandifem. Muzlovič je do-bil prvo točko v partiji z Me5trov1?em, Kovačič pa že tretjo v igri z Bayerjera, ki je imel bele figure. Judšič je pre-magal Mažurasia. Cisar je bil prost. Ku-kovec ja za-daž Prv^..LOLg^ —^ffijiŠS;«...... MeSlrovif je v tem kcjln v kineteki koncrfcici ppots Rosand&ou dosegel svojo prvo xn>ago. Kova-cevi^ je šeie v pTeki-nitvi podlegol JurKi^čn wi teko isgnbfl prvo to^ko. N-a-JBafnimivejža partij>a r tem kolu je bifLa m^d Sikošk.om in Fi-itpcičern. Sl&oSek s\ ie ustvaril majiho© prednoet, a je pii tem zašel v hudo oa-sovno stLsko fv tTeh mintita-li je mora! napraviti 10 potez); feprav je tudi Fi-UpJtč pr^el v časovno stisko, je Siko-3ek zaradi veifke na^ice svoj poioišsj pokvo2nJli, med-tem fco Jira je sletRl Jurlži? r dveraa ict pol točkamo od treh rooin3x (bfl je že prost). V. kolo: V tem kolu so dobili vsi, ki so biW po IV. kolu Tia vrh-u teibele, tako d*i go vo-dečj ostali feti. Flipčič je ¦oreTnagal 2a-ga-rja, Neroec je izgubil s Sikoškom. Me-štrovič 6 Kukovcem, Mažur«n s Kova-čevičem, Jivrišič pa ]e v prekinitvi pre-mag&l Muzlorica. BayeT je dobil 8 Ro-5aT>dičem, Cebalo in Čistfr pa sta remi-z&ala. Molerovič jc bil v tein kolu prost. VI. kolo: V tem kolu so bile kar štiri partije ob rečemi prekinitvi prekinjene. Kuko-vec je xe po drenmi igri premagaJ Bayerja, kmahi potem pa še Cusar Filip-?5 Siko«ek 4 in pol točke, Kov*čevi^ in Filipčič 4 točke, Cjsar 3, 2'agar, CebaVo, Bayer in Mu-rlovič 2 in pol, Nemec 2r Molerrrvič. MeštTorič in Marvtran 1 in pol tocke in Rosandič pol točke. V sedraem kol« so «e «rečali: Filip-(ftr. : Molerovič, Neanec : č»aT, Meštro Tlč : Zagar, Bayer : Sikošek, MažuTajiJ Rosaodič, Kovačevič : Miuzknrič. Najvaž-nejše srečanje v tem kolu pa je bido med JuriSičem Jn Kukovcem. Cebaio — prost. Cteganfeacij« tarnirja j«, Mito reče-Btto, prar dobTa. Dvoraim je prav okus-no opremljena t«dii s karikataramd našSh Todilnib' šaiiistov. Poskrbljeno pa je fcudl za to, da imajo, k-akor igralci tuda gledal-ct, :,s*«]e5Q pregled ivui potekom turnBrja-Potiretmo bi bilo opozoriti le še gledalce, da s svojiTO govo.ijenjeaii in delanjem ne-mira ne motijo igralce pri razmi^ljanjm. Udeleženci turnirja $o si v nedeljo, ko je bil prost dan, ogledali ptujske muzeje jn druae Hiamenitosfci našega mesta. M.K. Za fizična moč in odpornost Kljnb dobri igri je »Drava« morala podleči renomiranemu nasprotaiku V nedeljo, 9. t m. se je na igrišču v Ljudskem vrtu odigrala prvenstvena no-cjometna tekma I. Slovenske nogometne Ikje med moštvom domače Drave in dru-g:an moštvom ljubljar.skega Odreda, ki se je končala z rezultatom 2 : 0 (0:0) ˇ korist gostcv. Moštvi sta nastopili v stedečih posta-vah: Odred: Eencik — Piskar, Dekleva — Možijevi^:, Mibovc, Pelicon — Hanžič, HanzeJ, Kroupa, Smole, Hacler. Drava: Kekec — BerMč, Serdinše*k — Samec, Peroševič, Hanzel Lj. — Širec Iv- ., Repič, Brecelj, Merc, Sbt«c Franc. E>obro je sodil Presinger iz Celja. Kljub porazn nas Drava v nedsljski tekmi prav za prav ni razooarala. Gle-de na slabo igro t preteklih tekmah slovenskega prvenstva je bilo pričaio-ˇati, da bo izvrstna ljubljanska enajsto-rica odnesLa risoko zmago. Rezultat 2:0 za Odred. v katerem je nastopilo nekaj znanih 6lovenskili nagometašer, ki so ˇ lanskeTi letu igTali t moštvu, ki je za-stupalo slovenski nogomet v II. zrezni lagi, pa predstarlja relati-vicn nspeb za ptuj-ske nogometaš©. Vsa zasluga za ne-odločen izid v prvem polčssu, pa tudi za to. da sta bila dosežena le dva gola v drugem, kljub zn-atn,: terenski pTemoči gostov, pa gre nedvomno širši obrambi I>rave, ki je z neizkušenim Kekecom vred zaigrala v uedeljo res tako, kot to pristoja ligaSkemu moštvu. Centerhalf Peroševič je v nedeljo dal prav gotovo ei, r' ^edaj svojih najboljših iger. Lepe kombinacrjje in prodore nasprotnikovega napada je skoraj vselej preprečil in ta-ko 'bvaroval domači gol pred mnogimi silemensklh prašičkov se }e r nekaterih okrafih pojavila svinjska knga, tako da so poginili uroženi in domači prašiči. Glede na to opozarja tfprava za veteri-nareko službo ministrtva za kmetijstvo: Poverjeništva za državne nabave pri okrajnih Ijudskih odborih, krajevnih ljudskih odborih, kmetijske zadruge in podietja ali ustanove, ki organiziTajo nakup pujskov v LR Hrvatski, naj kupu-jejo le v krajih, za katere jim pristojni vetcrinar more zagotovitt, da tam ni bflo t zadnjih primerih nobenega prime-ra svinjske kuge. Ce pa pujskoT ne mo-rejo dobiti ˇ neokuienih krajih, naj «a-htevajo zasilno cepljenje proti kugi. Po trrozu v Slovenijo naj iiTali vhlevijo 40 dni looeno od domačih praši&ev in če >e mogoče v manjših skupinah. Ce bi iivall ne bilo mogoče cepiti pred ravozom, Jih je treba vsaj vhleviti ločeno od doma-čih za 40 dni in takoj opozoriti pristoj-nega veterinarja, da bo imel nad živalmi kontrolo in jih po potrebi cepil. Naj-bolje je, da veterinar cepi pnjske takoj po uvozu in izda navodila za nadaljnje ˇarnostne ukrepe, saj je nad 50% praši-čev iz okuženih krajev že okuženih, če-piav ne kaiejo ie nobenih. znakoT bo- lezni. Gledalršče Ptaj bo gostovak) z Goso. ljevo komedljo »Ženitev« t nedelio, *»e 16. aprfla ob 16. «rt ˇ Zadnižaem dtotna v Muretfndh. Poziv bolezenskim vojaškim vojnim invalidom Osebni irvva!i(5l, tei eo TfcoleS m©H tojho ln še niao uveliavili evojili PJ^J vic po Zakariu o vo jnlh in ^ _ voi^tai^ invafidi'!!, oziTonaa so zamudill rok za priglasitev, imajo po spremcnjenein 4b dapobijenem Zakcm-a o voj^aških vojnm invalidib (Uradni list FLRJ štev 14-138^ 1950, člen 33) ponovno moinost prkjla-sšrve in sicer do 30. jtmiia 1950. Ta rok velja le za tiste, ki hočefo b-Hi prianani za vojaške vogne invalirie laradi bolezm, dobljene v nerodno-osvobodMm vojttl od 17. aiprila 1941 pa do prenehanja sovražnosti ali ˇ se«tav« bivše Jugoslovanske vojske med vojno e savrainikom od 6. do 17. aipiile 1941 aM pa zaradi bolezni, dobljene med voj-ntim ujetnistvoin v taborigčžh. Prigl«sitev je podati InvaiMBjEl ko-misiji pri Mkiistrctvu za eodaino flkrb-«vo LRS pcrtom mvalidskiih refereait&Tj pn okrajnem (rajooskeTn) p&verjeaoisJtr*! z« sociaino skrbstvo. "fi referenti imajo na razpolago tiskovine aa priglasitev isa dajejo tudi vsa potrebna pojasniia. Ker je rok kratek, je treba s prigia-eitvami poiutetL Kdor bo podial priglar sitev po tem roku, ne bo priznaoi za Tojaškega vojnega invafiKJa. Ministrstvo za socialno skri>stvo LRS Invalidska komisija »Perntninas, podjetje za promet s pe-ratnino, jajci in dSrrJ-ačmo obrešča za-interesirttne, da pTodaja vsako sredo fa sdboto dopoldne dvodnevne pisščance. Pozivam požteoega najditelja, da vme v Ptujti icjguibljeno legdtimacijo OF, fcadustrijsko in družmsko nakaznico n« ime Horvat Maiija, Zg. Breg 23, den,*r pa naj obdrži m nagrado. V nasprotnea^B siučaju dokumente preklicujem. ^ Preklicuiem ukTadcno legitimacijo OF na ime Kranjc Adolf, Sv. Martin pri Vurberku, knjižico o kolesu na ime Kum^r Marija, sv Martin pri Vurberku in knji-žico o kol«su na ime Maininger Marij*, st. Aiartin pri Vurberku.