Kopanje v urejenih kopališčih ni samo prijetno, temveč tudi varno, kar pa ne bi mogli trditi za neurejena kopališča.
Foto: Nataša Juhnov
K dolgemu seznamu avgustovskih podražitev lahko pripišemo še skoraj 40-od-stotno povečanje participacij za zdravstvo. Po sklepu Zdravstvene skupnosti Slovenije se participacije povečujejo glede na rast povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, pri tem pa upoštevajo dvomesečno povprečje. S prvim avgustom pa so ukinili participacijo za zdravstvo v mariborski občini, potrebni
VIŠJA
LASTNA
UDELEŽBA
denar pa bodo zbrali v višjo prispevno stopnjo ter tako solidarizirali z bolniki.
Prvi pregled pri splošnem zdravniku sedaj stane 15400 dinarjev, ponovni 7700, obisk zdravnika na domu 37800, in nočni obisk 75500 dinarjev. Pregled pri specialistu stane 30000 dinarjev ter zdravilo na recept 10300 dinarjev. Oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču za največ 15 dni je 22400 dinarjev.
Avstrijska pokojnina za kmečke zavarovance
Po avstrijskih predpisih so do njihove pokojnine upravičeni delavci, ki imajo najmanj 15 let delovne dobe, moški pa so dopolnili starost 65 let in ženske 60 let. Tudi naši delavci, ki so bili na začasnem delu v Avstriji le nekaj let, imajo pa tudi delovno dobo doma, so že doslej lahko uveljavljali pravico do sorazmernega deleža avstrijske pokojnine in tisti, ki so izpolnjevali vse pogoje, to pokojnino že tudi prejemajo. Zapleti pa so se pojavili pri kmečkih zavarovancih, ki so bili v letih od 1972 do 1983 vključeni v starostno zavarovanje kmetov. Po našem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se to obdobje
Murska Sobota, 3. avgusta 1989 • Leto XLI • Št. 30 • Cena 6500 din
»Po daljšem bivanju v Sloveniji je zame srečanje s pripadniki madžarske narodnosti v Lendavi najlepši možen konec mojega dopustovanja,« je rekel očitno dobro razpoložen Imre Pozsgai (drugi z desne), madžarski državni minister in eden vodilnih partijskih funkcionarjev, minuli ponedeljek v pozdravu predstavnikom narodnosti in pomurskih političnih struktur na srečanju v Lendavi. Na Madžarskem priljubljen predvsem kot partijski reformator je tokrat obširneje govoril o programskih usmeritvah madžarske vlade pri uresničevanju narodnostne politike. Med drugim je rekel, da sodijo te naloge med osnovne, da v njih vidijo jamstvo za dobre sosedske odnose, da svojega odnosa do narodnosti ne mislijo graditi na reciprocitethh in da jim je cilj prerasti tako imenovani folklorni status narodnosti in doseči njihov politični in gospodarski razcvet. V korist prihodnjega vsestranskega razvoja Madžarov v Sloveniji bi bilo povezovanje z nedavno ustanovljenim narodnostnim kolegijem na Madžarskem, je rekel in izrazil pripravljenost, da se tudi sam angažira pri navezovanju prvih stikov. Osnovni smisel sodelovanja bi bila vsebinska bogatitev stikov z matičnim narodom.
(ib, foto: nj)
našim kmetom priznava v pokojninsko dobo, medtem ko avstrijski zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tega ni upošteval in je zato te zahtevke tudi zavračal.
Kaže pa, da je po večletnih prizadevanjih naših oblasti le prišlo do dopolnitve konvencije o zagotavljanju socialne varnosti, ki velja med obema državama in od 1. julija letos avstrijski zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, priznava v pokojninsko dobo. Vsi tisti naši kmetje oz. delavci, ki so bili več kot eno leto zaposleni v Avstriji, skupaj pa imajo več kot 15 let de
lovne dobe in so dopolnili zahtevano starost, lahko zdaj ponovno uveljavljajo pravico do sorazmernega deleža avstrijske pokojnine. Ustrezne obrazce lahko že dobijo na sedežu svoje temeljne zadružne organizacije, zahtevke pa morajo izpolniti lastnoročno. Ob tem velja poudariti, da morajo zahtevke ponovno vložiti tudi tisti, ki so pravico do sorazmernega deleža avstrijske pokojnine že uveljavljali, pa jim je bila ta odbita. Našim delavcem, ki so bili na delu v Avstriji manj kot eno leto, avstrijski zavod izplača odpravnino v enkratnem znesku.
L. Kovač
Minuli konec tedna so bili Beltinci v znamenju folklornega festivala. Devetnajsti, kolikor se jih je že zvrstilo v tem ravenskem kraju s folklorno tradicijo, je sodil med skromnejše po številu nastopajočih skupin, kar je glede na čas, v katerem živimo, in reven dinar za kulturo razumljivo. Očitno pa je bilo tudi, da hranijo beltinski organizatorji sredstva in moči za naslednje — jubilejno folklorno srečanje, ki bo združeno z Dnevi slovenske folklore.
ina Nafta Lendava
PO SUHIH BOGATA LETA?
Čeprav v lendavski Ini Nafti tudi tačas ne manjka težav, radi poudarjajo, da je mimo sedem suhih let in da prihajajo boljši časi. Tako obdobje se je pravzaprav že začelo, saj Sna Nafta ni več izgubar, te dni je odplačala še zadnji obrok za rafinerijsko opremo (ki jo je sicer prodala na Kitajsko), tako imenovane globoke vrtine za plin so v glavnem uspešne in omogočajo poceni surovino... Seveda pa si v kolektivu ne domišljajo, da bo poslej šlo vse gladko, kajti motnje v poslovanju (na tržišču) so normalen pojav. Tačas jih nekoliko bega padec cen metanola na svetovnem tržišču. Do pred kratkim so namreč bile dokaj ugodne in zaradi tega je bil poslovni uspeh v obračunski enoti petrokemija dokaj ugoden. Dobro pa je, da so naposled začeli predelovati plinski kondenzat (nafta, »obogatena« s plinom), ki ga dobivajo iz nahajališč v Podravini, s čimer so dodobra »zaposlene« predelovalne zmogljivosti Sicer že močno izrabljene rafinerije. V kolektivu menijo, da je gradnja nove rafinerije gospodarsko upravičena in da bo prav gotovo tako pokazala tndi študija, ki so jo naročili pri Ekonomskem inštitutu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Seveda pa gradnje sami ne bodo zmogli, zato bodo pritegnili sovlagatelje doma in iz tujine, kamor želijo prodajati naftne derivate. Dodobra nameravajo izrabiti tudi gospodarske odpiranje sosednje Madžarske. 1 To bo zdaj lažje, saj je dosedanji predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Jože Hajdinjak odšel v predstavništvo Ine Commerca v Budimpešto. Po sklepu delavskega sveta je zdaj vršilec dolžnosti predsednika kolektivnega poslovodnega odbora dipl, inženir .rudarstva Friderik Kramberger.
S. Sobočan
O domačijskem festivalu folklore lahko berete na Kulturnih obzorjih, v tej številki Vestnika pa si ogledate tudi fotoreportažo na zadnji — 20. strani, bb
Foto: N. Juhnov
 ZDOMSKO-IZSEUENSKI PEJSAŽ S TROMEJE ;
MARKO SKAČE PO
OHRIDU
stran 12
Se vračamo k zemeljski prvobitnosti, ljudski izvirnosti in človeški skupnosti?
Ko bomo nekega dne prišli do popolnega popisa (kakršnega imajo Slovaki, ki so s pomočjo računalnikov zabeležili vse dosegljive podatke o vseh Slovakih, ki živijo po svetu), tedaj bomo mi, vnuki svojih dedov, obstali osupli pred količino in kakovostjo slovenskega ustvarjalnega deleža v novejši zgodovini.
Če vztrajamo na pomurskih, tromejniških tleh, bi k spoznanju Draga Jančarja iz Terre incognite dodali, da gre v zdomsko-izseljenskem okviru Slovenije za precejšen delež pomurske ustvarjalnosti. To med drugim potrjuje srečanje s še enim tukajšnjih strokovnjakov, tokrat mag. Marjanom J. Žižkom iz Radenec, strateškim načrtovalcem v računalniškem gigantu IBM v kanadskem Torontu. (Poglejte na četrto stran!)
Sicer pa so tukajšnji izobraženci že pred desetletji sprevideli, kako je s prekmurskim — danes bi dejali pomurskim — regionalizmom. »Temelji na politični in kulturni preteklosti zemlje. Zemljepisno ga je vzdrževala edino Mura. Migracijo prek Mure je nadkriljevala do prve svetovne vojne migracija prek Kučnice na zahod. Poleg vplivov političnih in zgodovinskih razmer, vplivov Mure in prekmurskih socialnih vplivov seje pod vplivom domačih prosvetiteljev katolikov in evangeličanov razvil močan prekmurski pokrajinski čut. Razumljivo je, da je ta regionalizem vsebinsko prepleten s historičnimi tradicijami. V svojem bistvu je proti našemu kolikor toliko alpsko niveliziranemu slovenstvu glasnik nižinskega in šele v drugi vrsti ozkosrčni provincializem našega človeka. In prav v tem moramo ločiti prekmurski regionalizem od šta- j jerskega, kranjskega in koroškega, ki vsi vključujejo bistvo alp- । skega človeka. Z likvidacijo historičnih tradicij in z brezkompro- i misno naslonitvijo na prekmursko zemljo pomeni prekmurski re- I gionalizem za nas Slovence ogromen kapital za okrepitev naših 1 kulturnih sil, in to predvsem glede usmerjanja naših pogledov v ] prihodnost in naše geopolitične ekspanzivnosti. Alpe s svojimi kotlinami in omejenimi horizonti so nas navezale na dom z njegovimi čustvi in na drobitev podrobnosti, nedoglednost prekmurskih ravnin nam more kazati poti v široki svet.«
Kje vse nima razseljenih svojih udov ljudstvo ob tromeji Jugoslavija—Avstrija—Madžarska? Že od konca minulega stoletja so v izseljenstvu, zdomstvu, sezonstvu. Število? Kdo bi natanko vedel! Nedvomno jih je več deset tisoč ob dejstvu, da je matičnega pomurskega ljudstva po zadnjem štetju nekaj čez 130 tisoč. Največ naših rojakov je po Kanadi (Toronto, Montreal, Quebec, London, Hamilton, Edmonton, Calgary, Winnipeg). ZDA — predvsem enkraten »otok« Prekmurcev v Betlehemu v Pennsylvaniji, j pa Bridgeport in Faierfield v državi Connecticut, Cleveland, Ohio, Chicago, llinois, Palmerton. Pitsburg h in še kje — in južni Ameriki. Omenimo Venezuelo, Brazilijo (zlasti Sao Paolo), glavno mesto Urugvaja Montevideo, kjer je slovensko društvo Transmurana (prvo slovensko prekmursko društvo) in Argentino, predvsem Buenos Aires. Bernal, Cordoba in Rosario. Verjetno bi naše zdom-sko-izseljenske brate in sestre našli še kje v Čilu, Boliviji, Ekvadorju in Peruju. V Avstraliji so bila prva slovenska društva ustanovljena v 50. letih v Melbournu. Sydneyu. Adelaidi, Canberri. Perthu in drugje. Slednjič ostane Evropa, kjer bi moglo biti največ naših po ZR Nemčiji, Franciji. Italiji. Belgiji. Luksemburgu. Švici in Švedski (od Malmoja na jugu do Stockholma na severu) ter seveda v sosednji Avstriji.
Nedvomno hvale vredno, če želimo končno slediti Slovakom, pri čemer pa še vedno ostaja odprto vprašanje, če se res vračamo k zemeljski prvobitnosti, ljudski izvirnosti in človeški skupnosti. Premislek o tem je pač poglavje zase.
Branko Žunec
aktualno doma in po svetu
V teh dneh so delegati slovenske skupščine odločili, da bomo o ustavnih dopolnilih razpravljali še do sredine septembra, partija se je v pripravah na kongres zavzela za evropsko kakovost življenja in za pluralizem, Vladimir Dedijer pa je obtožil Slovence, da grdo ravnajo z manjšinami. Ameriški diplomat Felix Bloch je pri-, znal, da je vohunil za Sovjetsko zvezo, v ZDA pa je slavila 99. rojstni dan Rose Kennedy, mater familias znanega političnega klana. Britanska premierka Thatcherjeva je zamenjala celo goro ministrov, ženske pa so zrušile tudi japonskega premiera Una in to dvakrat. Najprej njegovo razmerje z neko tokijsko gejšo, potem pa še zmaga socialistov na delnih volitvah v zgornji dom, kjer je imela glavno besedo voditeljica stranke Takao Doi. In na tejle sliki so spet Japonci, ki so se kot sardine strpali v neki tokijski bazen. Japonci delajo pač vse po japonsko ...
Te dni sem naletel na maratonsko oddajo tretjega kanala beograjske televizije, kjer je bil v središču dogajanja Igor, mladinec iz Slovenije, ki je odgovarjal na vprašanja gledalcev v svojem imenu in v imenu vodstva mladinske organizacije, ne pa tudi slovenske mladine nasploh, kakor so vztrajno terjali od njega, ker pač takšnega pooblastila ni imel, čeprav od funkcionarjev pričakujejo, da govorijo v imenu vsega članstva, če ne že v imenu vsega ljudstva, pač po tistem prastarem pravilu: Mi ljudstvo (narod) odločamo . . .
globus
O TAJNEM PROTOKOLU
Zahodnonemški tisk posveča veliko pozornost izjavi Valentina Falina, nekdanjega sovjetskega veleposlanika v Bonnu, sicer pa šefa Oddelka za mednarodne odnose pri CK KP Sovjetske zveze, v zvezi s tajnim protokolom k sporazumu o nenapadanju med
Našli Petiifijev grob
Skupina mednarodnih strokovnjakov je sporočila, da so v Sibiriji našli grob znamenitega madžarskega pesnika in revolucionarja Sandorja Petbfi-ja. Njegove posmrtne ostanke sta identificirala dva strokovnjaka clevelandskega muzeja. Celotno akcijo je financiral ameriški industrialec madžarskega rodu Ferencz Morvai. Sporočilo tudi pravi, da bodo Petofijeve posmrtne ostanke prepeljali na Madžarsko.
Sandor Petofi je bil v revolucionarnem letu 1848 na čelu budimpeštanske demokratične mladine. Bil je glavni ideolog revolucije. Doslej se je verjelo, da je leta 1849 padel kot adjutant poljskega revolucionarnega generala Berna pri Seges-varu (Romunija). Po najnovejših ugotovitvah naj bi ga Rusi zajeli, umrl pa je leta 1856 v zaporu. Pokopan je bil potem na pokopališču blizu mesta Barguzin ob Bajkalskem jezeru.
nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo leta 1939. Falin je v tajni dodatek k sporazumu prepričan, čeprav ga uradna Moskva doslej še ni priznala. Berlin in Moskva sta si razdelila vzhodno Evropo: Hitlerje dobil zahodno in osrednjo Poljsko, Stalin vzhodno Poljsko, Baltik in Besarabijo.
V zahodnonemških arhivih hranijo mikrofilm tajnega protokola s podpisi takratnih zunanjih
ministrov von Ribentropa in Molotova. Našli pa so tudi zemljevid z začrtanimi linijami »interesnih sfer« ter s podpisi Ribentropa in Stalina.
V baltiških sovjetskih republikah Estoniji, Letoniji in Litvaniji je že dalj časa slišati zahteve, da se nemško-sovjetski sporazum iz leta 1939, po katerem so leta 1940 izgubile samostojnost, razveljavi.
Plebiscit pa takšen!
Če je slovenska politika zagrešila kdaj kakšno neumnost ali ne, potem jo je s Temeljno listino (in opozicijsko Majniško deklaracijo) prav gotovo. Čeprav so podpisovanje podaljšali od 20. julija do konca leta, je prvi rezultat in vtis pač vse kaj drugega kot ohrabrujoč: kdor je imel namen, ta je podpisal, kdor ni imel namena, ni podpisal (ali pa morda bo, ko mu bodo pihali na dušo). Takšen podpis seveda nima nobene teže.
Saj se državljani najbrž v veliki večini strinjajo s predloženim pa čeprav ne podpišejo; siti so takšnih ali drugačnih kampanj in političnih ribarij »v imenu ljudstva,« referendumov in podobnih izjasnjevanj. Hočejo učinke, naravnane na človekovo socialno varnost.
Le kaj se bo zgodilo, če obeh listin ne bo podpisala polovica slovenskih volivcev! Scenarij je že znan.
»V Evropo« se ne pride bežečki
Zvezna skupščina se je pretekli teden ukvarjala tudi z zunanjo politiko. Uvod v razpravo je imel zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar, ki je poudaril, da brez jugoslovanske enotnosti ne moremo vstopiti v evropske združevalne procese ta-korekoč čez noč. Dejal je tudi, da so pogoji za vključitev v Evropo predvsem v tem, da mora Ju-
goslavija vztrajati pri tržnem gospodarstvu, pluralizmu političnega sistema in izpopolnjevanju pravnega sistema.
Ko so potem nekateri delegati zveznemu sekretarju nekoliko »po prstih hodili« zaradi premajhne učinkovitosti naše zunanje politike, se je Budimir Lončar vprašal: »Prosim vas, katera diplomacija pa lahko brani tak-
Že avgusta manj inflacije?
šno neenotnost v Jugoslaviji, in to pri tako pomembnem vprašanju, kot je Kosovo?«
Seveda je bila to tista sporna tema o (ne)sporazumevanju mladih v jugoslovanskem vodstvu mladinske organizacije, ko je slovenska delegacija zapustila sejo zaradi brezobzirnega napada predsednika kosovske mladine na Slovenijo in je tudi predsednik zveznega mladinskega foruma odstopil s funkcije predsednika tisti hip, ko je njegov predlog ostal brez podpore večine in je bil to (pošten) razlog za ugotovitev nezaupnice.
Stvar je bila očitno v tem, da so ga takrat jemali kot Slovenca, ne pa kot predsednika Zveze socialistične mladine Jugoslavije, v sporu, ki ga je začel predsednik kosovske mladine, po metodi »džonom na čoveka«, kar je vsebinski napad brez izbiranja sredstev in spoštovanja kakršnih koli pravil igre. Zato on najbrž ni prišel v oddajo tretjega programa, kjer naj bi z argumenti podprl svoja stališča v navzočnosti zainteresiranih sogovornikov mlade generacije in najširše javnosti televizijskih gledalcev, čeprav so ga vztrajno vabili na javni po-
(Ne)sporazumevanje
govor, ne nazadnje z namero, da Igorja postavijo na »zatožno klop« in ga navzkrižno sprašujejo, česar so tukajšnji prenapeteži zelo vešči.
Igor, ne vem. kako so ga predstavili, ker sem televizor vključil pozneje, kakor tudi večina gledalcev, ki so ga spraševali, je tako za vselej ostal v tukajšnji javnosti pač Igor, ki nikomur ni ostal dolžan, čeprav so si zelo prizadevali, da ga pritisnejo ob zid in spravijo v protislovje s samim seboj ali vsaj v zadrego, in je v nekem trenutku moral protestirati zaradi nenehnega pritiska, naj misli tako kot spraše-valci in pove svoje prepričanje ter prizna napačnost stališč foruma, ki ga zastopa, a z ugotovitvijo, da bi tak postopek sicer bil mogoč, vendar ničesar ne bi rešil.
Igor je storil nekaj, kar mnogi tukaj očitajo Slovencem, da namreč dovoljujejo svoje zapletanje v neprincipielne replike, namesto da bi vztrajali pri načelih, ki jih vodijo v svobodnejšo družbo, da bi dokazali vsebinsko vrednost teh sijajnih načel. On je vztrajal pri bistvu zadeve, da je namreč boj za svobodnejšega človeka povsod pomembnejši od obvladovanja množic (narodov) za vsako ceno, kar je nedvomno ostalo odmevno.
Povsem logično je torej, da je nujno potrebno izkoristiti vsako možnost javnih pogovorov za pojasnjevanje dogajanj v Sloveniji, ki niso samo črno-bela, kot jih slikajo tukaj v javnih glasilih in drugod. Take možnosti se je nekoliko pozneje, ko je bila razprava na istem tretjem kanalu o dogajanjih na kninskem območju ob proslavi jubileja kosovske bitke v krogu novinarjev, ki so od tamkaj poročali, izognil Slivnik od Dela, ki da je odklonil sodelovanje v oddaji, ki je bila < sicer zelo zanimiva prav zaradi tega, ker vsega ni treba metati v en ® koš s povečevanjem drobcev, ki zamegljujejo celoto.
rd
U Podobno je bilo tudi razpravljanje o dvestoti obletnici francoske O revolucije, ki je rodila deklaracijo o človekovih pravicah, iz katere je § načelo, da je človek toliko svoboden, kolikor svobode ne jemlje dru-gim, glede na še vedno veljavno pravilo o enakosti, ki praktično po-— meni enakost v večjem ali manjšem suženjstvu. To praktično pomeni, O da smo pravkar na mejniku pojmovanja enakosti neenakih na način S (ne)osvobajanja osebnosti in narodov, ki so še vedno predmet podre-— janja samih sebi. Rečeno je bilo, da smo proces osvobajanja začeli s “ samoupravljanjem prav mi, da pa uresničevanja ni bilo zaradi odporov, ki so različno zaznavni, kar se opazno izraža zlasti v obtoževanju Kardelja za vse slabo pri nas, ne da bi se spomnili, da je prav Kardelj uporabljal pravilo svobode v okviru spoštovanja svobod vseh drugih, ne pa na tuj račun.
Viktor Sirec
NEW YORK — Na pogajanjih med predstavniki mehiške vlade in preko 300 bank so se dogovorili, da bodo mehiški dolg v znesku 54 milijard dolarjev zmanjšali za 12 milijard in to tako, da bodo nekatere banke znižale glavnice in pri tem še naprej zaračunavale 10-odstotne obresti, do-čim bodo druge banke znižale samo obrestno mero in sicer na 6,25 odstotka.
RIM — Na italijanski strani Jadrana se poskušajo znebiti nadležnih alg tako, da morje umetno »prezračujejo«. Na stotine ribiških čolnov in ladjic prečesava morje, da bi z valovanjem vnesli v vodo več kisika. Uporabljajo tudi turbopihalnike, ki zrak vbrizgavajo v večje globine. Sodijo, da so ti ukrepi uspešni. Morje naplavlja vedno več mrtvih rib, školjk in rakov, ki so poginili zaradi pomanjkanja kisika v vodi. V najbolj znanih turističnih krajih ob Jadranu so v juliju zabeležili 43 odstotkov turistov manj kot julija lani.
BUDIMPEŠTA — Na dopolnilnih volitvah v ljudsko skupščino so prvič po letu 1947 sodelovale tudi opozicijske stranke. Za 4 prazna mesta je kandidiralo 12 kandidatov — vladajoča partija jih je postavila 5, ostale opozicija. V Godolu blizu Budimpešte je z 69 odstotki glasov zmagal kandidat Madžarskega, demokratičnega foruma. Tako je opozicija dobila prvega poslanca.
BONN — Zahodnonemški sindikati bodo začeli akcijo proti naraščanju nestrpnosti do tujcev. Zavzeli se bodo tudi za bolj human zakon o tujcih. Prvo pobudo za spremembo tega zakona so dali že leta 1982. V ZR Nemčiji je 4,5 milijona tujcev,, največ Turkov in Jugoslovanov.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi državljanom, ki kot turisti potujejo na Madžarsko, ne zamenjavajo več forintov za rublje. Kot razlog navajajo trgovinski primanjkljaj z Madžarsko. Še lani so smeli sovjetski državljani ob potovanju v katero od vzhodnoevropskih držav zamenjati 500 rubljev. Ker pa so omenjene države omejile vrednost blaga, ki ga smejo sovjetski turisti prenesti čez mejo, so omejili rubeljsko kvoto za zamenjavo s 500 na 50 rubljev.
NEW DELHI — Neurja so v Indiji prejšnji teden terjala 750 človeških življenj, 2000 ljudi pa pogrešajo. Največ žrtev so zahtevale povodnji, plazovi in ruševine od viharjev uničenih hiš. Desettisočem prebivalcev na poplavnih območjih je hrano in drugo pomoč dovažala vojska.
globus
TEGA TA HIP NE ZMOREMO
Prejšnji teden je slovenska skupščina sklenila, da je treba predlog ustavnih dopolnil določiti do 15. septembra. Kdo bi lahko imel v glavi vse doslej izgovorjeno in zapisano o slovenski ustavi kakršna je in kakršna naj bi bila! Pragozd mnenj, kritik, predlogov. Zgodovina civilizacije nas uči, da je bilo vsako odkritje v bistvu zelo preprosta zadeva. V prenešenem smislu bi lahko to trdili tudi za vse naše ustave po letu 1945, ki so poskušale urejati državljanov položaj skoraj do podrobnosti. Ni nam uspelo, da bi se približali trditvi: »v preprostosti je veličina ustave«, ki jo je v Komunistu zapisal znani slovenski dramski igralec Polde Bibič.
Tako je pred dnevi dejal podpredsednik zvezne vlade Aleksandar Mitrovič, ko je zatrdil, da je inflacija dosegla svoj vrh v juliju. Povedal je tudi, da znašajo devizne rezerve naše države 4,1 milijarde dolarjev, do konca avgusta pa naj bi presegle pet milijard (pred nekaj leti smo bili zadovoljni z eno samo milijardo). Takšna ugodna bilanca povečuje vladi manevrski prostor, da brez toliko kritiziranih zamrznitev cen v preteklosti z različnimi intervencijami vpliva na cene tudi s sprostitvijo uvoza in domačimi blagovnimi rezervami. Tako je poslal zis iz zveznih rezerv na trg 600 tisoč ton pšenice, 20 tisoč ton moke, 60 tisoč ton sladkorja, 5200 ton rafiniranega jedilnega olja in 2500 ton svinjske masti.
Na tiskovni konferenci so Mitroviču očitali, da pšenico uvažamo po dumpinških cenah, da bi breme socialne politike prevalili na pridelovalce žit. Mitrovič je zanikal, da bi pšenico uvažali, sprejet pa je sklep — kot je dejal — da jo bomo uvozili, če bodo cene na jugoslovanskem trgu nerealne. Tačas so domače cene osnovnih kmetijskih pridelkov za 15 do 40 odstotkov višje od svetovnih.
Posegi iz blagovnih rezerv so močno vznemirili pridelovalce. V Gospodarski zbornici Jugoslavije menijo, da so domača živila draga predvsem zaradi visokih proizvajalnih stroškov, ne pa zaradi monopolnega in negospodarnega obnašanja. Na zahodnoevropskem trgu so jedilno olje in druga živila res za polovico cenejša, toda države te cene dotirajo do 70 odstotkov, menijo v Združenju za kmetijstvo in živilsko industrijo Jugoslavije.
Vsekakor so takšni posegi vlade obetavnejši kot pa administrativno določanje cen. To je tudi pot k tržnemu gospodarstvu, ki bi moralo pomesti s profitarsko filozofijo številnih posrednikov med proizvajalci in porabniki. V tem klobčiču tiči najbrž tudi odgovor na vprašanje, kje so učinki 21 tisoč milijard dinarjev, ki jih kmetijstvo dobi v obliki različnih olajšav in regresiranja obresti.
Na avgust nam ni treba več čakati, ker je že tu. Ob koncu meseca bomo videli, kolikšno ceno ima trditev v naslovu, ki jo je v drugi polovici julija izrekel podpredsednik vlade A. Mitrovič.
1. december praznik?
Črnogorski delegat v zveznem zboru, Radivoj Ščekič, je zvezni skupščini poslal predlog, da naj se L december razglasi za državni praznik. Po njegovem mnenju bi s tem trajno zaznamovali dan zedinjenja jugoslovanskih narodov in ustanovitev skupne države.
Ščekič meni, da je 1. december poleg 29. novembra, za jugoslovanske narode najpomembnejši dan. »Z razglasitvijo L decembra za državni praznik bodo ustvarjeni temeljni pogoji za popolnejše dojemanje zgodovinskih razlogov, potreb in političnih ciljev za ustanovitev skupne države jugoslovanskih narodov,« je v utemeljitvi predloga zapisal Ščekič.
V predaprilski Jugoslaviji je bil L december Praznik zedinjenja.
Prepričan sem, vsak dan bolj, da se ustave ne bi smelo pisati v razrvanih razmerah, meni Bibič. Ustava ni in ne more biti samo pravni akt, samo zakon, ki uravnava naše vsakdanje življenje, ustava je zakladnica osnovnih in bistvenih zakonitosti smisla našega življenja.
Usodno pomembna je. Kot Mojzesovih deset zapovedi. Umaknil se je v puščavo in šele v popolni samoti, se pravi v dokončni zbranosti, mu je bog zapovedal osnovne zakone, ki v temelju držijo še danes.
Že res, danes se o zakonih dogovarjamo, nikakor pa o ustavi ne bi smeli mešetariti. Ali pa se danes, ko smo do skrajnosti, celo do sovražnosti razdvojeni, ko vsak po svoje razumevamo osnovne pojme našega sožitja, recimo demokracijo, ali človekove pravice, lahko dogovarjamo? O tako usodnih vprašanjih, kot je ustava? Težko. Preveč smo nestrpni v svoji različnosti. Preveč smo nestrpni v svojih namenih, stremljenjih. V boju za oblast. Ne vidimo čez trenutne interese. Z ustavo pa bi morali najti zakonitosti, ki so nad trenutkom, nad borbo za oblast, nad ozko koristjo, morali bi se dogovoriti o zakonitostih, ki so obče, trajnejše.
Zdi se mi, da tega ta hip ne zmoremo. Tega se bojim, kadar listam po ustavnih besedilih.
Ovinkasta so in zvita. Pisana v tistem odtujenem pravniškem jeziku, ki ga nihče na tem svetu ne razume. Tudi jaz marsičesa ne razumem. Priznam! Lahko torej sploh govorim o nečem, česar ne razumem? Toda ustavo bi moral razumeti vsak. Preprosta bi morala biti in pregledna. Jasna. Nedvoumna. Kot na primer avnojski dokument. Neki znanec mi je pripovedoval, da ga je ponovno prebral. Sedaj, ko toliko govorimo o njem. Kar nekam razočaran da je bil, je rekel, nič učenjakarskega ni našel v njem. Enostaven je, kot bi ga napisal kdorkoli. Vse je jasno, vse znano, samoposebi umevno.
V preprostosti je veličina ustave; ki uzakonja osnovne človeko-
v žarišču dogodkov
ve pravice in svoboščine. Kaj to je, ve in čuti Vsak.
Zakoni, ki so zaviti in nejasni in polni lukenj, kot temu pravi ljudstvo, so takšni samo zaradi tega, ker oblastniki ne znajo vladati pa ribarijo v kalnem, da bi obdržali oblast. Ko tudi ribarjenja v kalnem ne obvladajo več, si pomagajo z nasiljem. Takrat doživimo Kosovo. Pa Trg nebeškega miru.
Ustava naj da človeku tudi možnost, da bo lahko živel vredno, dostojno življenje. Človek ima močen gon po samoohranitvi. Po preživetju. Ce ne sme govoriti resnice, laže. Če s svojim delom ne zasluži za preživetje, potem pač goljufa ali celo krade. Po vseh socialističnih deželah ljudje prekupčujejo, nezakonito menjavajo svoj denar za kapitalističnega. Socialistični denar pač ni denar, ampak politika. Pri nas sem srečal celo poklicnega vojaka, oficirja, ki mora podnajemniško stanovanje plačevati z nemškimi markami. Na najbolj absurden način se načenja moralna drža socialističnega človeka.
In tako danes končno opažamo svojo globoko moralno krizo. Iščemo poti. Ne v nacionalni in ne v realni, ampak v kulturni socializem. Ustava naj bi bila naš najvišji etični zakon. Smo ga sposobni ustvariti, etični zakon, tako moralno razrvani, kot smo? Če se ne bomo spremenili sami, nas tudi zakon ne bo rešil.
STRAN 2
VESTNIK, 3. AVGUST 1988
Z nacionalizmi pomesti pred svojim pragom
O mednacionalnih odnosih v državi so se na 25. plenumu CK ZKJ kopja lomila kar 20 ur oziroma dva dneva. Po številnih medsebojnih obtoževanjih in grajanjih bi težko rekli, da je bil storjen korak naprej pri razčiščevanju tega vprašanja. O tem govori tudi to, da najvišji partijski forum ni bil sposoben sprejeti sklepov o razvoju mednacionalnih odnosov in nalogah Zveze komunistov pri tem, temveč je to preložil na prihodnjo sejo. Razpravljale! so se sicer zavzemali za takojšnje prenehanje medrepubliških sporov, ki stanje čedalje bolj zaostrujejo in vodijo našo državo v zanesljiv propad. Vendar so naposled ostajali le pri načenjanju konkretnih problemov in vprašanj, velikokrat pa so se stališča povsem razlikovala in si celo nasprotovala. Pokazalo se je, da so mnogokrat sporne že izrečene posamezne trditve, stavki in besede. Zato so jih morali avtorji ponovno razlagati in analizirati.
Po mnenju večine razpra-vljalcev na seji CK ZKJ so resne ovire za zmanjševanje napetosti, kajti čedalje več je kameleonstva in sprenevedanja, ko posamezna republiška vodstva obtožujejo dejanja in izjave drugih, na svoje okolje in dogajanje v njem pa pozabljajo. Postavlja se tudi vprašanje kakovosti priprav na to sejo ter mnenje, da je zgrešila svoj namen in podobno. Ton temu plenumu jugoslovanskih komunistov so dajale tudi ugotovitve, da v mnogih okoljih obstajajo konkretni povzročitelji sporov in središča nesoglasij, vendar je vsaka razprava, v kateri so o tem spregovorili, naletela na burne reakcije. To se je zgodilo zlasti Dušanu Dragosavcu iz SR Hrvaške, ki je s svojo kritično naravnano razpravo povzročil plaz razprav srbskih predstavnikov. Podobno se je dogajalo uvodničarju, članu predsedstva CK ZKJ Ivici Račanu. In takih primerov bi lahko našteli še precej.
Če bi bila za nacionalizme res kriva samo sprta vodstva, potem bi bila rešitev kajpada preveč preprosta. Danes namreč mednacionalni prepiri prodirajo tudi v Zvezo komunistov in v njena vodstva, zatem pa »okužijo« še članstvo. Istočasno pa se deli Zveze komunistov vedno manj ograjujejo od nacionalističnega delovanja, s čimer gredo spopadi med pokrajinskimi in republiškimi vodstvi čez vse razumne meje in so daleč od ustvarjalnega dialoga različnih pogledov. Skrhani mednacionalni odnosi pa so že itak močno nažrli stabilnost naše družbe.
Nesporno je, da so vse ostrejše mednacionalne delitve in spori predvsem posledica družbene in gospodarske krize. Zato mora biti edini odgovor nacionalizmu širjenje prostora svobodi in demokraciji ter dostojanstvu človeka. Z besedami se vsi zavzemajo za obračun z nacionalizmi v svojih okoljih, kar bo treba čim-prej dokazati tudi s konkretnimi dejanji. Brez njih in ustvarjalnih dialogov o razlikah v pogledih na prihodnji razvoj našega socializma pa bo težko poiskati pravo pot za spopad z vse glasnejšimi nacionalističnimi pojavi.
Milan Jerše
----LENDAVA______________________________________________
Železnica že sto let
Železnica ostaja eden od simbolov slabe povezanosti Prekmurja z ostalo Slovenijo. Kljub mnogim prednostim železnice in dolgoletni tradiciji pa ta oblika transporta pri nas ni dosegla želenega napredka.
Proga skozi Lendavo je začela delovati že leta 1890, torej bodo drugo leto praznovali stoletnico obstoja. V tem času so sicer dosegli precejšen razvoj, ne pa takšnega, kot je bil značilen za nekatera druga območja v naši republiki. Danes je v Lendavi zaposlenih 17 delavcev. Do letošnjega leta so spadali pod temeljno organizacijo združenega dela Železniški prevoz Varaždin, po reorganizaciji v začetku leta pa spadajo v okvir Železniško-transportnega podjetja Zagreb.
Šef postaje Josip Varga je povedal, da je potniškega prometa na progi, ki gre skozi Lendavo, zelo malo, saj je bilo celo lansko leto le 5220 potnikov. Proga ima sicer zvezo z vsemi kraji Jugoslavije in svetom, vendar ne gre direktno dlje kot do Čakovca, zato je ob daljši vožnji treba veliko prestopati.
Veliko večje tovornega prometa. Največ prevažajo surove nafte, a od prejšnjega meseca za 350 000 ton manj, kar je tretjina vse surove nafte.
»Nekateri se pritožujejo, da nismo poceni, vendar pa je glede na količino, gospodarnost in ekološki vidik železniški promet gotovo prednost,« je povedal Josip Varga.
Na železnici se že nekaj časa ubadajo z gospodarskimi problemi, katerih posledica je omejevanje naložb. Kljub temu so lani usposobili progo za 18-tonski osni pritisk. Ob tem pa 17 zaposlenih vsak dan skrbi za brezhibnost prog, ki so pogosto potrebne popravila, in za telefonske zveze, zelo pomembne za varnost v prometu. Skrb pa zbuja tudi dejstvo, da je edino cestni prehod pri Nafti zaščiten z železniškimi zapornicami, ostali so zavarovani le s cestnimi znaki.
Delavce posebej skrbijo prenizki osebni dohodki, saj železničarji na lendavski progi, kot pravi Josip Varga, dobivajo dohodek po hrvaških merilih, ker spadajo v tamkajšnjo delovno organizacijo. Zato so plače za 30 odstotkov nižje kot plače za enako delo v slovenskih delovnih organizacijah. Če tega problema ne bodo rešili, bodo delavci službo najbrž zapuščali.
Osnovna organizacija sindikata je vključena v lendavski sindikat in jim poskuša pomagati, a tudi oni do zdaj niso storili nič oprijemljivega.
Jože Gabor
Priprave na programsko-volilno sejo ZKS v Lendavi
Komite bodo zredčili
V občinski organizaciji ZKS v Lendavi ugotavljajo, da je bilo dosedanje število članov občinskega komiteja (30) preveliko, zato naj bi bil nov komite, ki ga bodo izvolili na programsko-volilni seji, ki bo 30. septembra, manjši; predlagajo 21 članov. Zanj so že evidentirali 42 možnih kandidatov. Prav tako so že evidentirali kandidate za predsednika občinske konference ZKS, predsedstvo, sekretarja predsedstva, izvršnega sekretarja, tovariško razsodišče, statutarno in nadzorno komisijo, delegate za 11. kongres ZKS in 14. Kongres ZKJ, imajo pa tudi evidentirane kandidate za sekretarja medobčinskega sveta ZKS, člane tega sveta, pa tudi (evidentirane) kandidate za člana CK ZKS, člane predsedstva ZKS in člane CK ZKJ. Skratka: kljub dopustniškemu obdobju, ko družbenopolitična aktivnost nekoliko popusti, v Lendavi potekajo določene aktivnosti, da bi bila programsko-volilna seja uspešna in da na njej ne bi prišlo do neljubih zapletov. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Lendava je pozvalo osnovne organizacije, naj do konca tega meseca predlagajo še nove kandidate, kajti med evidentiranimi je veliko takih, ki ne pristajajo na kandidaturo. Le zakaj pa so se potem dovolili evidentirati?
Š. S.
Način prodaje živil iz zveznih blagovnih rezerv dvignil prah
Potrošnik izjema?
Tudi Pomurci so se minuli teden dočakali obljubljenih cenejših živil iz tako imenovanih zveznih blagovnih rezerv. Njihovo prodajo-distri-bucijo v trgovinah je prevzel tozd Veleprodaja DO Potrošnik. Direktor Alojz Režonja je obljubil, da bodo cenejše blago po trgovinah delili po razdelilnikih, ki veljajo za drugo blago. Dodal pa je še, da bodo kupci lahko kupovali le 50 kilogramov sladkorja, češ da je to tržni in ne socialni poseg.
Tako je govoril v četrtek. Kot kaže, pa kupci niso bili enakega mnenja. Zvonili so telefoni (tako v našem uredništvu kot pri Potrošniku), poslušali smo številne pripombe o monopolnem obnašanju Potrošnika, ki da gleda samo na svojo korist in se mu pač ne splača pakirati sladkorja v manjše vrečke, ker od tega ne bi imel nobene koristi, kvečjemu dodatne stroške. Kaj pa upokojenci, družine, ki si ne morejo privoščiti 50 kilogramov sladkorja naenkrat, čeprav je cenejši?
Kakorkoli, ali so bili vzrok razjarjeni občani, naše nerganje ali pa način prodaje v drugih slovenskih trgovinah, naslednjega dne smo dobili sporočilo, da so si premislili in da bodo naslednje količine cenejših živil tudi pakirali v manjše vrečke. V četrtek so poslali v trgovine 60 ton sladkorja (prodajali so ga že v četrtek popoldne), vendar ga je kar hitro zmanjkalo. Naslednje količine naj bi prišle v ponedeljek in torek in polovico teh bodo prodajali tudi po pet kilogramov. Pomurje bo dobilo skupno 300 ton sladkorja, 15 tisoč litrov olja in 70 ton moke.
Enkratna pomoč, s katero se bodo okoristili spet le nekateri, bo najverjetneje povzročila več zmede in hude krvi kot koristi. Vsaj dolgoročno je le-ta brez pomena.
Bernarda B. Peček
SRBSKA PROSLAVA NA HRVAŠKEM
Pred nedavnim se je srbska proslava na Hrvaškem spremenila v protest deset tisoč Srbov zaradi nacionalne diskriminacije, ki podpira napetost med dvema največjima narodoma v Jugoslaviji. Srbi so z avtomobili, avtobusi in drugim iz vseh krajev Jugoslavije prišli v Knin. Novinarji menijo, da jih je bilo med 30 000 in 50 000.
Mahali so z zastavami in transparenti s političnimi parolami ter slikami Slobodana Miloševiča.
»Želimo enakost na Hrvaškem« in »Slobo dodji, čekamo te«, je pisalo na nekaterih transparentih.
Največja koncentracija Srbov na Hrvaškem je v okolici Knina. Demonstranti trdijo, da so Srbi izpostavljeni diskriminaciji in kulturni asimilaciji na Hrvaškem, ki je glavni nasprotnik Srbije v boju za moč med mnogimi etničnimi skupinami v tej komunistični državi.
Hrvaški sabor je razpihal jezo Srbov, ker je zahteval, da se jezik v tej republiki imenuje hrvaški in ne srbohrvaški kot povsod v jugoslovanski federaciji.	a
Osrednji del proslave je bil verski obred v srbski pravoslavni, cerkvi iz 14. stoletja.
Srbski intelektualci v Kninu so ustanovili prvo srbsko kulturno društvo na Hrvaškem in izjavili, da je njihov cilj »ustavljanje močnih teženj k politični in kulturni asimilaciji Srbov.«
Ta proslava je bila uraden prispevek Hrvaške k proslavi 600-letnice boja Srbov na Kosovu proti Turkom.
POZIV NA BOJKOT
SATANSKIH STIHOV
Vodilna islamska organizacija v Jugoslaviji je poklicala muslimane k bojkotu Satanskih stihov, ko bodo le-ti prišli v prodajo. Vrhovni svet jugoslovanske islamske skupnosti bo tudi poklical muslimansko prebivalstvo k bojkotu vseh drugih izdajateljevih publikacij.
Predsednik islamske skupnosti Senahid Bristrič je rekel: »Če se bo knjiga pojavila na tržišču, bomo zahtevali od muslimanov, da bojkotirajo ne samo knjigo, ampak vse publikacije izdajatelja!«
Izjavil je tudi, da je od vrhovnega muslimanskega verskega voditelja Reisa Ul Uleme zahtevano z odlokom Vrhovnega sveta, da pri oblasti naredi potrebne korake za preprečitev prevoda in objave knjige-
Islamska skupnost ima sedež v Sarajevu in je najbolj znana islamska organizacija v državi. Njena osnovna naloga je ohranitev islamske vere.
Muslimani iz tega dela Evrope uspešno negujejo svojo vero, islamsko tradicijo in običaje. Bristrič je rekel, da muslimani, ki izpovedujejo svojo vero, pa tudi vsi tisti, ki izpovedujejo druge veroizpovedi ne morejo sodelovati pri sprejemanju političnih odločitev, ker mora biti vsak funkcionar član ZKJ.
Predsednik islamske skupnosti je dodal, da je islamska revolucija najbolj pomemben dogodek v islamskem svetu v tem stoletju, ker je pokazala, da je islam lahko ideološki temelj sodobne države. Pokazala je, da celotno življenje države lahko deluje na temelju islamskih načel.
Bristrič se je zavzel za neposredne stike z Iranom glede obiskov in kulturnih izmenjav študentov ter islamske literature.
Nova bencinska črpalka nujna
Če bi v Gornji Radgoni odprli novo bencinsko črpalko včeraj, bi že bilo prepozno, zato je potrebno z deli pohiteti.
Čeprav se zaposleni na bencinski črpalki na Partizanski ulici ob odcepu ceste v Črešnjevce trudijo, kolikor morejo, pa ne morejo prav nič proti dolgim vrstam. Te so zadnje čase čedalje pogostejše, saj se je že veliko voznikov iz sosednje Avstrije navadilo na redno kupovanje bencina na naših črpalkah. Gneča pa postane prav posebej velika in ovira promet na magistrali ob povečanem prehodu čez mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni. Tudi veliko tujih turistov, ki prestopijo mejo na drugih prehodih, se rado ustavi na tej črpalki, saj je na poti proti Ljutomeru in Žagrebu. To je tudi edina črpalka daleč naokrog (druga je v Murski Soboti), ki je odprta ob povečanem prometu v poletnih mesecih tudi ponoči. Letos so razširili ponudbo z neosvinčenim bencinom.
Vsi problemi, ki so povezani z dolgim čakanjem in oviranjem prometa na magistrali, bodo rešeni šele z novo bencinsko črpalko v industrijski coni. Pred kratkim je načrte predstavila Olga Vanček, projektantka Komuna Projekta Maribor. Občani krajevne skupnosti Gornja Radgona, ki so se udeležili javne obravnave, so se z načrti strinjali, menili pa so, da je potrebno predvsem poskrbeti za varnost prometa na magistrali ter parkirne prostore.
rreuvsem milicniM, ki so vsak dan na cesti, opozarjajo na nevarno zavijanje na levo na vrhu hriba v industrijski coni na Me-leh, ki bo še posebej težko za tovornjake. Prihodnje leto bodo obnavljali tudi magistralno cesto in takrat naj bi ta hrib znižali. Torej bo ta problem rešen. Toda bencinsko črpalko bi morali začeti graditi že letos!
Olga Vanček je opozorila tudi na velike težave, ki so jih imeli pri dogovarjanju z lastniki bližnjih zemljišč in Železniškim gospodarstvom. Marsikateri problem bi bil rešen, če bi popustili. Tako so se morali držati predpisov, da mora biti kakršen koli objekt 11 metrov oddaljen od železniških tirov, čeprav vozi po njih tovorni vlak le enkrat na dan in kar je še huje — prihodnje leto jih bodo odstranili, ker bo v industrijski coni zgrajena nova železniška postaja.
Ker se na gornjeradgonski bencinski črpalki ustavi tudi veliko šoferjev tovornjakov, z vse večjo povezavo med Zahodom in Vzhodom pa jih bo verjetno čedalje več, bi morali poskrbeti tudi za primemo počivališče tovornjakov. Avtoradgona ima na isti strani ceste veliko primernih in neizrabljenih površin, ki so bile urejene prav v ta namen. Pred leti so se vsa dogovarjanja končala neuspešno, kako pa bo tokrat?
Bernarda B.-Peček
Obmejno sodelovanje gasilcev
Občinska gasilska zveza Lendava sodeluje .z vsemi občinskimi gasilskimi zvezami v Pomurju in z občinsko gasilsko zvezo v Čakovcu. V zadnjem času pa so navezali stike tudi z gasilci na Madžarskem. Listino o sodelovanju so podpisala gasilska društva iz Čentibe, Lendave in Dolge vasi, ta bodo tudi sodelovala z obmejnimi društvi mestne občine Lenti. Prek gasilskega društva Velika Polana pa je zveza navezala stike tudi z gasilci iž Avstrije. Lani pa je predsednik Gasilske zveze Slovenije ob navzočnosti predstavnikov gasilskih zvez Lendava in M. Sobota v Zalaegerszegu podpisal listino o sodelovanju med Gasilsko zvezo Slovenije in gasilci županije Zala. V listini o sodelovanju je napisano, da si bodo društva pomagala na različne načine, z izmenjavo izkušenj, medsebojnimi obiski ob večjih naravnih nesrečah, pa tudi z neposrednim sodelovanjem gasilcev.
Jani D.
25 let uspešnega sodelovanja
Delegacija sindikatov Ine Nafte Lendava je pred nedavnim obiskala firmo KFV iz Nagyka-nizse in se s tamkajšnimi sindikalnimi delavci pogovorila o programu praznovanja 25. obletnice sodelovanja med Ino Nafto in sorodnim podjetjem KFV na Madžarskem. V pogovorih so ugotovili, da je bilo to sodelovanje uspešno in da si ga obe strani želita še izboljšati. Poteka na or-ganizacijskoakcijskem, socialnem in kulturno-športnem področju. Še posebno je razvito športno sodelovanje. Obe delovni organizaciji uspešno sodelujeta tudi na strokovnem področju. Obletnico uspešnega sodelovanja bodo proslavili v začetku septembra v Lendavi in Nagyka-nizsi. Na Madžarskem bodo pripravili strokovna predavanja, v Lendavi pa bodo podelili plakete in priznanja.
Jani D.
V prvi polovici julija je bila na obisku v partnerskem mestu Ingolstadt skupina mladink in mladincev iz Murske Sobote. To je bil že 19. tak obisk. Da bi bolje spoznali deželo in ljudi, so bili organizirani številni izleti. Ogledali so si Miinchen, Regensburg, vrtnarsko razstavo v Straubingu in Altmiihltal. Obiskali so tudi tovarno ALDI, eno od poklicnih šol in muzeje v Ingolstadtu. Pester je bil tudi kulturni del programa. Obsegal je obisk gledališča na prostem, koncert v stari Anatomiji in orgelski koncert v stolnici. Sprejel jih je župan mesta Ingolstadt Paul Wegmann, ki je ob tej priložnosti optimistično spregovoril o ciljih partnerstva med Mursko Soboto in Ingol-stadtom. To je bilo eno njegovih zadnjih dejanj v imenu mesta Ingolstadt. Že konec tedna pa nas je pretresla novica o njegovi smrti. Na zadnji poti ga je pospremila tudi delegacija iz Murske Sobote in se nato skupaj z mladinci poslovila od Ingolstadta. Lidija Gumilar
KDAJ NOV MOST ČEZ KOPICO?
Ob zadnjih povodnjih, ko je Mura pri Petišovcih prebila obrambni nasip in se je voda razlila na površini 800 hektarjev, se je podrl most na potoku Kopica. Ker je čezenj vodila magistralna
cesta, je ta nesreča hud udarec za nemoten promet. Začasno so ga speljali skozi Trimline in Peti-šovce oziroma ga preusmerili (proti Zagrebu) skozi Dokležo-vje. Sredi prejšnjega tedna so de-
Voda, ki je prebila nasip Mure, je podrla most na Kopici pri Petišovcih. V prejšnjem tednu so začeli odstranjevati ruševine, da bi na tem mestu čimprej zgradili nov most.
Foto: Š. S.
lavci cestnega podjetja iz Murske Sobote začeli odstranjevati podrti most in pripravljati teren za novega. Na skupnosti za ceste SR Slovenije smo zvedeli, da bodo v najkrajšem možnem času zgradili most s pretočno razpeti-no 10,5 metra, kar je veliko več kot doslej. V tej zvezi je vodnogospodarsko podjetje že izdalo soglasje, na skupnosti za ceste si prizadevajo, da bi čimprej dobili projekt, po katerem bi v kar najhitrejšem času najugodnejši ponudnik zgradil nov most. Za zdaj pa se še niso odločili, ali bo še naprej obvoz po sedanji smeri ali pa bodo ob porušenem mostu na Kopici zgradili začasnega, za kar že imajo ustrezno ponudbo in kar bi bilo po našem mnenju tudi najbolj prav. Dejstvo je namreč, da je obvoz skozi Trimline in Petišovce slaba rešitev, saj tamkajšnja mostova najbrž ne bosta kos tovornim vozilom. Pa še nekaj je: mnogi turisti iz vzhodnih držav, ki so se že navadili potovanja na morje po cesti iz Lendave proti Murskemu Središču in dalje, so zdaj zbegani.
Š. Sobočan
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 3
MADE IN POMURJE (I.)
Ni je privrženosti blagovni znamki, ki je ne bi zlomil popust dveh centov. (Neznani pisec)
Svojčas smo se z blagovno in storitveno znamko že ukvarjali; tokrat si jo hočemo pobliže ogledati- Po zakonu o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakih razlikovanja (Ur. list SFRJ, štev. 34/81) »se z blagovno oz. storitveno znamko za-
varuje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen za ločevanje blaga oz. storitev iste ali podobne vrste. Za znamko po tem zakonu se ne štejejo pečat, štampiljka in punec (uradni znak za plemenite kovine, mere in podobno). Z znamko se sme zavarovati samo znak, ki je primeren za ločevanje blaga oz. storitev v gospodarskem prometu, kot so slika, risba, beseda, izraz, vinjeta, šifra, kombinacija teh znakov in kombinacija barv. Pri presoji, ali je kakšen znak primeren za ločevanje blaga oz. storitev v gospodarskem prometu, se upoštevajo vse okoliščine, zlasti pa čas in obseg njegove dotedanje uporabe v blagovnem prometu oz. prometu storitev v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.«
Uspeh je rezultat neprestanih skrbi za doseganje ciljev. (Benjamin Disraeli)
Dejstvo je, da so industrijski izdelki, zavoljo neposrednega izražanja znanja, veščin in izkušenj v raziskovalno-razvoj-nem, izdelovalno-tehnološkem in tržnem smislu, v slehernem obnovitvenem procesu najbolj pravi, najbolj neposredni paradni konji, tudi družbenega sistema. Predstavljajo najboljše zrcalo vsake družbene skupnosti, torej tudi Pomurja. Industrijska izdelava izdelkov je tisto »polje« in industrijski izdelki so tista »poljščina«, ki ustvarja »kruh in možnosti« vsem drugim družbenim dejavnostim. V posrednem smislu gre za dejavnost, ki bistveno odloča o razmerah in prihodnosti vsakega gospodarstva in s tem narodnega jaza.
Nujno je stalno usklajevanje z resnico, da novi čas prinaša zahtevo, da se izdelki vse hitreje »rojevajo«, da hitreje tržno dozorijo in zato tudi vse hitreje tržno propadajo, odhajajo. To pa pomeni, da se morajo izdelki še hitreje rojevati, še hitreje izdelovati, z boljšo kakovostjo, in če je le mogoče, s čim boljšim tržnim položajem, pri čemer je treba celotno verigo izdelave in izkoriščanja izdelkov primemo programirano izčrpavati z namenom, da se ustvari prostor za nove generacije izdelkov in tehnologij.
Če izgubiš cilj izpred oči, moraš podvojiti prizadevanje. (Star izrek)
Gibanja v svetu kažejo, da postaja povsem neuporabna ločitev izdelkov za domači in tuji trg, kar je podcenjujoče, nekorektno in neperspektivno in tudi nevzgojno. Razviti svet priznava samo en trg, ki mora imeti različne posebnosti in pameten izdelovalec sledi takim zahtevam! Povsem neuporaben, tuj in domišljav naj bi bil izraz »domače znanje«, smi
»LporaMjajle dopadljnejša imena firm in blagovnih znamk, če hočete prodreti. Elan, Emona in Aero so dobri primeri, enako Radenska — Three Hearts, ki je nabit z simboliko; ne pa 14. oktobar, ki zveni kot poljedeljska komama iz Minska; skratka odbojno. Američani so bolj slabi geografi, celo vzhodna Evropa jim je velika neznanka. Za Evropo pa že vedo, kje je. Zato je bila dodatno dobra poteza Radenske, da je na nalepko napisala namesto Yu-goslavija kar Europe.« (Scott M. Blacklin, predsednik Potomac Group International)
seln pa predvsem aktualno znanje, ki ga je mogoče integrirati v obliki sodobne tehnologije od kogarkoli in od koderkoli. V ta namen pa mora za vsak primer posebej obstajati vsaj minimalna kritična »masa« ljudi, ki znajo tisto, kar se tisti trenutek ali v bližnji prihodnosti rabi in ki imajo dovolj veliko absorpcijsko moč za prevzem in nadgradjo aktualnega obče človeškega znanja. V ospredju je vse bolj lastnost hitrosti zaznavanja, presoje in odzivanja na nove, najnovejše invencije kot osnove za prožitev inovacijskih procesov, seveda v smislu čim večje dohodkovne sposobnosti izdelkov. Ni več toliko pomemben denar, izdelovalna sposobnost ali trženje, vse bolj je pomembna razvitost zaznavanja, videti svoje mesto,
možnosti in svojo prihodnost v
verigi sodelovanja. Treba je biti zraven, seveda v tem smislu, da se z ljudmi, znanjem in sposobnostjo, a tudi z zanosom in razvitim občutkom za pripadnost, sistematično integrirajo in razvijajo lastne možnosti, če je le mogoče dolgoročno. Zdajšnji tip sodelovanja postaja vse bolj brezmejno, mednarodno in nadnacionalno sodelovanje, kajpada samo v primeru vzajemnih, največkrat večplastnih interesov.
Delajte svoje delo z vsem -srcem, pa vam bo uspelo — tako malo konkurence je. (Albert Hubbard)
Znak za visokokakovostne izdelke lesarstva — kolektivna blagovna znamka.
Naravnost pretresljivo je, koliko novega, aktualnega znanja se nakopiči v dveh letih in kako nujno potrebno je stalno evalviranje znanja, metod in vse bolj izpopolnjenih tehničnih sredstev oz. računalniške opreme. Razmere na tem področju kažejo na vse večje in vse bolj impulzivno spreminjajoče se procese, ne samo v iskanju najbolj optimalnega vsebinskega tehnično-tehnološke-ga dela, ampak tudi ustreznega upravljanja, razvojnega in izdelovalnega managementa ter tudi takega trženja.
Kje je v tem pogledu Pomurje? Po čem pravzaprav slovi ali naj bi slovelo tukajšnje gospodarstvo? Po Murinih izdelkih nedvomno, pa po radgonskih in ljutomerskih vinih, Raden-skini mineralni vodi in osvežilnih napitkih, Elradovih antenah, hamburgerjih in sorodnih dobrotah Mesne industrije, mlečnih izdelkih Tovarne mlečnega prahu, sirih Mlekapro-meta, Varstrojevih varilnih aparatih, Avtoradgoninih bivalnih enotah, Lininih pianinih in še bi lahko naštevali. Pri nekaterih omenjenih se bomo tudi podrobneje zadržali — najprej v Mesni industriji v Murski Soboti, kjer bo naš sobesednik strokovnjak iz najožjega vodstva firme Milan Koren.
Sicer pa dodajmo, da je za naše slovenske razmere znano, da smo približno štirikrat šibkejši od zahodne konkurence
pri vodenju zahtevnih razvojnih projektov, da smo bistveno slabši pri programskih odločitvah, povsem kaotično pa je stanje na stroškovnem področju. Morda ob tem misel Jožefa Stefana: »Gorje tistemu narodu, ki ne bo mogel narediti boljšega blaga od tistega iz tujih dežel. Prizadeli ga bosta propad in revščina.« In samo še pojasnilo, da smo prvega iz krajše serije prispevkov Made in Pomurje zgradili na osnovi spoznanj s 4. mednarodnega kongresa o inženirskem snovanju izdelkov (ICED) v Bostonu (ZDA). Zdela so se nam namreč toliko zanimiva, zlasti pa stvarna in vsaj posredno uporabna za naše lokalne gospodarske in razvojne razmere, da jih je bilo vredno še enkrat povzeti.	Branko Žunec
Srečanje s povodom — mag. Marjan J. Žižek, IBM
Naj bo voda pod mostom, naš zgled pa Finska!
»Uradni naziv za položaj, ki ga zasedam v skupini kakih ISO akademsko visoko izobraženih strokovnjakov v eni od glavnih misij torontskega laboratorija IBM, je Senior Staff Planner (starejši načrtovalec). Imam do-kajšen vpliv na razvoj večjega programskega paketa, imenovanega SQL/DS (Structure Query Language Data System), kar je relacijski sistem za obravnavo podatkov (Relational Data Base Management System). Danes je to ena zelo pomembnih računalniških sestavin in hkrati ena ključnih prvin t. i. arhitekture za sistemske aplikacije (System Apli-kation Architecture). Prednost le-te se kaže v tem, da odnosi med podatki niso (oz. ni treba, da so) vnaprej določeni, cilj pa je omogočiti povezovanje različnih sistemov IBM z različno opremo in programi. Gre pravzaprav za dolgoročno strategijo, ki jo razvijamo z drugimi organizacijami; konkretno z laboratorijema VM in VSE. Prvi je v Endicottu (država New York, ZDA), drugi v Bdblingenu (ZR Nemčija). Ukvarjamo se tudi s programskimi jeziki (PL-1, cobol in drugi). Organizacijsko, administrativno in geografsko spada naš laboratorij pod IBM Kanada, s t. i. črt-kasto linijo pa je povezan s programskim sistemom, nameščenim v središču IBM-a v ZDA,« se predstavlja mag. Marjan J. Žižek in tako za računalniške analfabete kot za sladokusce pripominja; »Tisti, ki imajo pri nas, torej v Sloveniji oz, Jugoslaviji, IBM inštalacije, bodo programski paket SQL/DS takoj prepoznali. Mislim, da je pri nas kakih 50 tovrstnih inštalacij.«
Kaj vas je potegnilo čez veliko lužo? Ste imeli kakršna koli priporočila ali karkoli takega? V kakšno okolje ste prišli? Je tam kaj Prekmurcev? Kako ste se ustalili?
»Materialne razmere, standard, to so bili gotovo drugotni razlogi. Prvenstven je bil izziv, radovednost, ali bi lahko tudi tam uspel; hkrati pa možnost za usposabljanje, izobraževanje; saj večina iz računalništva prihaja iz ZDA in Japonske. Tam, kjer je ob prihodu pristalo letalo, sem še danes. V laboratorij IBM-a so me sprejeli brez posebnih priporočil. V zadnjem času se bolj ukvarjam s tehnično-tehnološki-mi vprašanji in ne toliko trženjem. Ob delu sem opravi! magisterij iz poslovnega upravljanja (business administration), namreč zato, ker sem se večidel ukvarjal s komercialo (komercialne aplikacije), kar seje pokazalo koristnejše kot poglabljanje tehnične izobrazbe. V Torontu je ogromno Jugoslovanov, veliko Slovencev; tu sta kar dve slovenski cerkvi in to je najbrž dovolj dobro merilo za številčnost Slovencev. Precej je tudi Prekmurcev. Lansko jesen so, recimo, pripravili, mislim da prireditev ob obletnici rojstva prekmurskega pisatelja oz. izdajatelja Štefana Kuzmiča, ki se je končala z bogato zakusko. V družini govorimo slovensko in srbsko, bolj malo angleško. Žena je zobozdravnica, vendar še ni zaposlena, kajti nima opravljenega izpita, s katerim bi dobila dovoljenje, licenco za delo s pacienti. Naj pojasnim, da na ta način strokovna združenja za posamezne poklice z določenimi predpisi otežujejo prišlekom, da bi se čim hitreje kvalificirali. Čeprav ima žena Jovanka končano fakulteto, potrebuje še omenjeno licenco. Sicer pa mislim, da je Kanada zanesljivo ena najboljših dežel za priseljence. Toliko jih je, da to sploh ni izstopajoče in se ne počutiš kot v Nemčiji, kjer si prišlek, >gastar-bajter< in podobno. Začel sem na nižjem delovnem mestu kot bi sicer lahko, kajti nisem imel poguma, da bi zahteval več, kot so mi ponudili. Prav gotovo pa so imeli informacije o tem, koliko sem sposoben in kako uspešen; najprej zato, ker so bili tam že zaposleni naši rojaly, in končno zato, ker sem delal v zastopstvu IB-M-a v ljubljanski firmi Intertra-de.«
(Mimogrede se s sobesednikom ustavimo pri še enem pomurskem strokovnjaku, zaposlenem v mednarodni družbi IBM, le da v Endicottu, država New York, namreč mag. Karlu Kerčmarju iz Sebeborec pri Murski Soboti. Srečanje z njim smo objavili v 50. številki Vestnika, 18. decembra 1986, pod naslovom Trava je pri sosedu vedno bolj zelena. »Mislim, da sem nekje že
Je eden redkih Slovencev v kanadskem Torontu, ki uporablja naš izraz za posojilo na hišo — namreč hipoteka — in se rad sklicuje na Winstona Churchilla, ki je menda izjavil, da je demokracija najslabša oblika oblasti, če izvzamemo vse druge. Razpon njegovega (ae)poklicnega zanimanja sega od ekologije do računalniških programov in opreme, od fizike in poslovnega upravljanja do filozofije, od raziskav materiala in konstrukcij do politike in ideologije. Pri vsem tem pa izjemno vitalen in razgledan 49-letnik, oženjen s Srbkinjo Jovanko, z dvema otrokoma (stara sta šest in devet let) je in ostaja Slovenec, zrasel s slovenstvom in Slovenijo, ki se ne želi ne kanadizirati ne amerikanizirati.
videl njegovo ime in zdaj ga bom skušal poiskati v imeniku, ki je seveda na računalniku. Podobno sem storil, ko sem po kakih 15-le-tih na Finskem iskal poklicnega prijatelja, ki se po naključju piše Ivan Cankar, in uspel. Po računalniški mreži sem mu poslal sporočilo in kasneje sva se tudi sestala.«)
Ko smo se dogovarjali za scenarij srečanja, ste izrazili pripravljenost, da bi nam posredovali lastna
spoznanja, zadevajoča onesnaževanje okolja ter Slovence in slovenstvo na tujem.
»V Torontu, velemestu z okrog 2,5 milijona prebivalcev, je zrak praktično čist, ni očitnejšega smradu, pri nas — v Radencih in Radgoni, da o Ljubljani niti ne govorim — pa je ozračje, najbolj pozimi, obupno. Morali bi se začeti preusmerjati, čeprav vem, da so v ozadju ekonomski dejavniki. V severni Ameriki imajo avtomobili menda že več kot deset let prečiščevalne naprave, kuri se večinoma s plinom ali elektriko, na cestah je manjša gneča. Podobno je s tukajšnjim množičnim kajenjem, ki v severni Ameriki dokaj upada in je zlasti med izobraženimi ljudmi redkost. V IBM-u smo se odločili, da s 1. julijem v naših zgradbah ne bo več kajenja, ne sob za kadilce, ničesar. Firma je tistim, ki bi radi nehali kaditi ali vsaj zmanjšali kajenje, plačala najboljše tovrstne tečaje; seveda je šlo za prostovoljno odločitev. Sicer pa je stvar kadilcev, kako bodo osem ur vzdržali brez cigarete na delovnem mestu. Zdi se mi, da so tukajšnji ljudje manj zdravi kot v Kanadi. Več je srčnih in rakastih obolenj in podobnega. Saj ni čudno! Ko se vsi ti vplivi zmno-žijo (potenciranje faktorjev!) — torej onesnaževanja z avtomobili, kurjavo in kajenjem — postane to verjetno za marsikoga usodno.«
(Mag. Žižek je posredoval zgovorne podatke iz računalniške aplikacije statistike o obolenjih rudarjev v uranovih rudnikih, predlagal, naj bi bile čistejše vrste bencina cenejše, slabše pa dražje — podobno pri kurjavi — in sprožil pobudo, da bi zastoje v cestnem prometu odpravili tako, da bi več vlagali v izogibališča — na mestih, kjer so stalni zastoji. »Na ta način bi zmanjšali porabo goriv, onesnaževanje in tudi nevarnosti prometnih nesreč. Prepričan sem, da so strokovnjaki o tem že razmišljali; z majhnimi, znosnimi vlaganji precej izboljšati prometne razmere.« Nevarnost širjenja luknje v ozonu, ki je tačas na vrhuncu zanimanja svetovne javnosti, pa je izseljenski strokovnjak opredelil kot globalno, še ne povsem razčiščeno vprašanje, ob tem pa pohvalil prizadevanja naših tovarn — omenili smo mu lendavsko Nafto — ki se preusmerjajo na izdelavo takih sredstev, ki so manj škodljiva za ozračje.)
»Slovenci smo vse preveč nagnjeni k vdajanju v usodo, češ nič se ne da storiti in ne spremeniti. To je ena največjih napak, in če se pojavlja na višji ravni, ima bolj usodne posledice. Naši slovenski najvišji politični predstavniki morajo postati odličnej
ši in dejavnejši upoštevajoč želje in mnenja ljudi.«
Najbrž veste, da sodijo v okvir t. i. demokratičnega, liberalnega prebujanja (pomladi!) na Slovenskem rojevanja vsakršnih zvez, gibanj, celo strank in frakcij. To pa ni več vdajanje v usodo!?
»Mislim, da je to v povprečju pozitivno in bo imelo pozitiven vpliv na nadaljnji razvoj. Je pa nekoliko preveč razdrobljenosti, kar je spet značilno za Slovence.
Mag. Marjan J. Žižek, roj. 1940 v Mariboru, večino mladosti preživel v Radencih, kjer je končal osnovno šolo, nato nižjo gimnazijo v Ljutomeru in višjo na Ptuju. Po diplomi iz tehnične fizike na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo se je najprej zaposlil na inštitutu za raziskavo materiala in konstrukcij, nato pa bil — do odhoda v Kanado leta 1976 — zaposlen na zastopstvu IBM Intertrade v Ljubljani. Je starejši planer v laboratoriju kanadske izpostave IBM-a v Torontu in je ob delu opravi! še magisterij iz poslovnega upravljanja.
Organizatorji bi se morali potruditi, da najdejo srednje poti, sprejemljive za čim več ljudi, in bi tako bile organizacije številčnejše in vplivnejše. Če se namreč vse razdrobi na 27 majhnih skupinic, nobena nič ne pomeni. Modrost političnega procesa je v iskanju kompromisov, in to je osnova demokracije. Nobenega drugega načina ni in demokracija je — kot je menda dejal Churchill — najslabša oblika oblasti, če izvzamemo vse druge. Obžalujem, da se v Jugoslaviji mednacionalni in drugi odnosi tako zaostrujejo, zlasti še, ker se mi zdi, da je vse skupaj delno celo usmerjano; je rezultat nenaključne kampanje. Slovenci moramo biti zelo odločni, ne pa da — kot večkrat opažam — slovenski predstavniki najprej dvignejo malo prahu, nato pa spet pokimajo. Vdajanje v usodo nas ne bo pripeljalo nikamor.«
Slovenski kompleksi o majhnosti in podobnem so povsem nepotrebni — večkrat pribijete in Slovenijo v tej zvezi primerjate s Finsko. Zakaj ta/taka primerjava?
»Finska po površini sicer ni majhna, je pa po vsem drugem. Šteje okrog štiri milijone prebivalcev in je že veliko časa samostojna dežela, dežela, ki na zemljevidu nekaj pomeni. Vsakdo ve za Finsko. Finci živijo normalno življenje, kljub revščini. Gre za daljni sever, kjer tako rekoč ni sonca. Vse je mokro in šele poleti se kaj posuši. Drugega razen lesa in vode na Finskem praktično ni. Če to deželo primerjamo z našo Slovenijo, ki je razmeroma veliko bogatejša in lepša, se nam še bolj odprejo oči, kako so ti naši kompleksi o majhnosti nepotrebni in neutemeljeni. Ko sem bil pozimi na Finskem, sem bil zelo impresioniran in primerjava se mi je kar naprej vsiljevala. Slovenci v Jugoslaviji gotovo nismo nepomembni. Tudi če nas je številčno manj kot 10 odstotkov, pa zato gospodarsko pomenimo verjetno približno četrtino in prispevamo četrtino. Zakaj potem ne upamo dvigniti glasu? Drugi, ki jih je prav tako le 10 Odstotkov in prispevajo znatno manj, ponavadi bolj povzdigajo glas kot mi. Zakaj si mi tega ne upamo? Osnovno in najvažnejše se mi zdi, da začnemo bolj vplivati na svojo usodo, če ne, nam jo bodo skrojili drugi.«
Kako se lahko kot Slovenec/ Jugoslovan legitimirate oz. artikulirate v kanadskem Torontu? Ste dejavni v kakšnem klubu, društvu, združenju? Krogi, v katerih se giblje IBM-ov strokovnjak vašega kova?
»Firma IBM ima t. i. country club, ki je malo zunaj Toronta in kjer so različne možnosti za
športno udejstvovanje (igrišče za golf, teniška igrišča in podobno), dvorana in manjša kavarna brezalkoholnih pijač.. Prirejamo tudi razne priložnostne prireditve. Veliko je slovenskih društev in združenj, ogromno izletniških točk, kjer organizirajo skupinske veselične prireditve. To so t. i. farme, ki se imenujejo celo po slovenskih pokrajinah: primorska, prekmurska in tako naprej. V bistvu nikogar ne briga, kakšna je moja družba. Ne želim se ne kanadizirati ne amerikanizirati. Sprejel sem, kar se mi zdi pozitivno in se marsičesa naučil; predvsem ustrezen odnos, ki je tam na izredno visoki ravni. Tako me je v IBM-u v začetku osupnilo, kako so ljudje pripravljeni priznati napake na sestanku ali kjerkoli. Vendar se pri njih nihče ne zadržuje. Ni premlevanja zgodovine. Bistveno je, kaj ukreniti zdaj in kako naprej. Kar je bilo, je water under the bridge, voda pod mostom, je že minilo.«
Vrnimo se k računalništvu in računalniški tehnologiji! Kaj menite, kje smo na tem področju pri nas — v Evropi?
»Bolj površno poznam domače razmere, vseeno pa sem impresioniran nad tukajšnjo zavzetostjo — kljub pomanjkljivim materialnim možnostim. Veliko se dogaja. Ljudje mnogo ustvarjajo, poskušajo in tudi dosegajo precej lepe uspehe. V tem vidim nekaj spodbudnega. Podobno velja za računalništvo z obema vejama: hardware (tehnična oprema) in software (programiranje). Gre za pravilno usmeritev, ki bi jo bilo treba čim bolj izkoristiti. To bi lahko postalo predmet izvoza, čeprav je konkurenca že sedaj velika.«
Konkurenčnost IBM-a in sodelovanje z drugimi firmami? Vaše videnje japonskega računalniškega prodora?
»Ne poznam podrobnosti o japonskih zmogljivostih in dosežkih. Seveda pa mi je znano, da so zelo uspešni pri super računalnikih, pri katerih se IBM posebej ne trudi, saj gre za sila omejeno področje — tako kar zadeva uporabo kot tudi tržišče. Naša firma bolj ali manj »pokrivat praktično celoten razpon računalnikov: od mikroračunalnikov do največjih, čeprav z različnim poudarkom na različnih področjih. Mislim, da nam je po konkurenčnosti najbližji DEC (Digital Electronic Corporation), predvsem pri majhnih, osebnih (PC) računalnikih. IBM ima precej stroge zahteve, zadevajoče sodelovanje z drugimi firmami. V bistvu hoče imeti koordinacijo in centralno kontrolo nad vsem, kar se dogaja, in to je precejšnja ovira, morda celo eden glavnih razlogov, da ni več tovrstnega sodelovanja. IBM se je celo povsem umaknil iz nekaterih dežel, ker so le-te hotele povečati svoj delež. Njihova filozofija je namreč taka, da je treba zagotoviti koordinacijo na svetovni ravni in ne prepuščati večinske kontrole neki lokalni avtoriteti.«
Slišali smo, da zgledno skrbite za osveževanje znanj v vašem računalniškem gigantu. Vsakdo menda 50 dni v letu?
»Številka 50 najbrž ni pretirana. Ne vem, koliko je uradno, vsekakor pa bi si moral vsak strokovnjak letno pridobiti nekaj tednov uradne izobrazbe — tečajev, seminarjev, dopolnjevanja. Sem ni všteto stalno seznanjanje z novim razvojem, zlasti drži to za nas, ki ustvarjamo nove izdelke ali nove izdaje izdelkov v računalništvu. Vsekakor je IBM firma, kjer ne moreš ostati na isti ravni oz. se zadovoljiti z doseženim znanjem. Treba se je kar naprej izpopolnjevati.«
Končno nas zanima, če se nameravate vrniti in kdaj?
»Kot večini rojakov, ki živijo na tujem, je tudi nam to vprašanje pogosto na umu. Do leta 1983 smo imeli resen namen, da se vrnemo in tudi poslej nas domovina še zmeraj privlači. Vendar bi bilo škoda, če bi zdaj pustil razmeroma dober položaj, ki sem si ga ustvaril v IBM-u. Torej še ostajamo. Hkrati pa ob slehe-rem prihodu z žalostjo ugotavljam, da je čedalje več prednosti, ki jih vidim na oni strani; pa ne mislim le na materialni standard, ampak tudi recimo na čistočo okolja.«
Branko ŽUNEC
STRAN 4
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
V teh vročih in soparnih poletnih dneh, ko se osvežujemo na različne načine, se najraje odločamo za ohladitev v vodi, pri čemer pa velikokrat ne pomislimo na varnost kopanja. Tudi v Pomurju imamo urejena in neurejena kopališča ter s tem tudi varna in nevarna za kopanje. Med varna kopališča štejemo termalna in druga kopališča v poletnih in zimskih bazenih ter nekaterih jezerih. Med neurejena kopališča pa spadajo razna jezera, reke in gramoznice. Slednjih je v Pomurju veliko in so tudi najbolj nevarna za kopalce.
Večina poletnih kopališč brez obratovalnega dovoljenja
Pred dobrim letom je stopil v veljavo zakon o varnosti na urejenih kopališčih v Sloveniji, ki podrobno ureja- obratovanje kopališč ter varovanje kopalcev. Nekatera urejena kopališča obratujejo stalno, vse leto, nekatera pa samo sezonsko, v poletnih mesecih, Z njimi upravljajo organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki so tudi dolžne spoštovati zakonska določila o varnosti na urejenih kopališčih. Ta morajo imeti tudi dovoljenja za obratovanje, ki jih na predlog sanitarne inšpekcije izda upravni organ občine, v kateri je kopališče. Upravljalci kopališč morajo poskrbeti za potrebno opremo za reševanje in prvo medicinsko pomoč ter zagotoviti strokovno usposobljene reševalce. Po veljavnem zakonu
Reka Mura zaradi močnega pretoka in onesnaženosti ni primerna za kopanje.
pa morajo upravljalci na kopališčih zagotoviti takšen kopališki red, ki omogoča nemoteno in varno kopanje ter higiensko vzdrževanje objektov, naprav in opreme. Upravljalec ne bi smel dovoliti vstop na kopališče otrokom do sedmega leta starosti brez spremstva staršev ali polnoletne osebe. Če upravljalci ne izpolnjujejo zakonskih določil, so predvidene visoke denarne kazni. Kljub temu pa v večini kopališč ni poskrbljeno za vse potrebno, kar nalagata zakon in pravilnik o varnosti na urejenih kopališčih. To dokazujejo tudi nekateri statistični podatki. V lanskem letu so sanitarni inšpektorji v Sloveniji pregledali izvajanje zakona na 123 kopališčih, ki spadajo med urejena (ali 88 odstotkov vseh kopališč), ter ugotovili, da si je pridobilo obratovalno dovoljenje le 32 upravljalcev kopališč (ali 26
Letošnja huda vročina je veliko kopalcev pritegnila tudi na akumulacijska jezera.
odstotkov). To pomeni, da so higienske in varnostne razmere na večini kopališč pomanjkljive in da upravljalci kljub temu, da so imeli dovolj časa, niso dovolj resno odpravili pomanjkljivosti in si pridobili obratovalnih dovoljenj. Sanitarna inšpekcija je lani v vseh štirih pomurskih občinah pregledala 10 kopališč in ugotovila, da ima samo eno obratovalno dovoljenje, to je poletno kopališče v Murski Soboti, da samo štiri kopališča izpolnjujejo tehnične in le dve higienske zahteve. Med pomanjkljivostmi so navedli tudi neredno kontrolo kopalne vode, občasno neprimernost vode za kopanje, nespoštovanje kopališkega reda, pomanjkljivo usposobljenost reševalcev, vodenje evidence in drugo. Zaradi teh ugotovitev je inšpekcijska služba kar sedmim upravljalcem kopališč izdala ureditvene odločbe. Koliko jih je v enem letu uspelo odpraviti pomanjkljivosti, na sanitarni inšpekciji zaradi dopustov nismo uspeli zvedeti. Kot pa smo lahko ugotovili v pogovoru z odgovornimi ljudmi na
posameznih kopališčih, se stanje bistveno ni izboljšalo, saj večina poletnih kopališč nima obratovalnega dovoljenja. Res je sicer, da gre v nekaterih primerih za pomanjkljivosti, ki bi jih lahko z več dobre volje in pripravljenosti odpravili upra-vljalci kopališč, nekatere pa so take, da niso samo njihova stvar. Tako denimo hotel Lipa iz Lendave nima obratovalnega dovoljenja za kopališče, ker izvajalci niso dobro opravili svojega dela, in kot kaže, tudi ne morejo ugotoviti, kdo je kriv, da bi odpravil napake. V Radencih nimajo obratovalnega dovoljenja za poletno kopališče zaradi neurejenega lastništva zemljišča. Obratovalnega dovoljenja nima tudi upravlja-lec ljutomerskega kopališča in še bi lahko naštevali. Res je tudi, da je v večini primerov posredi denar, ki ga ni dovolj, vendar pa bi morali vseeno od-
JE KOPANJE VARNO?
govorneje odpravljati tiste pomanjkljivosti, ki so pomembne za varnost kopalcev. V lanskem letu sicer po podatkih sanitarne inšpekcije v Murski Soboti na pomurskih kopališčih ni bilo nezgod (pred kratkim je bila utopitev v ljutomerskem poletnem bazenu, vendar zaradi nepremišljenosti kopalca in v času, ko je bilo kopališče zaprto), a se s tem ne moremo zadovoljiti, saj nesreča nikoli ne počiva. Sicer pa so urejena pomurska kopališča sorazmerno dobro opremljena z opremo za reševanje na vodi in iz vode ter prvo medicinsko pomoč. Vsa termalna in poletna kopališča (urejena) imajo zaposlene tudi strokovno usposobljene reševalce. Kakovost kopalne vode, ki jo nadzira Zavod za socialno medicino in higieno Murska Sobota, je na poletnem kopališču v Murski Soboti, kopališču Zdravilišča Moravske toplice, kopališču Terme v Petišov-cih, poletnem kopališču v Ljutomeru, termalnem kopališču Moravci pri Bučkovcih, termalnem kopališču v Banovcih in olimpijskem kopališču hotela Lipa v Lendavi primerna.
Gramoznice so posebno nevarne za kopalce
Poleg urejenih termalnih in drugih kopališč, kjer se največ kopamo ter so bolj ali manj tudi primerne za varno kopanje, pa se v teh vročih in soparnih poletnih dneh mnogi odločajo za osvežitev v neurejenih kopališčih, kjer ni nobene pomoči ob nezgodi. Zato so takšna nekontrolirana kopališča tudi zelo nevarna za utopitve. Med najbolj nevarna neurejena ko
Vsak bi moral znati plavati
V Sloveniji smo začeli resneje razmišljati o zaščiti človekovih življenj, ki jih izgubljamo zaradi utopitev v kopališčih, pred dvajsetimi leti, ko je v naši republiki utonilo 128 ljudi. To je bil drugi ndjpogostejši vzrok smrti — za prometnimi nesrečami. Da bi znižali utopitve in zmanjševali število neplavalcev, saj so prav neplavalci najbolj izpostavljeni utopitvam, smo pred dvajsetimi leti v Sloveniji začeli z akcijo Naučimo se plavati, ki je stekla tudi v Pomurju. Organiziranih je bilo veliko začetnih in nadaljevalnih plavalnih tečajev, s čimer se je zmanjšalo število neplavalcev. Žal pa je še vedno preveč ljudi, ki ne znajo plavati, zlasti med starejšimi, ki pa se zaradi sramu ali drugih vzrokov neradi odločajo za plavalne tečaje, četudi so ti prilagojeni njihovemu prostemu času. V tem poletnem času potekajo plavalni tečaji v soboški, radgonski in ljutomerski občini; organizirajo jih Zveze telesnokulturnih or-ganizcij posameznih občin. Kot so nam povedali v soboški občini, so pripravljeni organizirati plavalne tečaje toliko časa, dokler bodo kandidati. Žal pa tudi letos udeležba na plavalnih tečajih ni taka, kot bi želeli. Zato bo potrebno akcijo Naučimo se plavati nenehno spodbujati, saj lahko samo tako hitreje odpravljamo plavalno nepismenost. Zavedati bi se namreč morali, da plavanje sodi med kulturne vrednote slehernega človeka, ki se tako tudi počuti varnejšega. Zato bi se moral vsakdo naučiti plavati. S sistematičnim učenjem plavanja pa bomo prav gotovo prispevali k zmanjševanju smrti zaradi utopitev.
pališča spadajo gramoznice, ki jih je v Pomurju izredno veliko, večina pa je tudi ostala takšna, kot so jih pustili ob izko-
Moravske toplice so dobro obiskane, saj pride letno tudi do 450 tisoč kopalcev.
pih gramoza. Gramoznice nimajo urejenih obal, tako da se lahko hitro usiplje zemlja, kar je nevarno za kopalce. Prav tako so gramoznice na posameznih mestih različno globoke, tako da prihaja do naglih spre-meb temperature vode. Vse to lahko ima hude posledice za slabe plavalce, zlasti za tiste, ki ne znajo plavati. Voda v gramoznicah se namreč hitro ogreje na površini, medtem ko je v globini zelo hladna, ta nenadna sprememba temperature pa lahko povzroči mišični krč, pride celo do kapi, zlasti še, če gre
kopalce vroč v vodo. Grazmoz-nice so še posebno nevarne za vinjene kopalce, saj je znano, da so pri njih zmanjšane fizične in psihične sposobnosti, ne znajo pa tudi presojati svojih zmogljivosti. Zato je lahko vsaka odločitev za plavanje na daljše razdalje nevarna in usodna. Take utopitve smo imeli tudi v Pomurju. Večina gramoznic pa je nevarna za kopalce tudi zaradi onesnaženja in iz higienskih razlogov. V našem življenjskem okolju imamo veliko onesnaženih in celo zastrupljenih voda v gramoznicah, saj najdemo v njih razne predmete in ostanke kemikalij in drugih nevarnih snovi, ki zastrupljajo okolico in so nevarne za življenje. Prav tako najdemo v gramoznicah razne železne predmete, pločevinaste škatle in drugo, kar je zelo nevarno za poškodbe kopalcev. Ob nekaterih gramoznicah sicer imamo table z napisi o nevarnosti kopanja, a jih mnogi kopalci ne upoštevajo in se ne
premišljeno podajajo v vodo. Imamo tudi gramoznice, kjer so se table z napisi izgubile v obrasli travi, ali pa izdrte ležijo na zemlji in nikogar ne motijo, da bi jih postavil na pravo mesto. Še huje pa je v tistih gramoznicah, ki so brez vsakih oznak o nevarnosti kopanja, pa
se v njih ljudje vseeno kopajo. Zanimivo je, da se s temi stvarmi srečujemo vsak dan in kljub nenehnim opozorilom o nevarnosti onesnaženja okolja v sredstvih javnega obveščanja ne storimo ničesar, brezbrižni pa so pri tem tudi krajevni in drugi dejavniki, ki bi morali v že kritičnih razmerah ukrepati — bodisi s postavitvijo ograj, napisi ali kako drugače. Veliko več bi pri tem morali storiti tudi inšpekcijske službe in drugi nadzorni organi, ki jih imamo v naši družbi kar precej. Pri tem bi morali biti odločnejši in
Gramoznice so lahko nevarne za kopalce že zaradi različnih globin in neurejene obale, zlasti še za skakalce.
poseči tudi po kaznovalni politiki, če že drugače ni mogoče reševati te .pereče problematike. Ne bi se smeli zadovoljiti z ugotovitvijo, da v Pomurju v zadnjem času ni bilo večjega števila utopitev v gramoznicah (zadnja je bila letos v gramoznici na Ivancih, ki je terjala dve življenji), temveč bi morali ukrepati pravočasno, saj gre za zaščito človeških življenj.
Poleg gramoznic je nevarnost za kopanje tudi v nekaterih rekah in akumulacijskih jezerih, še posebno v Muri, ki je zaradi močnega pretoka pogoltnila že marsikatero človeško življenje. Na kopanje v reki Muri se lahko podajo samo
odlični in izkušeni plavalci, pa še ti ne vselej in na vsakem mestu. Previdni pa bi morali kopalci biti tudi v akumulacijskih jezerih, saj večina nima urejenih prostorov za kopanje, vprašljiva pa je tudi kakovost vode za kopanje. Za vsa nekontrolirana kopališča pa velja, da
ni strokovno usposobljenih ljudi, da bi lahko reševali ob utapljanju ali drugi nezgodi. V Pomurju sicer imamo dve usposobljeni potapljaški ekipi za reševanje na vodi in iz nje, v Gornji Radgoni in Murski Soboti, žal pa na njiju na nekontroliranih kopališčih ni mogoče računati. Ob teh tudi ni telefonov, pa tudi sicer bi bil prihod reševalcev na kraj dogodka prepozen, saj vemo, da je za utopitev potrebno zelo malo časa. Zato bi morali vselej dobro premisliti, ko se odločamo za kopanje na nekontroliranih kopališčih,
zlasti' če so osamljena in ni v bližini nikogar, ki bi lahko priskočil na pomoč.
Tega poletnega zapisa smo se lotili z namenom, da bi še enkrat javno opozorili kopalce, ki se v teh pasjih dneh podajajo na osvežitve v nevarne vode, na nepremišljena dejanja, zlasti pa tiste, ki so doslej premalo storili za varnost kopanja na neurejenih kopališčih. Če bo to pisanje vendarle koga zganilo in če bomo s tem rešili samo eno človeško življenje pred utopitvijo, potem smo dosegli naš namen.
Feri Maučec Foto: Nataša Juhnov
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 5
GOST IMA RAJŠI DOMAČNOST KOT STERILNOST
Slovenska naravna zdravilišča so povezana v posebno skupnost, ki skrbi za njihovo predstavljanje na tujem trgu. Domači gostje (večkrat pa tudi zaposleni v zdraviliščih) njihovega dela sploh ne poznajo, zato pa večina tujih zve za Slovenijo in naravna zdravilišča prav po zaslugi predstavitve skupnosti na borzah, sejmih in tiskovnih konferencah.
Jan Ciglenečki je že peto leto zaposlen v Skupnosti naravnih zdravilišč Slovenije v Celju kot vodja Marketinga. Prej je bil šest let direktor Ptujskih toplic, prav kmalu (septembra) pa bo spet menjal zaposlitev. Uspešno je namreč opravil vse preskuse in bil imenovan za pomočnika predstavnika Turistične zveze Jugoslavije na Dunaju.
Pred odhodom na službovanje v tujini smo mu zastavili nekaj vprašanj o skupnosti in naravnih zdraviliščih.
Kako si zdravilišče pridobi naziv naravno zdravilišče?
»Mislim, da so to tudi v Sloveniji znane stvari. Prav gotovo mora najprej zaprositi za status zdravilišča, če to še ni. Običajno gre za termalna kopališča ali kraje z mineralnimi vrelci, ki na osnovi določenih kriterijev, ki jih določa Zakon o naravnih zdraviliščih, dobijo status naravnega zdravilišča. Ta čas ima ta status 14 zdravilišč, zanj pa se potegujeta tudi zdravilišče v Zrečah in Medijske toplice.«
Je naravnost najpomembnejši pogoj?
»Prav gotovo, da je na prvem mestu naravni dejavnik: mineralna ali termalna voda, zdravilno podnebje — zrak, ali pa zdravilno blato. Poleg tega mora biti zdravilišče tudi primerno medicinsko opremljeno, imeti svojo terapijo, toliko in toliko medicinskih sester, fizioterapevtov, zdravnika specialista fiziatra ali revmatologa, za notranje organe in podobno.«
Zakaj si želijo pridobiti naziv naravnega zdravilišča, kaj pomeni za njihovo poslovanje?
»V poslovanju takih zdravilišč to prav gotovo pomeni neko večje priznanje doma, predvsem pa v tujini. Avstrijci, Nemci in drugi namreč vedno sprašujejo, če so ta zdravilišča priznana s strani države. Nemci pravijo takim zdraviliščem Kurort, čeprav pomeni to nekaj več — zdravilišče in zdraviliški kraj. Pri nas pa vsa zdravilišča niso hkrati tudi zdraviliški kraji.«
Ali bo mogoče v prihodnosti tudi pri nas uveljavljen ta naziv, boste v večji meri upoštevali tudi urejenost kraja?
»Prav gotovo, to je naša želja že ves čas, to pa predvideva tudi zakon. Zdravilišče bo moralo biti
v zdraviliškem kraju, to bo pogoj, da bo priznano.
Od kdaj deluje Skupnost naravnih zdravilišč Slovenije in kako se financira?
»Deluje že več kot trideset let. Prvotno je bila ustanovljena zveza slovenskih zdravilišč, po desetih letih pa Skupnost naravnih zdravilišč Slovenije. O financiranju se zaenkrat dogovarjamo z vsemi 14 zdravilišči. 40 odstotkov prispevajo vsa zdravilišča v enaki meri, 60 odstotkov pa se zbere glede na število prenočitev.
Jan Ciglenečki, vodja Marketinga pri Skupnosti naravnih zdravilišč Slovenije: »V tujini predstavljamo vseh 14 slovenskih naravnih zdravilišč — bodisi na sejmih ali tiskovnih konferencah, pa na »študijska potovanja« povabimo tudi tuje novinarje.«
Torej, večja zdravilišča plačajo več. Zadnje čase se pojavlja mnenje, da bi določene aktivnosti v tujini omejili in uvedli sistem financiranja z enakim deležem. To je stvar dogovora.«
Ali lahko katero zdravilišče deluje samostojno, ne da bi bilo vključeno v skupnost?
»Prav gotovo. Mislim, da lahko vsako zdravilišče deluje samostojno, še posebej, če ima razvito komercialno in marketinško službo. Vendar je to nesmnisel, ker imamo v Sloveniji samo 6 tisoč postelj oziroma 4 tisoč primernih za tujega gosta, zato posamezno zdravilišče ne predstavlja tega kot vsa skupaj. Predstavljamo jih na posebnih stojnicah s podobo slovenskih naravnih zdravilišč, ali pa v okviru sloven
skega nastopa skupaj s Centrom za ekonomsko in turistično propagando pri GZS.«
Ali se na vsako predstavitev zdravilišč posebej pripravite, kdaj omenjate eno bolj kot druga?
»Prav gotovo je način našega dela tak, da ne postavljamo v ospredje nekaterih zdravilišč. Če pa imajo seveda ta zdravilišča posebno zanimive programe, te tudi predstavimo. Ves čas predstavljati klasične zdraviliške kure in programe ni zanimivo.«
Ali je dobro predstavljati vsa naravna zdravilišča naenkrat, ni med njimi prevelike konkurence?
»Imajo tako različne indikacije, da se to da. Gledal bomo s strani tujega gosta. Na domačem trgu je stvar rahlo drugačna, tu se zdravilišča najbolje sama predstavijo, zato nimamo skupnih predstavitev. V tujini, v krajih, kjer slovenskih zdravilišč ne poznajo, pa gostje pridejo k stojnici in se najprej pozanimajo, če, sploh imamo v Sloveniji zdravilišča. Naslednje vprašanje: ali imate mogoče material, kjer so vsa ta zdravilišča predstavljena. Ti ljudje bi si radi objektivno, neobremenjeno pogledali, kaj vse imamo, in se nato odločili, kam. In prav gotovo je naša naloga prav ta, da objektivno predstavimo, kaj ima katero zdravilišče zanimivega, posebnega.«
INTERVJU
Denarja za prospekte, propagandni material je vse manj?
»Ta čas imamo pri skupnosti skupen plakat v več jezikih in katalog z dokaj obširnim uvodom, ki podrobno predstavlja vsa zdravilišča. Poleg tega imamo tudi programe z diapozitivi, saj se v tujini po navadi predstavljamo s temi posnetki na nastopih. Nimamo pa še multivizije, ki je draga zadeva, zato jo želimo dobro pripraviti.«
Informacijski sistem v svetu hitro napreduje, ga uspete dohitevati?
»Moram reči, da tudi tu nismo najhitrejši. Še do danes se nismo uspeli opremiti z računalniki, mislim, da nam bo v enem letu uspelo. Zbiramo namreč podatke o vseh slovenskih zdraviliščih. Če želimo predstaviti dejansko stanje, trende ipd., moramo imeti dnevne podatke.«
Je termalna voda za prodajo na tujem trgu res najpomembnejša? Glede na podatke o zasedenosti pomurskih zdravilišč to drži.
»Termalna voda je prav gotovo zelo privlačna. Nasploh se na tujem trgu dosti lažje prodajajo -zdravilišča, ki imajo termalno vodo, kot tista, ki imajo mineral
no. To je seveda zelo poenostavljeno. Rogaška ima kljub temu velik odstotek tujih gostov. Tu gre seveda za specifične indikacije, za bolezni prebavil, medtem ko si srčnih obolenj ne zdravijo radi v tujini.«
So te vaše ugotovitve vzrok, da so začeli iskati nove vrelce tople vode?
»Prav gotovo so prav takšne ugotovitve pripeljale do tega, da je v Radencih že najdena topla voda. To pomeni v poznejšem obdobju dobro kombinacijo indikacij: zdravljenje srčnih bolezni in ožilja ter revmatičnih obolenj. To je na tujem trgu žejo zanimivo. Dokaz so majhne Šmarješke toplice, ki pa jih v primerjavi z drugimi zelo dobro prodajamo na tujem trgu. Največ gostov sprašuje prav po tej kombinaciji zdravljenja ožilja in revmatizma.«
Ali ne bo prevelike konkurence med zdravilišči?
»Mislim, da ne, kajti naša zdravilišča imajo še vedno relativno majhno število postelj, tuji trg pa je velik. Vprašanje je le, kako močni bomo v propagandi in kakšne bodo naše storitve v zdraviliščih.«
Tudi v Pomurju se v zadnjem času veliko gradi, verjetno pa ne smejo pozabiti na naravno okolje, zelenje?
»Kolikor poznam načrte kolegov v Moravskih Toplicah, Radencih in tudi v Lendavi, vem, da so načrtovali tudi spremljevalne dejavnosti. Prav gotovo je največja naložba ta čas hotel A kategorije v Moravskih Toplicah, s katerim se bo po mojem mnenju izboljšala sestava gostov. Takšen hotel pa potrebuje tudi primeren servis, kadre. V takem kraju morajo biti tudi primerne trgovine, igrišča za tenis in drugo.«
Kulturno življenje v zdraviliških krajih, animacija ... Je to pri prodaji na tujem trgu pomembno, ali pa iščejo tuji turisti le najustreznejše indikacije?
»Ta dejavnik, za katerega ste vprašali, je gotovo eden najpomembnejših. Gost se želi v takih zdraviliščih počutiti domače, kakovost storitev je zelo pomembna. Postrežba, prijaznost že v recepciji, da gostje zvedo vse, kar želijo, in se prijetno počutijo. Okolica mora biti temu primerno urejena. Zdravilišča, ki so znala ta del ponudbe popestriti in spraviti na kulturno raven — tudi z raznimi prireditvami, ki niso enkrat tedensko, ampak vsak dan, animatorji pa znajo ustvariti prijetno vzdušje — imajo temu primeren uspeh na domačem in tujem trgu.«
Bernarda B. Peček
SOBOŠKI SINDIKAT
V SREDIŠČU DOGAJANJA
Kljub dopustniškemu času aktivnost soboških sindikatov ne jenjuje. Tako so se aktivno vključili v razprave o dopolnilih k slovenski ustavi, o zakonu o delovnih razmerjih, ponekod hitijo s pripravo statutov podjetij, drugod pa preučujejo določila nove sindikalne liste. V njej je določen najnižji osebni dohodek, ki znaša 3 milijone 110 tisoč dinarjev, in zajamčenimi je 2 milijona 400 tisoč dinarjev. V tej zvezi so se vodstva osnovnih sindikalnih organizacij tesneje povezala s strokovnimi službami v organizacijah združenega dela, ki sproti spremljajo gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Za zdaj so dokaj zadovoljni tudi z odzivom na podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989, saj so dobili podatke iz 68 osnovnih organizacij Zveze sindikatov v soboški občini, kjer so doslej zbrali blizu 4 tisoč podpisov delavcev. Ker doslej še ni končana akcija podpisovanja v največji delovni organizaciji Tovarni oblačil in perila Mura, zaradi kolektivnega dopusta so jo začeli pozneje, računajo, da bodo rezultati še ugodnejši.
V soboških sindikatih te dni razpravljajo tudi o vsebinskem predlogu določil o opredelitvi sindikata v statutu podjetja. V začetku julija je namreč izšel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, ki določa, da je potrebno samoupravne akte uskladiti ž novim zakonom do 31. decembra letos. Ker časa očitno ni na pretek, obstaja boja
Ob 30-letnici
gostilne DOMINKO v Odrancih
vabljeni na velike zabavne prireditve:
•	v soboto, 12. avgusta, vas bo razveseljevala skupina Čudežna polja,
•	v nedeljo, 13. avgusta, pa ansambel Monitor.
Žrebanje vstopnic, nagrade: kopanje za dve osebi v Moravskih Toplicah, Radencih in Termah v Lendavi.
Osnovna šola Branko Bernot-Aljaž, 69242 Križevci pri Ljutomeru
razpisuje prosta dela in naloge
— predmetnega učitelja matematike za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
— predmetnega učitelja likovne vzgoje za določen čas s polovičnim delovnim časom.
Prijave pošljite na naslov šole. Rok prijave 8 dni od objave razpisa. Pričetek dela obeh delavcev bo 1. 9. 1989.
zen, da se bodo pojavile določene pomanjkljivosti pri urejanju položaja sindikata v statutih podjetij. Zato so izvršne odbore osnovnih sindikalnih organizacij pozvali k večji aktivnosti na tem področju. Podobno velja za zakon o delovnih razmerjih, kjer je javna razprava podaljšana do 1. septembra, zakon pa naj bi sprejeli v drugi polovici septembra.
Vodstvo soboškega sindikata pa je tudi pobudnik akcije za zbiranje prostovoljnih in drugih prispevkov za odpravljanje posledic neurja v severovzhodni Sloveniji, med drugim tudi v Pomurju. Prostovoljne prispevke je možno nakazati na poseben žiroračun Rdečega križa Slovenije: 50101-678-51579 (s pripisom: Za prizadete ob neurju v severovzhodni Sloveniji).
Milan Jerše
0 ustavnih dopolnilih še do jeseni
Prejšnji teden je republiška skupščina sprejela delovno besedilo predloga dopolnil k ustavi SR Slovenije, v katerem je upoštevana večina pripomb iz javne razprave. V besedilu je tudi prevzeto vse obče znano iz sveta in uveljavljeni izrazi, jezik pa je razumljivejši, čeprav so posamezne določbe splošnejše, kar omogoča večjo svobodo delovanja in sproža pobudo. Predlog sicer vsebuje kar 78 ustavnih dopolnil, na novo pa jih je vključenih 21 z vsebino, ki v osnutku ustavnih dopolnil sploh ni bila obravnavana. Prav v njih pa so ustavne rešitve za vsa bistvena vprašanja. Ob razumljivejšem besedilu za prebiranje pa so upoštevana tudi načela skladnosti k dopolnitvam zvezne ustave, s čimer ni v nasprotju z njenimi osnovnimi usmeritvami.
Pri tem pa je treba vendarle posebej omeniti, da so v slovenski ustavi še bolj poudarjena bistvena vprašanja našega nadaljnjega razvoja, povezana s samostojnostjo, gospodarsko in politično suverenostjo slovenskega naroda, za kar se ves čas zavzemamo. Zdajšnja ustavna dopolnila se namreč zelo nagibajo k celostni ustavni reformi, ki naj prispeva k hitrejšemu odpravljanju težav v večnacionalni jugoslovanski skupnosti in iskanju najboljših rešitev za izhod iz politične in gospodarske krize. Delovno besedilo predloga dopolnil k ustavi SR Slovenije jasno dokazuje, da je možno tudi v zapletenih razmerah poiskati skupna izhodišča, ki nas združujejo, ne ločujejo. Vedeti je treba, da novo besedilo izhaja iz enakopravnosti vseh oblik lastnine, svobode političnega in sindikalnega organiziranja, enakopravnosti vseh političnih organizacij in gibanj, svobodnih, neposrednih, sploš
nih in tajnih volitev. V sistemu volitev je sprejeto načelo, da so volitve za vse zbore skupščin občin in za skupščino SR Slovenije splošne, neposredne in tajne, po volilnih enotah, z odprtimi kandidatnimi listami. Le pri volitvah v družbenopolitični zbor sestavlja listo kandidatov pristojni organ Socialistične zveze, vendar prav tako na podlagi potrebne podpore občanov, v skladu z zakonom.
Dogovorjeno je, da bi do 7. septembra v občinah predlagali morebitne spremembe in dopol-
ZAKAJ GORNJO RADGONO ZALIVA?
IVsak občan Gornje Radgone ve, da si mora po malo večjem nalivu obuti gumijaste škornje Iin se šele nato odpraviti v mesto. Ob takih primerih je namreč Gornja Radgona pod vo-Ido. Pa ne, da bi se vsakič utrgal oblak prav nad mestom! Vzrok vseh težav je dotrajana kanalizacija. Nekateri deli so stari že I petdeset let, drugi pa so nastajali brez kakršnih koli načrtov, tako pač, kakor se je širilo mesto. Zato je gornjeradgonska  kanalizacija brez osrednjih vodov in prav to pomeni danes »ozko grlo«.
I »Najbolj kritično je ob Partizanski ulici od križišča pri cerkvi do križišča pri avtobusni postaji. Tu bo potreben nov
kolektor, ki bo zbiral vso vodo,
nitve, ki jih bo upoštevala ustavna komisija, ki mora do 15. septembra določiti predlog prečiščenih dopolnil, kajti že 27. septembra naj bi ga sprejemala republiška skupščina. Za zdaj je ostalo edino nerešeno vprašanje o pristojnosti in sestavi zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Tako bo do sredine septembra odprto vprašanje, ali bo imel zbor združenega dela manj članov in manj pristojnosti, ali se bo zbor občin oziroma krajevnih skupnosti spremenil v splošni pristojni zbor z več delegati in ali
tudi tisto, ki priteče s hriba,« je dejal predsednik Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja pri Skupščini občine Gornja Radgona Franc Štrakl. »O tem imamo sedaj že študijo oziroma posnetek stanja. Naloge smo se namreč lotili tako, da smo najprej naročili natančno analizo stanja. Do konca leta bomo imeli študijo za vse mesto, za najbolj kritične dele pa že sedaj načrtujemo obnovo.«
Prva naloga, ki si jo je občinsko vodstvo zadalo v zvezi z reševanjem problema kanalizacije, je opravljena. Poskrbeli so za redno čiščenje, vzdrževanje in ob večjem nalivu prečrpavanje vode. Tako preprečijo naj-
hujše. Toda to je le začasna re-
bo imel družbenopolitični zbor manj pristojnosti.
Seveda bi bila utvara, če bi sedanje besedilo označevali za popolnoma sodobno zasnovo ustave, kakršno si že dolgo želimo. V njem pa je vendarle marsikaj naprednega, kar bo treba še dopolnjevati, pri čemer nas dosedanji dosežki spodbujajo, da v prihodnje ne smemo na tem pomembnem področju nikakor ostati na pol poti.
Milan Jerše
šitev, precej večji zalogaj pa je  obnova in širitev kanalizcije na  Partizanski ulici, saj poteka tik I pod magistralno cesto, ki je _ glavna prometna povezava | med Mariborom in Lendavo.
Obnova bo možna le takrat, ko  bodo s sredstvi republiške ce-  stne skupnosti obnavljali magi-  stralno cesto, kdaj bo to (ali res prihodnje leto?), pa se še ne ve. I Za načrte so zaprosili Komuno I Projekt iz Maribora, jeseni pa | se bodo odločili za najprimer-. nejšega izvajalca, ki bo prevzel  obnovo kanalizacije od križišča H pri avtobusni postaji do železniške postaje. Že obnova tega m dela bo za izboljšanje kanaliza- I cije velikega pomena.
Bernarda B. Peček
PRODAJNO MESTO: MURSKA SOBOTA
Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921
STRAN 6
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
kmetijska panorama
IZ SOZDOVSKEGA PROJEKTA 0 ZDRAVI HRANI
GORIČKO KOT FRIULLI?
Naj ponovimo: »Podprojekt Zdrava hrana je del širše zastavljenega projekta Goričko. Toda če hoče Pomurje v celoti izkoristiti naravne danosti mora zgraditi še majhne predelovalne obrate v živilstvu, organizirati celovitejšo ponudbo v turizmu in drugače urediti (prilagoditi) trgovino. To pa je že tema, ki presega raven sozda in je potreben širši dogovor v regiji. Tako bi mogli — in bomo to zavestno spoznali — docela plasirati naše izdelke in storitve pod eno samo oznako, kot to že počenja severna pokrajina Italije Friulli.«
Mali prototipni obrat za predelavo mesa, mleka, sadja in žit
V zadnjem, tretjem povzetku gradiva o projektu sozda ABC Pomurka o zdravi hrani nadaljujemo z naštevanjem ključnih nalog. Ostali smo pri »ustanovitvi zadruge pridelovalcev zdrave hrane, ki bi sčasoma prešla na lastno financiranje.« Sledi: »Načrtno pridobivanje in posredovanje znanj in informacij za pridelovanje zdrave hrane po posebnem programu. Ogled podobne pridelave v tu-
jini in doma z vključevanjem strokovnjakov, ki že imajo določena znanja. Opredeliti način sofinanciranja pridelave zdrave hrane in urediti pravne odnose med pridelovalci in prodajalci.«
S projektom naj bi krenili čimprej in postopno; sprva s pridelavo in prodajo domače hrane. Sčasoma naj bi v Murski Soboti zrasla trgovina za prodajo domače hrane, hkrati pa bi razpredli (organizirali) prodajno mrežo: tržnice, trgo-vine-delikatese, naročena proizvodnja za znanega kupca in podobno. Izpeljati kaže naloge iz posebnega projekta strokovnjakov ŽVZ (Živinorejsko-veterinarskega zavoda), namreč Modelna kmetija za tretje tisočletje. Spoznanja oz. ugotovitve iz njega bo treba preveriti, objaviti in priporočiti kmetom. Ob tem bo nujno potrebno opredeliti marketinške dejavnosti: blagovna znamka, obveščanje kupcev, EPP, tržna analiza, embalaža.
Med pomembnejšimi ključnimi nalogami sta gotovo (še) tile: »Ugotoviti ustreznost po-
krajinskih ustanov za kontrolo onesnaženosti hrane, zemlje, vode. Izdelati predlog dopolnitve opreme in izpeljati vse potrebno za verifikacijo ustanove in strokovnjakov za analize.« In še: »Izdelati idejne projekte s približno oceno stroškov in zmogljivosti za gradnjo po enega malega prototipnega obrata za predelavo mesa, mleka, sadja in žit. Gradnjo naj financirajo zasebniki, sofinancirajo pa podjetja sozda — odvisno pač od podjetniškega interesa.«
V pričakovanju mnenja republikancev in Evrope ’92
Avtorji gradiva v sklepnem delu poudarjajo: »Ko bo izdelan projekt Goričko s podprojektom Zdrava hrana, bo potrebno sklicati sestanek z nosilci razvoja turizma in trgovine v pokrajini ter ugotoviti možnosti za sodelovanje. Dognati je treba možnosti in pogoje za prodajo zdrave hrane in izdelkov iz zdrave hrane na zunanjih tržiščih, predvsem z upoštevanjem pogojev Evrope ’92. Poskrbeti moramo za organizirano sodelovanje skupine strokovnjakov, ki se bodo ukvarjali
CENE ŽIVINE NE DOHAJAJO INFLACIJE
Kot poroča Tanjug, se zaradi vse hitrejšega galopa cen denar ne šteje več, ampak se na veliko »premetava z lopato«. Zavod za tiskanje denarja dela 24 ur na dan, pa mu kljub temu ne uspe potešiti lakote za vse manj vrednimi »papirji«. Tudi v slovenskih bankah ni dovolj gotovine, prodajalci na bencinskih črpalkah pa so zatrpani z denaijem, ki ga kot blago, ki zavzame veliko prostora, enostavno dajejo v kartonaste škatle. Medtem ko zaposleni v gospodarskih podjetjih na veliko odhajajo na kolektivne dopuste, zaposleni v Zavodu za tiskanje denarja ostajajo pri svojih »štanc-mašinah« in do nadaljnjega ne smejo na letni dopust. Zvezni izvršni svet napoveduje, da se bo letošnja inflacija zaustavila pri približno 800 odstotkih, izračuni institutov pa so
veliko bolj neugodni in predvidevajo vstop v štirištevilčno inflacijo.
Cenam resnično ni moč slediti, saj nenehno rastejo, človek pa ob tem izgublja predstave o realnosti. Tudi razkorak med cenami kmetijskih izdelkov in cenami reprodukcijskega materiala se nenehno povečuje, saj je za avgust napovedana ponovna občutna podražitev mineralnih gnojil, o cenah zaščitnih sredstev pa tako ali tako ne kaže izgubljati besed.
V soboški Mesni industriji skušajo sicer sproti usklajevati odkupne cene živine, vendar rejci pravijo, da le-te ne sledijo rasti stroškov prireje. Kot smo zvedeli v Mesni industriji, veljajo od začetka tedna nove odkupne cene živine, ki so višje od dosedanjih. Kilogram tople polovice
V njem sta v vejevju prepletena mojstrovina spretnost m car krajine ob Muri. Mehkobo trdega kmečkega življenja, zajeto v tem koruznjaku, je danes zamenjala trdota betonskih gradenj v želji, ustvariti si lagodno življenje - a samo na videz.
Kdor ga želi videti v naravi, naj se ustavi na Gornji Bistrici pri hiši s številko 53, kjer stari koruznjak čaka oodrl človek’ Se bo zrušil sam? Ah pa ga bomo morda obvarovan kol spomin na spretne roke naših
nali podobno, kot smo to storili s kmečkimi, s slamo kntum h.sami, 'So^rda le obvarovali nekaj naših pomurskih posebnosti?	Stanka Desmk
s posebnostmi razvoja pridelave zdrave hrane.« Za tem podčrtujejo:
»Vse predloge verificirati na ustreznih republiških komitejih (za kmetijstvo, tržišče) ter inšpekcijskih službah občine in republike, še prej pa seveda na KPO sozda.«
Uvid v RR (razvojno-razi-skovalni) projekt sestavljene organizacije ABC Pomurka, ki naj bi ga izpeljala skupina ciljno izbranih, projektno organiziranih in — kot sami zatrjujejo — neodvisnih sozdovskih strokovnjakov naj sklenemo s končnim predlogom: »O idejnem projektu Zdrava hrana se moramo opredeliti v sozdu, ga dopolniti in določiti nosilce nalog. Če bomo ugotovili, da to ni naloga sozda, je treba sprejeti sklep o tem, kdo v sozdu ali zunaj njega naj izdela projekt Zdrava hrana.« Mi bi dodali, da bi se moglo na osnovi predloženega (objavljenega) gradiva sprožiti širše razpravljanje in ne bi ostalo zgolj pri besedah.
Povzel: B. Ž.
mladega pitanega goveda A vrste, ki ga koljejo za posebne namene, velja zdaj 54.000 dinarjev (živa teža 32.400 dinarjev), mlado pitano govedo ekstra kakovosti je po 50.000 dinarjev (živa teža 30.000 dinarjev), prve kakovosti po 46.000 dinarjev (živa teža 27.000 dinarjev), druge kakovosti po 40.000 dinarjev (živa teža 22.000 dinarjev) in izven kakovosti po 34.000 dinarjev (živa teža 18.000 dinarjev). Dražje so tudi krave, saj je kilogram tople polovice tistih iz prvega kakovostnega razreda po 40.000 dinarjev (živa teža 22.000 dinarjev), iz drugega kakovostnega razreda po
35.000 dinarjev (živa teža 18.000
dinarjev) in izven razreda po 30.000 dinarjev (živa teža 15.000 dinarjev). Teleta, nesposobna za nadaljnjo rejo, odkupujejo v Mesni industriji po 40.000 dinarjev kilogram žive teže, prašiče do teže 150 kilogramov po 28.000 dinarjev in težje po 27.000 dinarjev kilogram žive teže. V Mesni industriji so nam tudi povedali, da je trenutno razlika med izvozno kakovostjo in ostalimi kategorijami sicer nekoliko manjša, vendar že v prihodnjem tednu načrtujejo občuten dvig cen' govedu, ki je namenjeno za izvoz.
L. Kovač
Kmečki problemi drugod!
V okviru krajevne skupnosti Martjanci smo 29. in 30. junija ter 1. julija 1989 v organizaciji Socialistične in Kmečke zveze organizirali strokovno in vsestransko poučno ekskurzijo po sosednji LR Madžarski. V madžarskem mestecu Solt smo verjetno prvič po letu 1941 naleteli na dobro organizirane demonstracije kmetijskih pridelovalcev proti politiki madžarske vlade, ki jo izvaja v kmetijstvu. Zaradi zanimivosti problema ter njegove sorodnosti z našimi kmečkimi težavami navajam vsebino letaka, ki so ga delili ob tej priložnosti, ko so bile za določen čas s kombajni in drugimi kmetijskimi stroji zaprte vse večje prometnice.
Letak se v smiselnem prevodu glasi:
ZAKAJ DEMONSTRIRAMO?
Peter-Pavlov dan tradicionalno pomeni začetek žetve. Toda na današnji dan so kmetijski stroji pridelovalnih zadrug in državnih gospodarstev odpeljali namesto na polje zrele pšenice na državne ceste, da opozorijo javno mnenje na težaven položaj, v katerega je zašlo kmetijsko gospodarstvo. Zavedamo se, da z našo demonstracijo povzročamo mnoge neprijetnosti. Bili smo se prisiljeni odločiti za ta skrajni korak in upamo, da se bomo srečali z razumevanjem. Naše prepričanje je, da služimo ne samo kmetstvu, ampak interesom vse države, svoje zahteve izražamo s to današnjo demonstracijo.
Zahtevamo primernejše odkupne cene žitnega zrnja, nočemo pa dražjega kruhk. Pridelovalci nimajo koristi ob drveči dražitvi živil. Plačilo, ki ga dobi kmetstvo za svoje pridelke, ne zadošča za pridelovalne stroške, pa tudi za golo preživetje ni dovolj. Ni odvisno od nas, da iz odkupljene pšenice, za katero dobimo 4 forinte, pečejo kruh, ki v trgovini stane štirikrat več.
Naš kruh je tudi državni kruh. Preskrba z živili ne more biti le skrb pridelovalcev. Kmetijstvo in kmetstvo nima več rezerv: že sedaj je država sposobna zagotoviti preskrbo in zavarovati lastne koristi na račun hitrega zmanjševanja dohodkov prebivalstva. Tega ni mogoče vzdržati! Ne prosimo podpore in daril, ampak primerne pogoje za pridelovanje, primerno preživetje in zagotovitev oskrbe države ob primernih cenah.
Ne želimo demonstrirati, temveč želimo žeti, vendar demonstrirati moramo, da bomo v prihodnje lahko tudi želi. (Konec vsebine letaka, ki ga prilagamo).
Pripis avtorja:
1.	Prevod je smiseln, opravil ga ni strokovnjak za madžarski jezik, zato se za pomanjkljivosti opravičujem.
2.	Zgled je zanimiv, ker je blizu našim težavam. Slovenska kmečka zveza naj analizira svojo dejavnost na enakem področju.
3.	Zelo je zanimivo, da složno demonstrirata zadružni in državni sektor. (Zasebni sektor lahko zanemarimo, saj predstavlja le 1 % obdelovalne zemlje LR Madžarske). Po nedavnem radijskem pogovoru, ki ga je vodil na soboškem radiu novinar Kovač z najodgovornejšimi predstavniki KG Rakičan, si takega složnega nastopa med družbenim in zadružnim sektorjem žal ne moremo predstavljati.
Štefan Horvat, ing. agr.
Strokovnjaki svetujejo
Skladiščenje žit in žitni škodljivci v skladišču
Danes povzročajo skladiščni škodljivci kmetu dosti večje preglavice kot nekoč. Vzrok je predvsem v tem, da iz leta v leto ostajajo stara žita v skladiščih, in drugič: direktno skladiščenje zrnja, ki pride iz kombajna, je slabo očiščeno, pretoplo in pogosto tudi prevla-žno. Poleg tega je bil pri modernizaciji kmetij dan najmanjši poudarek prav gradnji primernih žitnih skladišč. In tako še kar naprej skladiščimo zrnje na podstrešjih, v zatohlih kleteh, kaščah, vrečah ali lesenih skrinjah. Kolikor bolj provizorično je skladišče, toliko več skrbi je treba nameniti pripravi za prevzem žita.
Ce se hočemo proti skladiščnim škodljivcem uspešno boriti, moramo dobro poznati njihov razvoj, življenjske zahteve in navade. Največ škode lahko naredita na uskladiščenih žitih črni žitni žužek in pa njemu zelo podoben rižev žužek; torej »Žižki«. Samička leže jajčeca v zrno, v katerem poteka ves razvoj do odrasle živali. V tem času se razvijajoči se žužek hrani z vsebino zrna in ko zleze iz zrna, ostane za njim samo ovojnica zrna. Pri močni okužbi se lahko zgodi, da od pšenice ostanejo samo otrobi. Žužek napada vse vrste žit, tudi koruzo. Ne razmnožuje se pri temperaturah pod + 10 °C, zelo hitro pa pri temperaturah prek 20 °C. Tako nam ne more narediti večje škode, če je skladiščeno zrnje očiščeno, z vlago nižjo od 13 % in hladnejše od +10 °C. Žužek ne prenaša prepiha in nima rad zrnja, ki ga večkrat premetavamo. Pred skladiščenjem zrnja v kakršnekoli skrinje ali večje škatle ga je priporočljivo razgrniti na čisti podlagi in večkrat premešati ali prelopatiti, zlasti v jutranjem hladu in ga šele nato uskladiščiti v čiste in zdrave posode.
Nekoliko manj nevarni od žužka so mokarji, vešče in molji. Odrasli hroščki in metuljčki naredijo še najmanj škode, zato pa toliko več njihove ličinke, ki se sicer hranijo z moko, prahom, zlomljenimi zrni, včasih pa obgrizejo tudi cela zrna. Zrnje onesnažujejo s svojimi iztrebki in ga prekrivajo s »pajčevino«. Ti škodljivci so tudi bolj občutljivi na nizke temperature, ne marajo pa prepiha. Zanje veljajo enaki ukrepi kot za zatiranje žužkov.
Prostor, v katerem želimo uskladiščiti žita, je treba pred uporabo predvsem dobro očistiti, prezračiti in presušiti. Vse ostanke žit je treba iz prostora odstraniti, če niso preveč okuženi, jih lahko zmeljemo ali skuhamo in pokrmimo, v nasprotnem pa jih je treba sežgati. Če je bil prostor oziroma zrnje v njem okuženo, moramo prostor razkužiti z insekticidi; pa tudi sicer je dobro vsaj enkrat na leto skladišče za žita preventivno razkužiti. Prostor je treba, kolikor se da, zapreti in temeljito poškropiti. Vzemimo toliko vode, da bodo vse površine dobro navlažene, ne sme pa po stenah curljati, ker na ta način znižujemo koncentracijo preparata. Posebno dobro je treba prepojiti reže v podu, ki predstavljajo idealno skrivališče za škodljivce. Po škropljenju naj ostane prostor nekaj dni zaprt, čim nižja temperatura je, tem dlje časa. Potem ga je treba odpreti, narediti prepih, ga dobro prezračiti in osušiti. Pogosto si škodljivce zanesemo v skladišče z okuženimi vrečami. Vreče morajo biti čiste in neokužene. Če pa na njih opazimo skladiščne škodljivce, jih je treba razkužiti, če jih prekuhamo ali drugače izpostavljamo vsaj uro temperaturi preko 80 °C, bomo uničili vse škodljivce.
Za kemično razkuževanje praznih skladišč lahko uporabimo actellic 50, ki je za človeka najmanj strupen. Deluje hitro, vendar krajši čas. Bolj učinkovit je baygon, najbolj zanesljiv pa nuvan. Pri uporabi kemičnih sredstev je treba dosledno in strogo upoštevati vsa navodila izdelovalca: glede koncentracije, količine, karence, varnostnih ukrepov in drugega. Ne pozabimo, da delamo s strupi v zaprtem prostoru, kjer toliko laže pride do zastrupitev! Zastrupljeni prostor mora biti pod ključem!
Kolikor vestneje smo pripravili skladišče in zrnje, ki ga želimo skladiščiti, toliko manj problemov lahko pričakujemo. Uskladiščeno zrnje je treba vsekakor večkrat pregledati, prostor pa občasno prezračiti in ohladiti. Ko temperatura v zrnju pade, je žuž-kavost teže opaziti, zato je treba prgišče zrnja odnesi na toplo, kjer se kmalu pojavijo živalice, če je okuženo. Napad moljev zlahka opazimo, če prižgemo v skladišču luč. Manjšo okužbo z žužki lahko zadržujemo s tem, da zrnje premetavamo in prečistimo. Močnejši okužbi smo kos le s plinjenjem, ki ga izvajajo specializirane službe, vendar je postopek zelo drag. Pogosto pa nam ne preostane drugega, kot da zrnje zmeljemo in pokrmimo. V zmleti masi se žužek ne more razvijati, ker pač potrebuje zmo.
inž. Aladar Čahuk
ioouKem
J U B l J » 1 *
DO POLIKEM LJUBLJANA, Mistrova 10
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja tozda CHEMO prosta dela in naloge v prodajalni Murska Sobota:
1.	POSLOVODJA III.
— 1 delavec
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba — V. stopnja trgovske ali ustrezne tehnične smeri
— 2 leti delovnih izkušenj pri enakih delih
— 2-mesečno poskusno delo
2.	PRODAJALEC II.
— 4 delavci
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba — IV. stopnja trgovske smeri
— 1 leto delovnih izkušenj pri enakih delih
— 2-mesečno poskusno delo
Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO POLIKEM LJUBLJANA, Kadrovsko-splošni sektor, 61000 Ljubljana, Maistrova 10.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh’po izteku objave.
Vse podrobnejše informacije daje kadrovska služba DO, tel.
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
ODGOVOR NA PISANJE ERNESTA ANDRECA
Čeprav mi tokrat ni bilo do pisanja, sem se na pobudo kmetov vendarle odločil, da v nekaj stavkih dodam svoje in njihovo mnenje k zgoraj omenjenemu pisanju in avtorju.
Prvi odstavek njegovega pisanja je čista kopija preživelih in že smešnih besedičenj, kakršne so v preteklosti uporabljali naši odgovorni (planerji naše stvarnosti) pri dokazovanju pravilnosti »jugo« družbenopolitične in gospodarske usmeritve, ki širokogrudno podpira in spodbuja tudi kmetijstvo in kmeta z vsemi mogočimi ugodnostmi, posojili, regresi, premijami. In kakšna bi bila pokrajina ob Muri brez obeh pomurskih mlekarn, se sprašuje Andreč.
Vsi vemo, da je bilo v naši povojni preteklosti dobrega in sla-
ČAKAŠ ENO, PRIDE DRUGO
Iz zgodovine vemo, da so se razmere po sleherni uspeli stavki vsaj delno izboljšale v korist stavkajočih. Za razmere, ki so nastale po uspeli prvi kmečki mlečni stavki ali bojkotu, kot temu lepše rečemo, pa tega ne moremo trditi, ker je v naši družbi že tako, da mora biti nasprotno zdravi pameti in logiki.
Navajam le nekaj dejstev, ki gornjo trditev gotovo potrjujejo. Slovenski kmetje so v svoji prvi stavki opozorili predvsem na (poleg nerazumljive kmečke politike) posredovalce, ki nastopijo med proizvodnjo in porabo. Opozorili so na nerazumljivo predrago predelavo mleka. Vsi se že kar imenujejo »proizvajalci«, čeprav bi bilo bolj primemo »distributerji«. Pri zadnjem izplačilu za junij sem prejel za svoje mleko s 3,6% tolšče 2.502 din. V trgovini stane mleko s 3,2% tolšče 9.350 din. To je prav gotovo podatek, ki odvzame delovnemu človeku še zadnjo iskrico upanja in se v njem porodi vprašanje; »Ti delavec in jaz kmet, kako dolgo bova še prenašala breme, ki nama ga nalaga jugoslovansko socialistično gospodarjenje?« Na moje vprašanje TMP M. Sobota, od kod takšna cena za moje žulje, so me potola-
KAR LAHKO STORlS DANES, NE ODLAŠAJ NA JUTRI !
O bojkotu oddaje mleka
bega; daleč od tega, da bi dobro in koristno človek namenoma tajil in pozabljal, slabo pa izpostavljal zaradi določenih namenov. Vendar pa naše razmere zahtevajo takojšnjo odpravo ponavljajočih se napak, ki nekaterim ustrezajo, dobro in uspešno pa mora ostati! Vsi to trdimo, in tudi mlečni bojkot je bil naravnan in organiziran v tej smeri.
Navedenih občutnejših spodbud niso bili deležni vsi naši kmetje. Manjšina, ki je to srečo imela, pa je in še kar naprej obilno vrača družbi s prenizkimi odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov. Po tej poti je samo iz naše (soboške) občine odteklo toliko denarja, da bi lahko z njim modernizirali celotno cestno omrežje, zgradili telefonijo in odprli marsikakšno prepotrebno
žili, da je bilo moje mleko v tem mescu v higienskem pogledu oporečno in sem zato kaznovan z 10% vrednosti cene. Ko me miličnik na cesti kaznuje, je na listku napisan člen zakona, po katerem me je kaznoval; v mojem primeru pa nikjer ni videti koliko in zakaj, pa tudi pogodbo sem ponovno prebral in ta prav tako ne predvideva višine tovrstne kazni. Takih nesrečnih kaznjencev je bilo v tem mesecu veliko, kar je določena potrditev prepričanja, ki vlada med kmeti.
TMP si na vse moči prizadeva prepričati proizvajalce, da so izkoristili vse notranje rezerve in da delajo v svoji tovarni zavestno in racionalno, ravno tako kot kmet v svojem hlevu. Poznavalci razmer nismo enakega mnenja in to dovolj zgovorno potrjujejo številke, ko mora potrošnik plačati 3-in večkratno ceno kot jo prejme rejec krav molz
novo delovno mesto v občini. Prav zaradi teh krivic smo na slovenskem razvitostnem repu. Na nekaj tisoč sicer premajhnih kmetij (ne po lastni krivdi!), ki se borijo za goli obstoj, njihov stanovski tovariš Andreč iz Sodiši-nec v svojem pisanju pozablja, ko se spravlja nad Slovensko kmečko zvezo in njene vodje.
V nadaljevanju želi kmet Andreč osebno obračunavati s posamezniki; v tem primeru šestkrat omenja tovariša Horvata. Tako vse skupaj poveže s kritiziranjem in nezaupanjem v — po njegovem — samoimenovane vodje in velike kmetove zaščitnike (torej predstavnike Slovenske kmečke zveze), ki se pač na ta način želijo dvigniti na političnem področju, saj dati nam ta-
nic — kmet. V zahodnem načinu gospodarjenja je to v obratnem razmerju. Mi svojo TMP po opremljenosti radi uvrščamo med zahodnoevropske, ne vemo pa odgovora, zakaj ravno obrnjena sestava cene. V teh kriznih časih nas v TMP svarijo, da bodo omejili prevzem mleka, ker ga ne morejo prodati. To ni zgolj svarilo kmetu, da bi ga utišali, ampak je to tudi kopanje groba samemu sebi.
Kaj bo npr. delavec (pa brez izjeme tudi vodilni) brez dela. Zato bo dober direktor ali pa drugi delavec drugače razmišljal, kje še v tovarni lahko kaj privarčuje. Prizadeval si bo, da bo delo v njegovi tovarni potekalo vsaj tako zavestno kot pri tem preprostem proizvajalcu mleka, ki ne pozna ne dežja ne praznika in tudi na uro ne gleda.
Ce bi npr. TMP uspelo znižati stroške predelave za 10%, bi lahko prodala precej več mleka doma in bila konkurenčnejša drugod, npr. na jugu, počasi minevajo časi, ko smo govorili o vodilnem sektorju, ga spodbujali na različne načine na škodo dru-
(VESTNIK, ŠTEV. 27, 13. julij 1989)
ko ali tako ničesar ne morejo, le štrajkati in protestirati nas bodo učili — pravi. Pa še, da to že potrjujejo, z manipuliranjem množic ob nedavnem bojkotu mleka, ki ga ne bi bilo treba.
Ob meni nerazumljivi prizadetosti in sočustvovanju z mlekarnama in s stresanjem nezaupanja v Slovensko kmečko zvezo in njene vodje, javno v časopisu, sem dobil vtis, da si tudi kmet Andreč iz Sodišinec nabira privi-legijske točke, ki so mu potrebne, da bi se prav on — ker mi »samoimenovani« kmečki vodje nimamo priložnosti — »dvignil« na nekem področju. Poznamo resnico, da po sebi človek druge ocenjuje ... Anton Kous, predsednik podružnice Slovenske kmečke zveze
Murska Sobota
gega. Znotrajnjega se je širila samozavest vodilnega in nenujnost dela. Rezultate vidimo v čedalje ostrejši obliki. Malo se moramo spomniti tudi vzorčnih kmetij, ki smo jih podpirali z raznimi ugodnostmi, da bi z njimi dokazali, da se na kmetiji lahko uspešno gospodari. To so takšni »An-drejči«, kot se je v javnosti pojavil s trditvijo, da v živinoreji še ni tako kritično in da je opozorilni bojkot nesmiseln. Večina slovenskih kmetov je ta bojkot sprejela za svojega in ga zahtevala. Ker pa je med črnimi vranami vedno tudi bela, je ni treba jemati resno. Zahteva Andrejča iz Sodišinec, da izstopi iz članstva Kmečke zveze, naj bo vsem dobrodošla, ker vzorčnih kmetov Kmečka zveza gotovo ne bo potrebovala. Vzorčnost so dovolj dobro dokazala K G; ki so skoraj likvidirala svojo živinorejo. Lep dokaz pa so tudi.drugi zasebni proizvajalci, ki gospodarijo na sorazmerno urejenih kmetijah in strokovno usposobljeni (tudi fakultetno), pa v živinoreji beležijo le izgubo. Lepo prosim tov. Andrejča iz Sodišinec, če res gospodari tako donosno naj to ne bi imel za svojo aktivnost, ampak bi to znanje v interesu družbe zaupal drugim, kot je njemu zaupala ta družba.
Ernest Pintarič Šalamenci 86 69201 Puconci
PRAVO
RESNICO
ŽELIMO VSI
Temeljna listina Slovenije 1989 je v vseh svojih točkah docela pravilna. Toda zakaj ne bi globlje razmislili o njeni letnici? Mar je nismo lahko vrinili v katerikoli čas preteklih 44 let in bili pri tem bolj verodostojni in prepričljivi, kakor ob sedanjih dogodkih na jugu države, že glede urejevanja odnosov med narodi Jugoslavije?
Tako bi bil njen namen povsem dobronameren, jasen in pozdravljen tudi zunaj meja SFRJ kot pomemben dokument za urejevanje mednacionalnih odnosov tudi v drugih državah, ki trpijo za fenomenom nacionalnih vprašanj. Tako pa je listina le preveč očiten odgovor južnim dogodkom in po mojem hote (!) ali nehote zaostruje razvoj dogodkov pred kongresom ZKJ.
To je de facto in nič drugače!
Zakaj je potem podpisovanje še potrebno: zaradi letnice ali zaradi vsebine? — Razložite to preprostemu človeku, pa ne bo »tveganja z lastnim pogledom«.
Prikazana resnica je najbolj boleča zato, ker zakriva dejansko resnico. To nas uči vsakdanjost življenja in v tem so tudi naša razočaranja pri stremljenju za uspehom!
Ivan Kramar, ZRN
Nujno iščemo
GOSPODINJSKO
POMOČNICO
Zaposlitev takoj!
Dobro plačilo: 6.000 Asch
Oglasite se v parfumeriji Zaga-vec
v avstrijski Radgoni.
»UJi©sm niš
GLRS1LO OSUOBOtHLUC FR0WTE OBSURSUiH OUSIWE^
Tribuna samoupravljanja — Pod naslovom Norme in premijski pravilnik na naslovnici Pomurskega vestnika, štev. 13/57 od 4. aprila 1957 beremo: »V ljutomerski Konfekciji je bilo zaposlenih 118 delavcev in uslužbencev. lani pa so to število zmanjšali za 13 in kljub temu zadovoljivo uresničili svoje obveznosti. Proizvodni načrt je bil po vrednosti presežen za 1 odstotek, po količini pa ga niso mogli povsem uresničiti zaradi tega, ker so morali sredi leta dokaj preusmeriti proizvodnjo in izdelovati tako konfekcijo, ki jo zahteva trg. Organi delavskega samoupravljanja so bili dokaj zastopani pri tem prizadevanju, saj so domala na vseh štirinajstih sejah delavskega sveta razpravljali o ukrepih, ki naj bi prispevali k povečanju delovne storilnosti. Poprej so bili delavci razdeljeni na pet ali šest skupin, po novem pa delajo samo v dveh skupinah, s čimer so zagotovili hitrejši proizvodni proces in boljši pregled nad kakovostjo izdelkov. Vsa dela so normirana.
Norme še izpopolnjujejo, če so kje nerealne. Z uvedbo norm se je delovna storilnost povečala za okrog 15 odstotkov, seveda kaj različno pri posameznih izdelkih.
Konkurenčna borba med konfekcijskimi podjetji je vedno ostrejša, posebno še na področju kakovosti. Podjetje, ki pošilja na trg slabe izdelke, bo slej ko prej moralo podleči konkurenci. Ljutomerski krojači in šivilje pa nočejo biti med poslednjimi. To njihovo težnjo izraža tudi premijski pravilnik podjetja, s katerim so določili za premije 10 odstotkov od plač iz dobička. Kriteriji za premiranje so kaj pestri in določeni precizno. Premij pa niso deležni samo vodilni uslužbenci in tehnični voditelji, marveč vsi visokokvalificirani in kvalificirani krojači in šivilje — za varčno uporabljanje surovin in materiala ter za doseženo kakovost izdelkov. To je prav gotovo pomembna značilnost njihovega premijskega pravilnika. Organi delavskega samoupravljanja so v tem podjetju že prevzeli iniciativo v svoje roke. Psi člani resda niso enako aktivni, saj nekateri prednjačijo, drugi pa spet zaostajajo. Letošnje volitve delavskega sveta — pravijo v podjetju — obetajo, da bomo v upravljanje vključili več mlajših ljudi in več žena.«
Stat- prekmurski akvarel ali S kovčki za kruhom je naslovljen
Ž^VeSIJJjL
VESTNIK
mo XNIH — Un. t	MURSKA S8SOT6, 6 jan-Urja 1?^	t—*- >8^	 •_
4000 nasvetov za prijeten, zdrav in varen dom
a id e som
rim1
K
Knjigo lahko naročite pri naših založniških poverjenikih, v vseh knjigarnah ali neposredno na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, Ljubljana.
Pokličete nas lahko tudi po telefonu 061/211 880
ZA PREDNAROČNIKE V AVGUSTU JE KNJIGA ZNATNO CENEJŠA!
neke vrste esej o prekmurskem zdomstvu, sezonstvu. izseljenstvu v eni od številk devetega letnika Pomurskega vestnika. Preberimo: »Sezonci, ti večni potniki s prekmurskih kolnikov...
Romantične podobe popotnikov s kovčki, ki trudno koračijo v svet, postajajo pri plotovih, pozdravljajo sosede, se nasmehnejo ljubici. .. Pesem o sezonskih, prekmurskih lastovkah, je desetletja polnila stolpce liričnih knjig, socialnih uvodnikov in poročil okrajnih referentov. In navadili smo se jo poslušati, da več sami ne vemo, kaj je v tem tako strašnega, žalostnega in obupujočega. ..« In pojasnilo: »Da, stari prekmurski akvarel, ki je
VESTNIK
potreben razdejanja. Pri nas je že razdejan. Zamenjuje ga nova podoba sezonca, podoba sezon-ca, ki se pričenja zavedati svojih pravic delavca, ki so mu bile sto let kratene od palirjev, ki so prekupčevali z njimi.«
Po cvetoberu naslovov — Pomurje naj bi dobilo izvozno in uvozno podjetje. Pobuda za regionalni promet z Avstriji, Bomo v Murski Soboti gradili vajeniško šolo?. Ali nam res Nafta nagaja?, Elektrifikacija Goričkega: Ne v šestih — v treh letih. Otroci nemirne krvi, Plin iz vrtine v Gančanih je gorel, Na kosteh in grobovih je zrasla svobodna Prlekija, V Pomurju tekmuje 2235 zadružnikov — Predvidevanja: znatno večji pridelki in dohodki.
»Takšni ste, Prekmurci...«
— Poglejte v 30. številko Pomurskega vestnika (L avgust 1957) pod ta naslov in se čudite. Tole je v sinopsisu: »Prekmurske poljane so delček sveta, ki so ga razkosali bogovi, svetniki, čudodelniki, vražarji in preroki. Tu je raj bogov, zaostali človek jih izbira, prebira in zamenjuje po mili volji.
Tako se na tem, dolga leta od sveta in civilizacije odmaknjenem prostoru, kjer so poleg topolov rasle bajtice in kjer je merilo čas žvižganja bičev vsakovrstne gospode, ohranjajo mistične predstave minulosti in pomlajujejo s sodobno neumnostjo omejenih...«
(B. 1.)
M
organizacija gospodinjstva
hrana in pijača
čiščenje
pranje m nega oblači
gospodinjstvo
pleskanje in dekorativna dela popravila m vzdrževanje šivanje
otroška nega
nega domačih živali
zdravje in varnost
dodatek s preglednicami
STRAN 8
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
kulturna obzorja
DOMAČIJSKI
FESTIVAL V BESEDAH
Letošnji — 19. folklorni festival v Beltincih je za nami, pred nami pa pričakovanja za jubilejno folklorno manifestacijo v naslednjem letu. O beltinski folklorni tradiciji imamo svoje vtise, strokovne so podali republiški predstavniki, ki so spremljali tridnevno dogajanje. Tudi tokrat je minilo v znamenju gesla, da pesem in ples družita narode, kar je v teh časih še posebno pomembno. Osnovno poslanstvo prireditve pa je tudi to, da iztrga pozabi in ohrani vsaj delček bogate ljudske tradicije. O njej in pomenu osrednje poletne kulturne prireditve v Pomurju je govoril tudi slavnostni govornik na nedeljski prireditvi, predsednik občinske zveze kulturnih organizacij Murska Sobota Ivan Obal.
»Vrli beltinski kulturniki so že devetnajstič pripravili prireditev, ki ji v naši okolici ni para, njen dober glas pa sega širom po naši domovini in tudi zunaj njenih, vse manj navzočih državnih meja. Pred nastopom na osrednji nedeljski prireditvi bi rad ocenil vlogo te prireditve za nas gostitelje, ki tako radi prihajamo semkaj. Najprej je to za nas praznik, ko se pražnje oblečeni zbiramo v beltinskem parku ob žal čedalje bolj propadajočem gradu, ki ga ne krajani Beltinec ne občani in pripadniki slovenskega naroda ne znamo obvarovati pred propadanjem, da bi v primerjavi z nastopi naših gostov ugotovili, kje smo v kakovosti sami. Nato želimo spoznati folklorne značilnosti gostujočih narodov in s tem značilnosti ter bistvo njihovega življenja. Poleg vsega omenjenega pa želimo, da vsi (obiskovalci prireditve in nastopajoči, predvsem pa naši gostje iz drugih krajev Jugoslavije) iz teh prazničnih dnevov folklore odnesejo kar najprijetnejše vtise in tako dokažemo, da obstojajo prireditve, kjer s poudarjanjem narodovega in s prikazom narodnostnih razlik ne rušimo, ampak ustvarjamo nujne pogoje sožitja na prostoru, ki nam je bil objektivno določen in ne iz naše strani izbran. To je tudi osrednje sporočilo te prireditve. To je tisto, za kar se splača organizirati takšne prireditve; je tisto, kar nas plemeniti, in vam, dragi gostje od drugod, ponujamo vsakokrat, ko pridete k nam v naše Pomurje. Za vse, kar smo že doživeli in predstavitev običajev te pokrajine ter predstavitev znanstvenika, rojaka Vilka Novaka, ki s pisno besedo in pokončnim značajem pomaga ohraniti to našo kulturno dediščino, se vsem prirediteljem lepo zahvaljujem in želim, da bi prihodnja — dvajseta prireditev bila še korak naprej — tako v kakovosti kot množičnosti.«
Mirko Ramovš, predsednik strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in dolgoletni spremljevalec beltinskega folklornega festivala, ki zdaj pomaga pomlajeni folklorni skupini z Gornjega Senika v Porabju, je letošnjo prireditev v Beltincih označil za bolj »šparovno«, zagotovil pa, da bo (s primernim posluhom v republiki) drugo leto bolje.
Z RAZSTAVE
VEZI
V soboški galeriji je bila od 8. do 23. julija na ogled razstava likovnih del umetnikov iz Ingol-stadta — partnerskega mesta v Zvezni republiki Nemčiji. Ogledali so si jo tako posamezniki kot izletniške skupine, obisk pa je bi! poletno zadovoljiv. Med razstavljenimi deli je izstopa! gornji kolaž Wernerja Kapferja, Thomasa Neumaierja, Christe Rausch, Matthiasa Schliiterja, Uli Seidler in Stefana Winkelmeyerja.
Do postavitve 9. jugoslovanskega bienala male plastike, na katerem bo sodelovalo okoli šestdeset avtorjev iz Jugoslavije, bo galerija Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti zaprta, bienale pa bo od 2. oktobra do 2. novembra. bb
OBNOVA
Donedavni predsednik Združenja folklornih skupin Slovenije Andrej Košič je prepričan, da ob jubilejnem festivalu v Beltincih tako organizatorjem kot obiskovalcem ne bo potrebno zardevati. Prireditev bo združena z Dnevi slovenske folklore in s skupnimi močmi bodo tako gostitelji kot republiški predstavniki skušali pripraviti odmeven 20. festival folklore. Ob dejstvu, da deluje na območju naše republike več kot tristo folklornih skupin, jim to (če bo seveda dovolj sredstev) ne bo težko.
PONUDBA
Predračun obnove soboškega gradu je milijarda štiristo milijonov dinarjev. Referenduma, na katerem naj bi se jeseni opredeljevali za razpis krajevnega samoprispevka, kot kaže, ne bo in tudi za letošnje poletje je značilno kulturno mrtvilo. Tako so pričakovanja, da naj bi bila z novo obliko tudi nova vsebina, upravičena, saj bo grad sredi parka (v katerem zdaj ob večerih brnijo le motorna kolesa) rešila le njegova namembnost. Komercializacija kulturne dejavnosti pa bo očitno nujna, ker nam sicer načrtovana obnova sama po sebi ne bo spremenila zgodovinskega spomenika v kulturno središče Murske Sobote, v katerem se mora ves čas nekaj dogajati. Tudi za ljudi zahtevnejšega okusa in različnih starosti, kar bi za rockovske veselice težko trdili in se zadovoljili s statusom quo.
bb
kulturni koledar
razstave
IZŠLO
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljene skulpture kiparja Vilija Kranjca.
LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled stalna likovna zbirka, v kateri so zbrana dela znanih slikarjev pomurskega rodu in likovne stvaritve udeležencev likovnih kolonij.
LENDAVA — V galeriji v Lendavi so poleg stalne likovne zbirke na ogled tudi muzejska zbirka, zgodovina Lendave, kot jo je poslikal akademski slikar Zoltan Gabor, in spominska soba Gyorga Zale, avtorja kolonade junakov v Budimpešti, kjer je živel.
SOZVOČJE-0SSZHANG
V teh soparnih pasjih dnevih, ko se naša panonska skodela razžari, ko se nebo dvigne višje kot je modro, je skorajda neopazno, a vendar dolgo pričakovano — to veva midva z Jožetom Hradi-lom, ki sva publikacijo tudi uredila — izšel izbor slovenskih in madžarskih pesnikov Pomurja — Sozvočje—Osszhang (PZ, 1989).
Sleherni izmed enajstih avtorjev, ki so kakorkoli zavezani na naš prostor, se predstavi seveda le z nekaj drobci iz svojega ustvarjalnega opusa; vzporedni slovensko-madžarski prevodi pa hkrati ponujajo slovenskemu (madžarskemu) bralcu vpogled v ta kanček pesniškega sveta, ki nosi pečat različnosti.
Seveda je lokalni značaj tega izbora le zunanji refleks, saj se je večina avtorjev že uveljavila (ali že nekaj let deluje) v slovenskem (madžarskem) knjižnem prostoru.
Strpati vse avtorje v isti lonec je vsekakor nesmiselno dejanje, kajti sleherni se pojavlja s svojim izrazom in avtopoetiko.
V jeseni, ko se bo ohladilo, ko se bo lepilo deževje na lase, obleke in zapotoVovalo v oči, se bo rob naše panonske skodele zameglil in zaoblil, bo čas, da bralec vsaj prelista ali preleti pesmi Branka Šdmna, Igorja Jožeta Olaja, Ernesta Ružiča, Milana Vincetiča, Ferija Lainščka, Valerije Perger, Jozsefa Varge, Erzsebet Rozsman, Zsuzse Bati, San-
dorja Szunyogha in Lajosa Ben-cija.
In ko bo našla — v to sem prepričan — ta knjižica tudi svoj kotiček na knjižnih policah, se bo-našla roka, ki bo zapisala bolj tehtno in objektivno presojo o
s o z v o č
OSSZHANG njej, kot je ta poletni novičarski kroki.
TAPISERIJA MARIKE DANC-ROTH IZ STALNE ZBIRKE V GALERIJI LENDAVA.
knjige
Milan Vincetič
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Edmund Garnweidner — GOBE (žepni gobarski vodnik Cankarjeve založbe), Jeffrey Archer — PRVI MED ENAKIMI (Založba Obzorja) in Ivo Zorman — DED NIL IN TETA FILIPA (založba Borec).
Na 19. festivalu folklore v Beltincih je poleg domače folklorne skupine, ki je tudi tokrat zaplesala ob zvokih nepogrešljive Bande Kociper-Baranja, v nedeljskem popoldnevu nastopilo še pet folklor-^ nih skupin. Posebne pozornosti je bila deležna živobarvna in številčna folklorna skupina Bosiljak iz Čučerij pri Zagrebu. Šteje več kot sedemdeset članov, med njimi tudi priletnejših in po tradicionalnih dejavnostih zanimivih posameznikov, ki so se prvotno predstavili s svatbenimi običaji in pesmimi, dinamični pa so bili tudi v drugem nastopu. Tako kot beltinski folkloristi, ki so pod strokovnim vodstvom Borisa Žalika želi aplavz domače publike in navdušili gostujoče tudi z petkovim gostiivanjem, ki je bilo zaradi bojazni pred nevihto v prostorih osnovne šole 17. oktober. Po mnenju Mirka Ramovža to ni šlo na rovaš nastopa, ki so ga ponovili in ga je vedno znova zanimivo videti. Tako kot folklorno skupino Emona iz Ljubljane, ki je v soboto izvedla večer jugoslovanskih plesov in pesmi na odprtem prizorišču, nastopila pa je tudi v nedeljo popoldne.
Kot vsako leto so na beltinski oder prišli tudi Porabci. Folklorna skupina z Gornjega Senika je pomlajena, saj večina plesalcev služi domovini in so tako morali poskrbeti za podmladek. Tega je nekaj tudi pri dekletih, da izpad ne bi bil preveč opazen, pa so se morali posebej potruditi. Trudili so se tudi plesalci iz Razkrižja, ki jih vodi Nevenka Budna, folkloristi iz Slovenske Bistrice pa so navdušili s ple-
MILAN VINCETIČ: ZGODBE IZ CIKLA LUNA NA MESECU
PRAŠIČ S ŠILTARICO
Nastop dinamične in živobarvne, predvsem pa iz Cučerij pri Zagrebu je ogrel tako gledalce
številčne folklorne skupine Bosiljak kot nastopajoče.
som klobukov. Klobuki seveda niso plesali, pač pa plesalci, ki so st i°h med tem ročno izmenjevali in najbolj spretni med njimi so vztraja-H do konca. Tudi obiskovalci prireditve, ki jo je spremljalo ze običajno sejmarjenje z izdelki domače obrti.	Brigjta
Tistega dne si je moj stari oče Mirko vzel zame preveč časa. Pritisnil me je ob vratni podboj, moral sem biti, ker me je stalno klen-cal po trebuhu, raven kot sveča, položil je šolski trikotnik na moje teme in kimal in kimal. Zdelo se mi je, da ima tudi on svojo veliko brkato glavo pritrjeno na trup z -vzmetjo kot moj palček iz kavčuka, kajti glava mu je poplesovala kot buča na deročini.
— Ne morem in ne morem verjeti, Milči, je žmerikal, da si porasel kar za dva centimetra. Natanko, daj stopi malce vstran, natanko stodvainštirideset centimetrov.
Ko sem odstopil, je še zmeraj držal trikotnik približno dva centimetra nad zadnjo zarezo in mi dal vedeti, da sem velik natanko od tal do stranice trikotnika. Spominjam se, da me je meril natanko štirikrat letno: zmeraj ob prihodu letnih časov. To je bila zanj, seveda pa tudi zame, posebna majhna slovesnost, kajti že navsezgodaj sem si moral umiti noge, se okopati, celo ostrigel me je na krtač--ko, da mu ne bi ušel kak milimeter; tega dne pa se je še posebej potrudil: nadel si je ženine naočnike, neka debela stekelca v rjavkastih okvirjih, prek katerih je kukal kot polh, čeprav si je pravil, da je pameten kot profesor. Ne le da si je mojo višino označil s tin-tnim svinčnikom, v črticoje z bo-sancem zarezal kar dve zarezi na
enkrat, kajti od tistega dne nisem bil več Milči, temveč Milan, saj sem dobival prvo moško višino.
— Dolžino, sem bleknil.
— Zapomni si, Milan, za vedno naj ti ostane v tej tvoji betičici: živ človek je visok, mrtev pa le dolg.
Prikimal sem mu in se mu posmehnil. Da, posmehnil, kajti ustnice so se zaokrožile v priliznjeno vego, da me je frcnil v uhelj. Smeji se s celimi usti, ne pa grizlja travniško kislico, kajti smeh je cekin, ne pa kidričevec zdravja. Ki-dričevci so bili zanj, pa tudi zame aluminijasti kovanci, ki sem jih rad polagal na tirnice in delal palačinke, čeprav me je miličnik Vilm opozoril, da se s tem norčujem iz države in posredno — tega nisem razumel — tudi iz tovariša Tita.
Kdo ve, koliko časa bi mi še držal zapovedi, ki niso bile niti božje — on jih je imenoval črne — niti rdeče, čeprav je zanje segal v žerjavico, če ne bi potrkalo. Oče, ki je dremal na divanu, vrnil se je namreč z obhoda, je trznil, pomel oči in v polsnu izustil, kar naprej, kar naprej, jaz pa sem zazijal od začudenja, ko se je na vratih pokazal sam miličnik Vilm z možakarjem, ki me je še najbolj spominjal na krompir.
Miličnik Vilm je bil docela služben. Celo rokoval se je in se predstavil, očeta vikal, čeprav se mu je iz oči bralo, da nekaj prikri
va, saj se je venomer mrgodil in stiskal ustnice, češ, hudi časi so, ljudstvo ne da, kar narod potrebuje — naroda in ljudstva takrat seveda še nisem ločil — oče mi je skrivaj pokazal, naj se izgubim v sobo, stari oče pa se je zavzel zame, češ da že dobivam moško višino, zato moram tu in tam, seveda do neke mere, slišati tudi kako državno skrivnost. Kajti, je požugal s prstom po zraku — kot menda tovariš Tito v Soboti — rekoč: na mladih sloni prihodnost.
Ko so posedli ob mizi, sem moral brž po klinton. To je bilo od nekdaj moje opravilo, ki sem ga ljubil in sovražil hkrati. Medtem ko sem stežka dvigoval velika kletna vrata, v klet se je namreč spuščalo kot v velik zaboj, sem ujel nekaj kot, naj kar mali gre, ti, Vilm, pa ostani, saj to so babja jajca, ni za ljudsko milico, le za rubeže, kot je ta tovariš Avgust Fijember, le-ta pa se je vzpel na prste in zaskovikal, da je on tovariš sodni izterjevalec, ne pa starojugoslovanski rubežnik, ki bi te obral še za žeblje v tramovih. Tako mi je takoj padlo v glavo, zakaj ta tovariš, ki se ima za sodnega izterjevalca, nosi tako veliko, rekel bi, mesarsko aktovko: če je izterjevalec, mora imeti v njej vsaj revolver, revolver pa v teh svobodnih časih ne pomeni nič brez sodniških papirjev, torej oboje spada skupaj, kot pravi moja stara mati Pavla, rit in gate.
še sreča, da so se razgovorili
in se tešili s slivovko, kajti ko sem prizvonil s svojim klintonom, si je tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember privoščil le kozarec, čeprav ga je miličnik Vilm opozarjal, da si bo drugega še krvavo poželel.
— Če nima drugega, pa bolhe se je zarežal miličnik Vilm in pokazal s prstom name, ti mali, pa — bližnjica na bližnjico! Večerni vlak morava ujeti, tovariš Fijember, vi veste, kaj je vaša naloga .. .
— Vsa čast proletarskega razreda in naroda, se je izprsil tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember in me dobesedno potegnil za sabo. Do Kaltovke, vdove Geze Kalta, ki ga je pobralo nekje v angleškem ujetništvu, služil je namreč madžarsko vojsko, je bilo dobre ure hoda. Tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember je sopihal v hrib in mi stalno prigovarjal, češ da ga vlečem za nos, kajti Kaltova hiša se mu vedno bolj oddaljuje namesto približuje, tovariš Fijember je ob jasi nenadoma postal, si prižgal moravo in me poklical k sebi ter mi velel sesti
(nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Perestrojka in krompir?
Znanstveniki v Sovjetski zvezi so krivi za manjši pridelek krompirja. Pred dvajsetimi leti so ga na državnih posestvih pridelali okoli sto milijonov ton na leto, lani pa komaj 60 milijonov. To vsekakor ne bo zadostovalo za 270 milijonov prebivalcev.
Krompir, ki ga kmetje pridelajo na zasebnih vrtičkih, stane že skoraj toliko kot meso. Partijski časopis Pravda krivi za pomanjkanje zvezni inštitut za krompir blizu Moskve, kjer se genetikom ni posrečilo pridobiti novih vrst krompirja, ki bolje obrodijo. Čeprav to ni edini inštitut, ki se ukvarja s krompirjem, je pa vendar največji in najuglednejši, ima pa tudi največ poskusnih polj. Pravda je odkrila, da prst na teh poljih sploh ni primerna za kakovosten semenski krompir.
Časopis tudi trdi, da na inštitutu vlada birokracija. Znanstvenike veliko bolj zanima izdelava doktorskih disertacij, kot pa delo v prid kmetijstvu. Za direktorja inštituta so postavili človeka, ki je bil na prejšnjem delovnem mestu vpleten v nepravilnosti pri podeljevanju akademskih naslovov. Edini »izdelek« inštituta je priročnik z naslovom Krompir, izrazi in definicije. Knjigo so avtorji pisali skoraj deset let. Nove vrste in metode pridelovanja krompirja naj bi prinašale približno 10.000 kilogramov pridelka na hektar, dajejo pa komaj 2000 kilogramov. Po količini je to le malo več, kot je tehtal krompir, ki so ga posadili.
SE PETNAJST KIPOV V LUXORJU
Na kraju, kjer so egiptovski arheologi v začetku letošnjega leta izkopali pet veličastnih kipov, so jih našli še petnajst. Najdba po mnenju egiptologov enakovredna odkritju Tutankamonove grobnice. Skulpture, ki so jih našli na dvorišču tritisočletnega hrama, so iz različnih obdobij egipčanske zgodovine in predstavljajo podobe krajev in bogov. Najstatejši kip je sfinga, izklesana iz alabastra — iz dobe vlada-
Pešec je slejpi nevej gye je zebra, konec je pa spotrejta rebra.
Pelati z biciklinom se brez posvejta. tou delamo vsi že lejta in lejta. Sto naoupak avto parkira, ga košta kak pakl WC papira. Ce pa na mopedi ste brez čelade, tou vd znese za pou safalade.
Bog ne daj ka bi se hitro pelali. te že za špricere ste se nasr... V kupico gledati podnevi — ponoči, par rdeči van vd z žepa skoči. Človik bi pravo ka sakši te grej, nej šiba boža nego za smej: Za par milijounov dobijmo figo, zato za štrofe ne vodimo brigo.
DOVOLJ MLEKA
Tristo tisoč ameriških farmarjev se je uprlo uporabi mlečnega hormona, tako imenovanega govejega samototropina, ki so ga pridobivali s metodami genetskega inženiringa. Hormon povzroči, da kravam nabrekne vime, ki potem proizvaja okoli 25 odstotkov več mleka. Kmetje s Srednjega zahoda, ki gojijo krave mlekarice, bi radi na vsak način kemijski industriji preprečili te snovi. Ta naj bi na trg prišla po letu 1990.
Bojijo se, da bi znižala ceno mleku in mlečnim izdelkom, prepričani pa so tudi, da je »klorirano umetno mleko« nevarno. Predstavniki kemičnih družb, ki izdelujejo hormon, si pri zveznih oblasteh na vso moč prizadevajo, da bi preglasili protest kmetov. Genetsko pridobljeno snov bi radi vsekakor poslali na trg. Vse kmetijske države ameriškega Srednjega vzhoda so »mlečni blagoslov«, ki bi ga jim rada poslala kemična industrija, zavrnile: »Mleka je dovolj, ne potrebujemo niti kapljice več.«
vine Tutankamona, ki je umrl leta 1323 pred našim štetjem. Najmlajši je edinstven kip kobre iz belega granita iz sredine 7. stoletja pred našim štetjem.
Strokovnjaki si ne znajo pojasniti, kako to, da so bili deli nekaterih kipov zakopani različno globoko. Na kraju, kjer so našli te dragocene kipe, so naleteli na talnico, zaradi česar bo nadaljnje izkopavanje zelo težko.
Stranišče na izplakovanje so izumili Angleži. Ali jim gre za to slava, ali graja, je stvar premisleka. Naravovarstveno osmišljenj ljudje so odločnega mnenja, da bi morali izumitelja obesiti, ker je njegov izum sprožil strahovito neracionalno porabo pitne vode.
Morda se bodo angleži za svoj ka, oddušnik in odlagalna poso-
straniščni greh odkupili z-najno-vejšim izumom.
Američan nemškega rodu Emil Berliner je izumil mikrofon in obogatel. Leta 1887 je predstavil svetu prvo gramofonsko ploščo. Nekoč jo je zavrtel na nekem kopališču. Ameriški kritiki so se jezili: »Slišalo se je kot riganje podivjanega osla ...« Deset let za tem se je zadeve lotil Berlinerjev brat Joseph in začel doma, v Hannovru, izdelovati gramofonske plošče. Kmalu je kupčija z njimi zacvetela po širnem svetu.
Ameriški zdravniki, ki so proučevali pogostnost in posledice poškodb glave zaradi padcev s kolesa, svetujejo, naj tudi kolesarji nosijo čelade. Ugotovili so, da čelada zmanjša nevarnost poškodb glave za 75 odstotkov, poškodb možganov pa za 85 odstotkov. Strokovnjaki so izpraša-
SPREGLEDAL
PO 45 LETIH
V naši stvarnosti zveni kot prispodoba, da nekdo po dolgem času spregleda. Pa gre v primeru za Ivana Lukina (intendanta istrske brigade Vladimir Gortan, ki je bil v vojnih časih kot poročnik tudi v Murski Soboti) za dejanski povratek vida. Na oko, ki si ga je poškodoval v boju pod Mo-sorjem v rojstni Dalmaciji 1943. leta, po uspešnem operacijskem posegu v bolnišnici v Čakovcu in zdaj spet vidi. Operiral ga je, okulist dr. Ivan Sklepič, primarij, in tako zdaj že priletnemu možu, ki mu je zaradi starosti začel pešati vid na zdravem očesu, omogočil, da po dolgih letih spet vidi na poškodovano oko. bb
PREBRISANA GOLJUFIJA
Mestna komisija za prevoz s taksiji je že pred osmimi leti uvedla v več kot 11.000 newyorških taksijih elektronske taksimetre, ki z zelo opaznimi številkami izpisujejo ceno vožnje. Do zdaj je bil nadzor zelo strog in taksist je moral pod grožnjo, da mu bodo odvzeli vozniško dovoljenje, strogo upoštevati znesek, napisan na taksimetru.
Nekaj japonskih turistov je moralo plačati za prevoz od letališča Kennedy do hotela v središču Manhattna več kot 100 dolarjev. Sprva se jim to ni zdelo nič čudnega, saj so cene ustrezale cenam taksijev v Tokiu. Toda ko so od hotelskih portirjev zvedeli, da je običajna tarifa za pot od letališča do mesta trikrat nižja, so to spo-
Podjetje AC South Wst iz PIy-moutha je začelo izdelovati elektronsko stranišče, katerega tehnologija naj bi bila popolnoma v skladu z naravo ter najčistejšim načinom higiene. Za njegovo delovanje ni potreben ne vodovodni ne kanalizacijski priključek. Vse, kar je potrebno, je: elektri-
da. Naprava deluje tako, da vrteče se rezilo v obliki črke L drobi
NOVO V MEDICINI
Elektronski povoj
Elektronski povoj zdravi rane za tretjino hitreje kot običajni povoji, trdi iznajditelj dr. Richard Benntal iz podjetja Bioelektronic iz ZDA. Z dovajanjem radijskih valov na obolelo mesto elektronski povoj pomaga uplahniti otekline in spodbudi ranjene ali obolele celice, da pospešijo proces zdravljenja. »Povoj« sestavlja samolepilni trak z malo anteno, pripeto na baterijski polnilec, velik kot ročna ura. Benntal pričakuje, da bo povoj zlasti uporaben v porodničarstvu, seveda pa mora njegovo uporabo najprej odobriti uprava za zdravila in prehrano, ki ga trenutno ocenjuje.
Tudi na kolo s čelado
li 776 žrtev kolesarskih nesreč takoj po tem, ko so jih pripeljali v bolnišnico. Ugotovili so, da-93 odstotkov bolnikov s hudimi poškodbami glave ni nosilo čelade.
Nasprotno pa se je 24 odstotkov članov kontrolne skupine, ki so jo sestavljali bolniki brez poškodb lobanje, vozilo z zavarova-
<Z)
Tarra je ime najpopularnejšemu slonu Združenih držav, šest let staremu in 1500 kilogramov težkemu orjaku. Ni le cirkuška zvezda — na fotografiji je v eni od svojih zvezdniških točk — temveč pogosto nastopa tudi v filmih in na televiziji.

ročili policiji. Policijska akcija je bila hitra in učinkovita. Samo v nekaj urah so spravili pod ključ dvajset taksistov. Vsi so imeli majhno elektronsko napravo, podobno daljinskemu upravljalcu za televizijo, ki jim je omogočila, da so dvakrat ali trikrat povečali znesek na taksimetru.
Kdo je konstruktor tega pripomočka, še ni znano oziroma je še poslovna tajnost. Po pritisku na gumb je naprava pospeševala taksimeter in uporabniki so lahko med vožjo mirno dodajali kilometre na taksimetru, s tem pa so povečevali tudi končni znesek.
Zaradi vseh teh problemov je mestna komisija za prevoz s taksiji začela razmišljati, da bi uvedla stalne tarife za določene razdalje.
DE GAULLE
NA ODRU
Strasbourško sodišče ni dalo prav de Gaullovima otrokoma, admiralu Philippu de Gaullu in njegovi sesti Elisabeth Boissieu, ki sta zahtevala, naj prepovedo uprizarjanje gledališkega dela, Villa Luco o izmišljenem srečanju med voditeljem svobodne Francije Charlesom de Gaullom in voditeljem francoske države pod Hitlerjevo zasedbo, maršalom Petainom, novembra 1945. De Gaullova potomca trdita, da je to »nedopustno vmešavanje v zasebno življenje njunega očeta, še zlasti zato, ker ni oa njegove smrti minilo niti 20 let in njegov lik še vedno živi v sedanji francoski politiki«. Sodišče pa je razsodilo, da bi s prepovedjo kršili svobodo izražanja, ki jo zagotavlja ustava, še zlasti, ker delo 29-letnega avtorja Jeana-Mariea Beebooja z ničemer ne žali junakove osebnosti.
fekalije in jih premeša s snovjo v odlagalni posodi. Grelec izpari urin in drugo odvečno tekočino ter pospeši proces razkrajanja, vgrajeni ventilator pa skrbi, da neprijetni vonj ne vdre nazaj v prostor. Po enem mesecu uporabe, ko se odlagalna posoda napolni, pritisneš na gumb za povratno vrtenje rotorja in vsebina posode se izprazni v vrečko za odpadne snovi.
no glavo. Najpogostejše žrtve so otroci do 15. leta starosti, ki se skoraj vsi vozijo brez čelade. Starejši pa si glavo pogosteje zavarujejo. Nositi čelado ni preveč prijetno, vendar pa je še neprijet-neje, če imaš tako poškodovano glavo, da ne moreš niti več govoriti niti misliti, opominjajo strokovnjaki.
Socrealizem pokopan
Če si včeraj ali predvčerajšnjim vzel v roke sovjetski list Ogo-njok, so se ti od samega socrealističnega dolgočasja začele pripirati veke. Ko ga odpreš danes, sredi glasnosti, imaš kaj videti. Na primer tale pušeljc novo pečenih sovjetskih miss vseh sort. Srednja je letošnja miss očarljivosti, druge pa so njene spremljevalke.
SEST TISOČ
ŽENSK NA
ZNAMKAH
Maria Zaniboni iz Rivieccia je nekoč poučevala latinščino. Zdaj je že nekaj časa v pokoju, pa ima čas za konjičke. Njen najljubši in največji (pa seveda edini) je zbiranje znamk s portreti zaslužnih žensk.
V resnici sploh ne gre zgolj za konjiček: upokojena profesorica je namreč tudi zagreta feministka in sodi, da bo s svojo zbirko pomagala do veljave ženskam v svetu, kajti njihove zasluge zgodovina vse prerada pozablja. Najti pa jih je na izjemno številnih znamkah, ki so ovekovečile najrazličnejše dosežke znanih in neznanih žensk po svetu. Zbirka šteje po desetih letih že šest tisoč primerkov. Mnogo znamk je dobila Maria tudi od neznanih žensk iz raznih delov sveta, ki želijo tako izreči priznanje prizadevni upokojeni profesorici.
PLASTIKA
ODPORNA
PROTI
TOPLOTI
Plastika in kovine še zmeraj tekmujejo med seboj. Industrialci poznajo prednosti prve (mehanske lastnosti plastike prekašajo mehanske lastnosti kovin), pri višji temperaturi pa se bolj obnesejo kovine, saj se plastika začne taliti in je nasploh gorljiva.
Prav s tem, s termostabilno plastiko namreč, ki bo odporna na temperaturo, se ukvarja francoski inštitut za nafto. Državni center za znanstvene raziskave je ustanovil skupni laboratorij v Solaizu blizu Lyona. V njem bodo opravljali osnovne raziskave o odpornosti nekaterih plastik proti toploti. Te imajo velike možnosti uporabe v aeronavtiki, elektrotehniki, petrokemiji, predvsem pa v elektroniki (čipi) Trg bo morda potreboval le nekaj tisoč ton teh silno dragocenih snovi.
STRAN 10
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
za vsakogar nekaj
BIOVRT PO KOLEDARJU
V prvi polovici meseca sadimo sladki janež ali pikiramo rastlinice, ki smo jih sami vzgojili. Čas je za zadnjo solato, ki naj bi naredila glave, in za zimsko endivijo. Od srede avgusta razdeljujemo grmičke zelišč in cvetja in jih razsajamo. Do sredine meseca sejemo koper, špinačo, zimsko solato in zimsko redkev.
Kadar je avgust suh, se rast upočasni, toda na vrtu je za dru-
žino kljub temu dovolj zelenjave in solate.
Čebula je morda že na začetku avgusta lepo okrogla in rejena. S primerno motiko ali grabljicami jo prav malo dvignemo. Nekaj korenin se potrga, čebula dobiva manj vode in cima odmre. Čebulo lahko pulimo od srede meseca pa prav do konca septembra. Če je vreme suho, jo lahko izkopljemo in pustimo nekaj dni na gredi. Tudi česen je zrel in ga lahko
kakor čebulo spletemo v kite in shranimo na suhem. Včasih se avgustovska suša vleče. Rahljamo zemljo in zastirajmo rastline,' pa nam ne bo treba toliko zalivati. Kadar pa zalivamo, ne namakajmo zemlje samo na površju, ker bi korenine poganjale preveč vodoravno in bi se tako še hitreje izsušile. Bolje je zalivati poredkoma, zato pa takrat temeljito. Listnato zelenjavo in solato večkrat popršimo.
MRAVLJE NA VRTU
NA SONCE
S PREVID
NOSIJO
Počitnice so v zavesti najširših množic tesno povezane z morjem, kopanjem in sončenjem. To je čas, ko mora človek po neusmiljenem diktatu mode dobiti primerno zagorelo polt. Vendar je v zadnjem času modni diktat doživel zelo kritično obravnavo. Vsakdo se bo moral sam odločiti, ali se še na-sončiti in ožgati na soncu tako kot pred leti ali pa se soncu nastaviti z največjo previdnostjo in skrbjo. Zdravniki opozarjajo pred pretiranim sončenjem in nadvse resno priporočajo zmernost. Več zdravja vidijo v neogoreli koži, kakor pa v športni zagorelosti. In vedo zakaj: rezultati mnogih raziskav po vsem svetu jasno govore, da je pretirano sončenje škodljivo.
Avstralci so se med prvimi odločili, da bodo začeli z veliko akcijo, v kateri naj bi dosegli, da bi se na avstralskih plažah kopalci manj nepremišljeno predajali sončnim žarkom. Za tem početjem stoji preprosto dejstvo: v Avstraliji vsako leto umre nekaj tisoč ljudi za kožnim rakom. Raziskave so pokazale, da je glavni krivec premočna izpostavljenost sončnim žarkom.
No, tudi naša država je poskrbela, da ne bomo izpostavljeni preveliki nevarnosti na morskih obalah. Na morje ne bo mogel vsakdo...
Mravlje redko povzročajo škodo, zato tudi ne priporočamo posebnih oblik njihovega zatiranja. Tudi sicer ima mravlja življenjske navade podobne čebeljim, zato tudi znani rek: Priden je kot mravlja. Njihova organiziranost, neverjetna vztrajnost in pridnost že od nekdaj navdušujejo človeka.
Kadar pa se mravlje pojavijo nenavadno množično, moramo poiskati najprej vzroke tega pojava. Skoraj vedno so izključni
RADIO MURSKA SOBOTA^
5 NAJ;
PREZGODAJ SIVI LASJE
O barvi las odloča pigment. Kadar organizem ne zmore izdelovati zadostne količine pigmenta, lasje posivijo. Pri nekaterih družinah je v rodu, da začnejo ljudje zgodaj siveti. Včasih pa so tega kriva resna obolenja, včasih duhovni pretresi, včasih pa kar napačna prehrana. Znanstveniki na kalifornijski univerzi so ugotovili, da sta rast in pigmentacija las odvisni od joda, bakra, železa in vitaminov skupine B. Rast las lahko spodbudi samo redna prehrana, v kateri bo dovolj vitaminov iz skupine B in tudi joda ter železa. Ljudje ob takšni hrani tudi ne bodo prezgodaj siveli. Pogoj je le, da se tako hranite dosledno.
Potrebne vitamine boste dobili v kvasu, rumenjaku, jogurtu, zelenjavi s temno zelenimi listi, v mleku.
ZOPRNA KURJA
Kurjih očes se zlepa ne znebimo, bolijo pa prav močno. Največkrat so krivi pretesni čevlji. Zaradi nenehnega pritiska se v vrhnji plasti kože nalagajo odmrle roževinaste celice. Rob okrog njih je nabrekel, na sredi pa raste v globino koničast trn. Največkrat se zrine tako blizu pokostni-
ce, da vsak pritisk na kurje oko povzroči malone neznosne bolečine.
Zdravniki pravijo, da pri kurjem očesu ni druge pomoči, kot odstraniti pritisk. Skrbeti moramo torej za obuvalo, ki ni pretesno in v katerem najde stopalo pravilno oporo. Ortoped omehča roževinasto plast in izvleče trn, važno pa je, da izvleče celega, ne samo vrhnji del.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21 232.
1.	Like a Prayer — Madonna
2.	I want it all — Queen
3.	Rdečo rožo utrgal bom zate — Don Juan
4.	Nikši si nej — Magnet
5.	One — Bee Gees
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostu diem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
GRAH
ZOPER MOZOLJE
Svež grah pretlačite skozi gosto sito in malce navlažite z vodo, da dobite gosto kašo, ki jo nanesete na nečisto, ak-nasto kožo. Če boste vztrajni, se boste kmalu znebili nad-
krivci zanj listne uši. Naše kulturne rastline napadajo različne vrste listnih uši, ki izločajo sladko snov, imenovano medena rosa. Ta medena rosa pa trumoma privablja mravlje, ki se z njo hranijo.
Uši zatiramo s škropljenjem z različnimi insekticidi. Z njimi rastline poškropimo, ko opazimo kolonije uši. Ko uničimo uši, izginejo tudi mravlje, saj na čistih rastlinah nimajo več kaj iskati.
ležnih mozoljev in koža bo spet čista in lepa. Posebno če boste obenem pili še grahov napitek, ki ga pripravite iz pretlačenega graha in jogurta ter takoj popijete.
Še zmerom pojemo preveč sladkorja. Zdravo bi ga bilo samo 60 gramov na dan. Pomislite, kaj vse si privoščite za posladek in kolikokrat na dan stopite v lokal, da bi popili skodelico kave. Seveda oslajene. Včasih je bil sladkor dragocenost, zato je bil tudi drag, da so si ga mogli privoščiti samo bogati. Naši predniki so s sladkorjem ravnali kot z
MAGNEZIJ
ZOPER MAČKA
Magnezij je poleg kalija najpomembnejša rudnina, potrebna celicam, da so kos najrazličnejšim nalogam. V ZDA so z raziskavami dognali, da redno uživanje alkohola telesu jemlje magnezij.
Ljudje, ki redno pijejo alkoholne pijače, bi morali vsak dan jemati magnezij v kapsulah, tabletah ali granulatu. Že zmeren pivec je tako prikrajšan za magnezij, da ima pogoste glavobole in ne more spati, mučijo ga krči v mišicah, živčen je in srce mu burno utripa ali živčno drhti.
Svetovna zdravstvena organizacija prišteva k zmernim pivcem alkohola ljudi, ki popijejo največ 50 gramov na dan, to je poldrugi liter piva ali pol litra vina.
Kuhajte z nami
Brokoli so zelenjadnica iz družine kapusnic, ki se v zadnjih letih vedno pogostje pojavlja na naših vrtovih in jedilnikih. Nekateri jo imenujejo zelena cvetača, saj je cvetna glavica po obliki podobna cvetači, vendar je zelene barve. Sadike in odrasle sadike vzgajamo na enak način kot druge kapusnice. Sicer pa je brokolov več sort. Pri nas lahko kupimo sorto calabrese. Vse pa pripravljamo na enak način. Pobiramo mlade, nežne glavice in jih razdelimo na manjše cvetove. Nalomimo tudi manjša cvetna stebla. Debelejša stebla razpolovimo po dolgem in jih tanko olupimo.
Brokoli so nežna zelenjava, v vreli slani vodi so kuhani v 10 minutah. Še boljši so kuhani v sopari. Zabeljeni z maslom in praženimi drobtinami so izvrstni. Z njimi lahko obložimo pečenega piščanca ali kuhano 'govedino. Kadar je na vrtu obilo te zelenjave, pripravimo kremno juho, sicer pa dodajamo manjše količine cvetov zelenjavnim juham. Z njimi okus zelo izboljšamo. Ko rastlini odrežemo prvo večjo glavico, poženejo iz stebelnih zalistnikov manjše cvetne glavice, ki so po okusu še boljše od osrednje.
Pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 10. avgusta na naslov:	VESTNIK.
Titova 29/1. 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Le zakaj bi hiteli na naše cvetoče morje, ko pa imamo tudi doma rožnato prho. (Joža)
— V vinu je resnica! Voda pa dandanes več niti za umivanje ni. (Ja Ma)
— Brezplačen tuš za domače turiste željne morja. (Hižak)
— Edino kar suša ne more uničiti je naša inflacija. Vsi jo pomalem zalivamo. (Ja Ma)
— Še bomo gasili! (Alojzija)
SADJE ZA NEKDANJE KADILCE
Nehali ste kaditi, jeste pa še zmerom toliko kot prej. Opažate, da se redite. Tako je z vsemi nekdanjimi kadilci, ki si ne znajo tesneje zapeti pasu. Znanstveniki so že dolgo vedeli, da je tako, niso pa mogli razvozlati skrivnosti, zakaj se to dogaja. Dr. Hoffstater z univerze v Lausannu je rešila uganko. Z najnovejšo merilno napravo je merila porabo kalorij pri kadilcih in nekadilcih. Obe skupini sta dobivali enako kalorično hrano in tudi telesno sta bili enako obremenjeni. Izid poskusa: kadilci so porabili približno 10 odstotkov kalorij več. Z drugimi besedami: kadilci v 24 urah porabijo 200 kalorij več kakor nekadilci. Potreba po energiji naj bi se povečala zaradi tega, ker se izloča več hormona neonadrenalina.
Kadilci, ki se nameravate odpovedati kajenju, pazite: če se boste v šestih tednih po tistem, ko boste pustili cigarete, zredili za tri kilograme, vedite, da preveč jeste. Grizljajte sadje, jejte zelenjavo, ne pa da si privoščite lešnike in čokolado.
Pri vsaki hiši se občasno nabere precej plastičnih posod, v katerih smo imeli bencin. Radi bi jih še uporabili, pa ne vemo, kako iz njih odpraviti nadležen vonj. To lahko storimo na več načinov, eden pa je naslednji: Natrgajte nekaj vejic koprive in jih skupaj z vodo vtaknite v posodo. Dobro stresajte. Če vam prvič ne bo uspelo pregnati vonja, ponovite še enkrat — in uspeh bo zagotovljen.
začimbo. Koristno je bilo, če bi se zdaj mi spomnili na to. Vitki liniji na ljubo, zdravim zobem in zdravju nasploh.
Najbrž niti ne pomislite na to, da je sladkor tudi v nekaterih jedeh, ki jih kupite na pol pripravljene. Včasih brez ščepca sladkorja ne gre, ker ima omaka sicer kiselkast okus ali marinada ni takšna, kot bi bilo zaželeno.
Najbrž niste vedeli, da ju pripravljajo s sladkorjem. Da je tudi v mesnicah velikokrat sladkor? Veliko različnih imen ima, pazite na to. Karamel, dekstroza, glukoza, fruktoza, maltoza, laktoza, saharoza ... Te nazive boste pogosto našli na priloženih lističih ali na nalepkah — nič drugega niso kot različne oznake za sladkor.
NEKAJ O LIMONI
Limona bo ostala dalj časa sveža, če jo boste položili na krožniček in pokrili s kozarcem, da bo nepredušno zaprta.
Limonin sok lahko iztiskate počasi, kapljico za kapljico. To vam bo uspelo, če boste v limonino lupino zabodli zobotrebec ali vžigalico in tako naredili luknjico. Po uporabi jo lahko zaprete z lepilnim trakom ali obližem, da se limona ne bi pokvarila. Omaki za začinjanje zelene solate dodajte naribano limonino lupino. Solata bo izvrstnega okusa.
NOVO!

FRANC ČAGRAN, Lendavska 28, MURSKA SOBOTA, tel. (069) 24 820
video storitve
COBRA
SHRANITE VSE POMEMBNE DOGODKE NA VIDEOKASETI — SNEMANJE Z VIDEO KAMERO — ODPRTO od 16. do 18., ob sobotah od 10. do 13. ure.
SESTAVIL MARKO NAPAST	RASTLINA MIMOZA	LETALNI ORGANI NA TRUPU PTIČEV	OTREB-LJEN SVET, KRČEVINA	TROPSKA SMOLA	POP PEVKA TURNER	JEZIKAVA, HUDOBNA ŽENA	EDEN OD OCEANOV
INTRIGA, KOVAR-STVO							
ČLOVEK, KI TREZNO GLEDA NA ŽIVLJENJE							
OROŽARNA							
'KRAVJI GLAS			liil				
ŠKATLICA ZA OČALA. TULEC					TUNIZIJA KONSERVI RANE SARDELE		
PEČAT				EDEN 0D KORNATOV MODER MINERAL			
RIMSKO ŠTEVILO PETDESET		AFRIŠKA ŽIVAL IZRODITEV					
JONES INIG0			AZIJSKA DRŽAVA DOLGORE-Pi PTIČ				
EKSCES						REKA, KI TEČE SKOZI CAMBRIDGE	PREDUJEM
VELIK KRVNO MEZGOVNI ORGAN							
DELAVEC V KOVINSKI INDUSTRIJI							
ALAIN DELON			PREDMET POGOVORA				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: nargila, avia-tik, razloka, Alia, ab, vik, sla, Otoman, S, anis, lesnika, ora, N, Vratnik, Jolanda, ELAS, ar.
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 11
MARKO SKAČE PO OHRIDU — TRINAJST LET POZNEJE
»Nekaj nas je povsem prevzelo, ko smo se znašli na cilju svoje poti: točnost in gostoljubnost naših gostiteljev. Prevoziti vso Jugoslavijo, napraviti okoli 1400 km, in se znajti v popolnoma tujem kraju s tujimi navadami in povsem drugačnim načinom življenja — priznati morate, da se nas je loteval čuden občutek. Pa je že prvi vtis ob sprejemu pokopal vse dvome...«
(MARKO SKAČE PO OHRIDU — Vestnik, 5. 8. 1976)
Cenjenim bralcem podlistka se opravičujemo, ker smo v prejšnji številki zamenjali besedilo. Tokrat ponavljamo pravilno 16. nadaljevanje.
Na trojiško nedeljo se je razlegalo po trgu, čez gmajno proti Svetemu Lenartu, gor proti Porčiču in po dolini Ročice čudovito klen kan je. Fantje spretnih rok in tenkočutnega posluha so udarjali s kladivi različnih velikosti, po cerkvenih zvonovih. Praznik je bi! veličasten in čez dolino in griče, s pomladnim zelenjem in cvetjem posute, so se vile procesije romarjev proti trgu in iz njega. In ljudstvo se je drenjalo ob stojnicah, pokritih z belimi platnenimi strehami, in kupovalo je lonce, kuhalnice, lesene grablje in vile in za spomin na romanje, si je marsikdo kupil sliko svetnika, križ za kot v prednji hiši.
Potrkavanje, molitve romarjev, vpitje kramarjev in čebljanje množic se je mešalo, vrtinčilo in valovilo in otročad. je vriskala od sreče in piskala z lončenimi petelinčki, igrala z žveglami in orglicami, stiskala k sebi glasbila in igrače, ki jih je dobi-
»Srčno astmo sem dobil v prvi vojni...«
la od tet in stricev, botrov in bog si ga vedi od koga.
Strniševi sorodniki iz Kroga v Prekmurju so pila medico pri lectarju in svečarju. Mimo sta prišla Katika in Tirzek in vsi so se zmedli, razen strica,
fronto, če me še kdaj zaloti, da ne bom salutiral, kot se za domovini vdanega vojaka spodobi... Da, da, tako je bilo in ni bilo lahko takrat biti vojak. ..«
Stric Kalist si je basal pipo z novim tobakom, medtem ko je Tirzek govoril o vojnih časih. Slišal je že o tisti klobasi, ko je učil Tirzeka kolariti, in to ne samo enkrat, pa mu je včasih zabrusi! pod nos:
»Rajši naredi lepši voz Tirzek. Od kolarjenja boš živel in ne od spominov na tisto vojaško klobaso!. ..«
In tudi tokrat je imel Kalist nekaj za reči in Tir-zeku ni bilo po volji, da dela to pred Nantlom in da bo to morda slišala še Katika, seveda če ni medtem že zaspala v prednji hiši. Reke! je Kalist:
»Ti, Tirzekpa kar tiho bodi in se ne hvali toliko s to prvo vojno!... Ko so se naši fantje tam klali in tudi jaz sem bil med njimi... Takrat si ti slišal doma žgance vreti...«
In brani! se je Tirzek in povedal je še kakšno o tistih groznih časih in konča! je z dejstvom:
»Je že res, da so me spustili prej domov... Srčno asmo sem dobi! v prvi vojni. .. Kript sem postal.. . Invalid bom za vse večne čase ...!«
»Že spet se kopljejo v Ročici tisti trije publeci iz Zgornjih Verjan. . . Jezus, Marija, čisto nagi so. . . Kakšno pohujšanje je danes na tem pregrešnem svetu. ..« je piskajoče in godrnjaje rekla Neža Mici in ta je zabrusila nazaj:
»Niso nagi, furtošce imajo na sebi!«
»Ti slabo vidiš, Mica ... O groza, kakšno pohujšanje ...« je zapiskala Neža in strogo je gledala proti Ročici.
Navada je bila, da so si fantje v poletni vročini privoščili kopel v hladni Ročici. In niso bili nagi. Predpasnike so imeli na sebi, spodvite nazaj med nogami in privezane čez pas, nekakšne zasilne kopalke so bite to, in skakali so po vodi, čofotali, si nagajali in voda je postala kalna in poiskali so si drugi del Ročice, kjer je bila osvežitev čistejša in voda dovolj globoka.
Tisti večer se je vračal stric Tirzek od doma iz Brengove. Prvi mrak je padel v dolino Ročice, še
ki ju ni poznal. Katika se je skorajžila prva. Na hitro je odgnala črne spomine na tiste lanene rjuhe, brisače in še na kaj in stisnila jim je roko z besedami:
»Ste prišli na romanje? Verjetno že včeraj in nič se niste oglasili pri nas. . Z možem Tirzekom bova vesela, če naju domov grede obiščete ...«
In storili so tako in prihajali so odslej skoraj vsako leto na romanje k Trojici in vedno so prespali pri mlinu kakšno noč vse dotlej, dokler ni pred leti njihov rod izumrl.
Šprinzarjeva babica je sicer imela obute visoke in tople ženske gležnarje, ruto sije pomaknila daleč naprej in zavila se je v volneno štrekanco, a vseeno je naše! ledenomrzel piš luknje v njenih oblačilih in švigni! je skoznje, da je starka zastokala in zabrusila stricu Tirzeku:
»Pohitel si, pohitel... O,... O, Kristus, kako brije ... brrr... rrr... Takšni ste moški... Ženske trpijo z malo deco ... Taka je pač božja volja ... Da bo le vse v redu... Uš. . . brrr. .. zebe me.. .•
Stric je gazil sneg pred starko, usnjene koma-šne je imel na nogah, delal ji je pot in ni dosti slišal, saj je odnaša! piš besede nazaj, proti Gornjemu Porčiču.
Krofasta Neža je bila pri teti Katiki, ko je stric pripeljal babico in komaj se je Šprinzarca znebila štrekance, se v topli vodi, ki jo je pogrela Neža, umila, pravzaprav ogrela roke, in že je prijokala na svet Lizika, moja sestrična. !n pri hiši so bile spet tri ženske in na srečo tudi dva moška.
Pred Florjanovim leta 1924 je privil mašinist Andree z velikim železnim francozarjem zadnje vijake na drugem bolelu v stričevem mlinu. In ta valjčni mlin je bi! večji in sodobnejši od prejšnjega. Mlela sta kamna in oba valjčna mlina, če je le bilo dovolj vode v Ročici. Moka je polnila vreče in nekaj več denarja se je znašlo pri hiši.
Zvonček je klical strica Tirzeka, naj nasuje zrnja. Dan je bi! dnevu podoben in ponoči ni bilo drugače, posebno še po daljšem deževnem obdobju. Strica, Kalist iz Oseka in Nantl iz Brengove sta prihajala pomagat mlet ponoči, da se je lahko stric Tirzek do sitega naspal in zgodilo se je, da so se kakšen večer ali celo noč znašli vsi trije za mizo v kuhinji in moške besede so švigale po prostoru, da jim je še teta Katika rada prisluhnila.
Stric Tirzek je prišel na svoj račun in pravil je bratu in svaku dovolj glasno, da ga je slišala v sosednji prostor še žena, čeravno je mlin ropotal:
»Vprvi vojni sem bi! kuhar, gori v Semeringu in našem regimentu so bili med soldati sami nezadovoljneži. Godrnjali so, da dobivajo premalo klobas ... Kuharji smo se pač znašli, kot se vsak, ki je pri piskru! Mi smo se klobas preobjedli in tudi tisti dan, ko je prišel v nadzor, k nam kuharjem, najvišji oficir, sem si mislil skriti klobaso za pozneje. a prav takrat se ti znajde ob meni in jaz se hitro sklonim in skrijem klobaso med drva . . . Oficir pa se zadere, glasno, rezko, strogo..., da sem bi! ves trd od strahu, kaj bo . .. Zakaj ne salutiram, je hotel vedeti — in že sem stal pokonci in salutiral sem mu in bleknil:
».. . Nisem mogel prej salutirati, ker sem moral dati polena na ogenj!«
Osorno in nejeverno me je ošvrknil s pogledom, govori! je nekaj o nedisciplini v avstro-ogr-ski vojski in mi grozil, da me bo da! v prvo Unijo na
»... in verjetno ne bom šel zaradi tega v vice, če vidim njuno nagoto . ..«
vedno je bilo vroče, da je imelo človeka, da bi se poda! v najhladnejšo klet in stric ni moge! verjeti prizoru, ki ga je zagledal ob Ročici. Dekleti sta bili, slačili sta se in stric je obstat, se skrit za grmovje in mislil na greh, zamižat, spet pogledal in zbegan je razmišljal:
»Bog že ve kaj deta ... Nisem kriv, če sta se znašli dekleti tukaj ob Ročici in verjetno ne bom še! zaradi tega v vice, če vidim njuno nagoto ... Joj, sta fejst... Kakšne napete zizeke imata ...«
In dekleti sta zlezli v Ročico, smejali sta se in špricali po vodi, ena proti drugi, stric pa je skrivoma odšet proti domu in komaj je čakal, da se vle-že v posteljo h Katiki. Že dolgo mu ni bilo tako lepo ob ženi kot tisto noč.
Tesarji so s cimpračami obdelovali smrekova debla. Tesali so in žagati in prepletalo se je enakomerno petje žage, sekanje cimprač in ropotov kamnov iz mlina. Rušt so pripravljali za novo hišo in hlev. Iz rude v Oseku so vozili z volovsko vprego kamenje. Kopali so ga tam v zemeljskih globinah in ga obdelovali domači kamnoseki; oče mojega očeta, moj dedek Alojz Štefanec je bil med njimi. Veliko kamna so potrebovali za temelje nove hiše in hleva pri stričevem mlinu. Zidno opeko so vozili iz radgonske opekarne, strešnike iz Bo-rejec pri Svetem Križu na Murskem polju.
Na novo so pozidali sprednji del hiše, obnovili zidove v mtinu in hiteli so, bali so se dežja. In že je krasila novo ostrešje smrekica in slamo s prejšnje strehe so vlačili v Ustnik, nabili late na novi rušt in opečni strešniki, lepi, rdeči in trdni, so se znašli na strehi.
Hitro so delali. Vgradili so nove okenske okvirje s trdnimi železnimi križi, varnimi pred klateži, ometali so zidove od znotraj in zunaj in vreme je bito tiste tedne lepo, zidovi so se hitro sušili. Katika je kuhala moškim, skrbela za krave in svinje, za male Liziko, Frančeka in Kristiniko. Bila je noseča, da je bilo za njo garanje obup, a komu naj bi potarnala ? Stricu ? Kako le, saj je bi! tudi on do onemoglosti zgaran. Vedela sta, da morata vzdržati; veselila sta se novih zidov, večjih, svetlejših oken, strehe, ki je ne bo več veter kuštra!.
Do zime je bil dom za silo pozidan in Tirzek je zadovoljen namignil ženi:
»No, vidiš, Katika, pa je le šlo... Rodila boš v novi hiši...«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Tako sem med drugim pisal pred trinajstimi leti, ko smo bogastvo prekmurske ljudske kulture prvič predstavili na svetovno znanem Balkanskem festivalu folklore na Ohridu. Minila je torej cela vrsta let od tedaj; našo blaginjo, spodbujeno z mednarodnimi posojili, je grdo načela inflacija: nekoč nezaslišana družbena nasprotja, podkrepljena z raznimi —izmi, so danes postala stvarnost; Jugoslovani smo postali milijonarji (dinarski seveda); pri folklori se je zvrstilo dvoje ali troje generacij, razen neuničljivih Kociprov in mojstra Baranje pa še treh ali štirih plesalcev, ki še vztrajamo; navsezadnje pa je poleg »standardnih« izvirnih prekmurskih plesov in pesmi napredoval tudi naš program: končno smo naštudirali prikaz prekmurskega (dolinskega) gostiivanja, ki je — brez samohvale — po oceni tistih, ki so si ga že ogledali, zadetek v polno .. . No, to našo najnovejšo stvaritev so lani videli tudi odgovorni folklorni delavci pri ZKO v Ljubljani in nas napotili kot predstavnike naše republike na ohridsko folklorno prireditev, ki traja več tednov v okviru Ohridskega poletja — sklopa cele vrste kulturnih in turističnih prireditev v obeh dopustniških mesecih. Seveda smo povabilo sprejeli; tisti, ki smo pred toliko leti že bili tam — radovedni, kako je danes, — tisti »novopečeni« pa zato, da vidijo, če je res, kar smo jim pripovedovali o tem biseru jugoslovanske kulture in turizma. Ker je različica potovanja z letalom zaradi — jasno — siromašne blagajne slovenske kulture odpadla, smo se dokaj razveselili potovanja z vlakom iz Zagreba, čeprav le do Bitole: pa še spalnik da bo. so obljubili. (Bil je sicer le na pol spalnik, a vseeno boljši kot tisti ob vrnitvi iz Ohrida, ki ga sploh ni bilo — o tem pozneje.)
Ko smo torej poldrugo uro pred odhodom vlaka iz Zagreba »parkirali« svoj »cok-mok« na peronu in komaj pokusili hladno pivo pred kioskom, pa — sodni dan! Naliv, kakršnega še starejši ne pomnijo. Bil je to začetek neurja, ki je pozneje opustošilo del zahodne Hrvaške in severovzhodne Slovenije. .. In ker je kljub besnečemu nalivu vlak že stal na drugem (nepokritem) peronu, je ob nenadnem povelju, da ga je treba zasesti, vsa naša »banda«, otovorjena do ušes in še čez, navalila na ta drugi peron, ne oziraje se na veter in dež. Vsi. razen nesrečne četverice, ki je bila odgovorna za »Vincija« (beri: Miškove cimbale), in ki je morala počivati, naključno pač pod zadnjim kosom strehe na tem peronu, so torej pridirjali do dokaj oddaljene vlakovne kompozicije, ki pa se je tisti trenutek premaknila in zapeljala nazaj na peron, pod varno streho, kjer so se vsi. razen zdaj že »srečne« četverice z Vincijem, potem ko so še enkrat pridirjali nazaj, kdove kolikokrat do kože premočeni, končno le vkrcali v tisto polovico kupeja . . . Potem ko so nekateri pametnjakoviči iz vrst »suhih« nekaj modrovali o zaletavosti in nepremišljenosti, je moralo sčasoma le popravila obilna, kraljevska malica domačih dobrot iz popotne torbe, da o »žganici« in dobri domači vinski spodbudi niti ne govorimo. Potem pa do spanja pripovedi in klepetanja, tarok, »šnops«. vmes pa zvoki in nastopi priložnostnega »paktregerskega« ansambla, ki so ga fantje kljub temu. da se je nepogrešljiva kitara dobesedno razmočila ob neurju, le nekako sestavili in lep kos poti skrbeli za dobro voljo. Prijetna notranja mokrota pa je marsikaterega uravnovesila ob izdatni zunanji v trden spanec, da se je prebudil šele zjutraj, ko so nas prijazno pozdravljali razgibani makedonski hribi, med njimi pa neurbane. raztresene, vendar skrbno obdelane zaplate njiv, sadovnjakov in vinogradov.
V Bitoli smo dobili avtobus in dobrega vodnika (predvsem po mnenju ženskega dela skupine). »Skočili« smo malo na Prespansko jezero, kjer v .hotelu Jugoslavija, kjer smo bili to opoldne edini gosti, menda še niso začeli s sezono — kriva naj bi bila številna neurja v zadnjih dneh — so pa to izkoristile številne lastovke, ki so si poi-
skale prostor za svoja gnezda točno nad glavno teraso hotela na strmem obrežju jezera, kar se bogato kaže na »umetelnih« slikarijah, ki so jih povzročile s svojimi iztrebki po oknih hotela in terasi. Kakorkoli, narava je tukaj neokrnjena. Smo pa okusili dobro hladno skopsko pivo za stari milijon, kar niti ni veliko, primerjaje hotelske cene v katerem od naših turi-
zgodovine. Rimljani so zavzeli nekdanje ilirsko naselje, Lyhnidos imenovano, leta 168 pr. n. št., o njihovi navzočnosti priča cela vrsta izkopanin, med drugim tudi ostanki antičnega gledališča. Pravi razcvet je država ob Ohridskem jezeru doživela v zatonu prvega tisočletja, ko je postal Kliment Ohridski, učenec Cirila in Metoda, prvi ohridski škof (895). Iz dobre
»Gostiivanska« slika na dvorišču tisočletnega pomnika makedonske in slovanske kulture — sv. Nauma: noše so sicer kar civilne, turistične, tudi Kocipri in Baranja niso »oboroženi«, pa še štirje »fotografi« manjkajo. Spomin pa je le!
(MZ)
stičnih krajev. (Nasploh je treba reči, da Ohrid kljub svojemu turističnemu razredu, ki sodi v kordk z Bledom ali Plitvicami, ni predrag, saj so cene na ravni naših, običajnih gostilniških ali pa še občutno nižje.)
Čez planino Galičico, pod katero se pretaka voda iz Prespanske-ga v Ohridsko jezero, in ki slovi kot edinstven nacionalni park v Jugoslaviji, smo se zapeljali najprej v samostan sv. Nauma, oddaljen komajda nekaj sto metrov od meje z Albanijo. (Ce so nas imeli Albanci v enem od vizirjev na številnih opazovalnicah vzdolž svoje meje, ne vemo, je pa prijazni vodnik izjavil, da naši eksotični sosedje jamčijo vsakemu, ki bi po čudoviti peščeni plaži primahal k njim, kakih 25 let brezplačnega bivanja pri njih ...)
TV nadaljevanke pred meseci je bilo mogoče do potankosti spoznati veliko Klimentovo reformatorsko delo, predvsem pojav prvih makedonskih knjig in kulturnih ustanov, pri čemer gre velika zasluga tudi njegovemu bratu Naumu, njunim učencem, pozneje, na prelomu 10. v II. stoletje, pa tudi carju Samuilu, ki je makedonsko državo okrepil v političnem, gospodarskem in kulturnem smislu. Za prvima dvema je ostala cela vrsta arhitektonskih in kulturnih spomenikov okoli jezera, za tretjim pa dobro ohranjene ostaline mogočne trdnjave, ki je bila nekoč središče makedonske prestolnice in so ji le Turki pozneje prišli do živega. Ne moremo mimo bazilike sv. Sofije v mestu, ki je eden največjih sakralnih spomenikov na območju pravoslavne cerkve v Ev-
Hotel Jugoslavija ob Prespanskem jezeru, spodnji rob strehe na terasi: edini gostje poleg nas so v deževnem zgodnjem poletju le desetine »kala-sturov«, mestnih lastovk...
(Dušan Legen)
Sv. Naum je poslastica za ljubitelje kulturne zgodovine po vsem svetu. Okoli leta 900 ga je sezidal brat velikega makedonskega narodnega prosvetitelja Klimenta Ohridskega — Naum, v 13. stoletju pa so jo prezidali v današnji podobi. Na obiskovalca veličastno delujejo romanske kupole, neverjetno natančno poslikane s prizori iz življenja makedonskih in svetopisemskih vladarjev in svetnikov. Začutiš nanavedno privlačnost tisočletnega hladu med kamnitimi oboki, občuduješ genialno znanje tedanjih primitivnih (?) stavbenikov. ki so znali ustreči zahtevam tedanjega časa, duhovnega izročila. arhitektonskih zakonitosti in graditi tako, da se viharji stoletij, ki so pretresali domovino makedonskega naroda v gospodarskem in političnem življenju, nič kaj dosti ne poznajo na samostanskih zi-dinah ... Le kdo se ne bi želel slikati za spomin ob tej zibelki slovanske kulture? (Na tem mestu morda ne bi škodilo omeniti še česa iz bogate zakladnice ohridske
ropi, zgrajena pa je bila v Klimen-tovih časih, kakor številnih drugih cerkvenih in samostanskih objektov. ki so paša za oči ljubiteljev kulture. . obenem pa tudi tarča številnih nepridipravov, ki skušajo na nezakonit način obogatiti raznovrstne »zbiralce« raritet s kakšnim eksponatom iz teh svetišč duhovne kulture. Tako n. pr. še vedno niso odkrili nekaj deset edinstvenih ikon, ki so jih v samostanu sv. Nauma pobrati zlikovci že pred leti in jih Interpol še išče.)
Zanimivo je. da turisti na Ohridu najbolj iščejo sloveče ohridske bisere, pravzaprav izdelke iz snovi, ki jo znajo po prastarem receptu izdelati le redki Ohridčani iz lusk posebne vrste ribic, živečih le v tem jezeru. Poznavalci se zaklinjajo, da je morda te še kakih deset družin, ki znajo izdelati originalno bi-serovino. in da je treba ujeti in očistiti tono ribic za kilogram te dragocenosti. A stojnic s »pravimi« biseri je vsepovsod še in še. cene pa so tudi »prave«.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
sport
“ZORAN CIRKVENČIČ, TRENER NOGOMETAŠEV MURE-------
S pomlajenim moštvom
KAJAKAŠTVO
Spidvej
zaželjene rezultate
V nogometni ekipi Mure iz Murske Sobote je bilo v prestopnem roku precej sprememb, saj je klub zapustilo več standardnih igralcev, pritegnili pa so nekatere nove moči. Sobočani se že nekaj časa pripravljajo na novo tekmovalno sezono v slovenski ligi pod vodstvom trenerja Zorana Cir-kvenčiča, s katerim smo se tokrat pogovarjali.
— V članskem moštvu Mure je prišlo do precejšnjih sprememb. Ali vam je uspelo zagotoviti primerna nadomestila za nekatere igralce, ki so bili nosilci igre?
»Res je, da je v tem prestopnem roku prišlo pri igralskem kadru do precejšnjih sprememb, saj je klub zapustilo sedem standardnih igralcev, ki so bili nosilci igre v moštvu. Novi igralci, ki so prišli v klub iz pomurskih klubov, so mlajši in bi v tem trenutku še težko ocenil njihove sposobnosti, saj smo imeli šele nekaj treningov. V člansko moštvo pa smo vključili nekaj mladincev, tako da imamo sedaj zelo mlado moštvo, ki je brez izkušenj v slovenski ligi.«
— Začeli ste s pripravami za novo sezono. Kakšen je program?
»Zaradi precej spremenjenega moštva bomo posebno skrb namenili obremenitvam igralcev, ki jih čakajo v tekmovanju slovenske lige, in uigravanju moštva. V prvem delu priprav bomo trenirali petkrat tedensko, v drugem pa bomo odigrali več tekem. Načrtujemo do štiri prijateljske tekme, pred prvenstvom pa nas čakajo tudi tekme za pokal Nogometne
zveze Slovenije. Tako bomo skupaj odigrali osem do devet tekem. To je sicer premalo za moštvo, ki ga oblikujemo, vendar pa za več ni časa.«
— Kakšne pa so letos možnosti uvrstitve Mure v slovenski ligi?
»V tem trenutku je težko napovedovati uvrstitev Mure, saj bomo tekmovali s pomlajenim moštvom. Poleg tega pa bo tokrat slovenska liga tudi močnejša, saj sta se vrnila trboveljski Rudar in ljubljanski Slovan, ki sta v prejšnji sezoni tekmovala v medrepubliški ligi. Kot je slišati, pa so se okrepila tudi druga moštva, ki tekmujejo v slovenski ligi. O vlogi Mure v novi sezoni bo mogoče povedati kaj več tik pred začetkom tekmovanja, to je po pripravah in odigranih prijateljskih tekmah. Vseeno pa sem optimist in pričakujem, da bomo z novim moštvom dosegli zadovoljive rezultate.«
F. Maučec
Športni ribolov
MATJAŠEC V REPREZENTANCI
V Titogradu je bilo državno prvenstvo za člane in članice v športnem ribolovu, troboju in peteroboju. Sodelovale so vse reprezentance republik in pokrajin. V slovenski so nastopili trije pomurski ribiči: Pokova, Matjašec in Božič. Slovenija je pri članih zmagala v troboju in peteroboju ter osvojila drugo mesto v ribolovu. Članice pa so bile v ribolovu tretje. Miro Matjašec je bil uvrščen v državno B reprezentanco, ki bo sodelovala na mednarodnih tekmovanjih.
Nogomet
OB JUBILEJU TURNIR
Nogometni klub Tišina organizira v počastitev 30-letnice kluba v nedeljo, 6. avgusta 1989, nogometni turnir. Sodelovala bodo štiri moštva: Radgona, Tromejnik, Rogašovci in Tišina. Turnir se bo začel ob 9. uri.
Mali nogomet
TURNIR V GANČANIH
Nogometni klub Gančani prireja v nedeljo, 6. avgusta 1989, turnir v malem nogometu. Ta se bo začel ob 8. uri na igrišču v Gančanih. Žrebanje bo v petek ob 20. uri. Najboljše ekipe bodo prejele denarne nagrade.
Največ točk gostiteljem
Kajak-kanu klub Bistrica je pripravil na reki Muri tradicionalno tekmovanje v spustu od Dokležovja do Bistrice. Tekmovanja se je udeležilo blizu 50 kajakašev in kanuistov iz petih klubov BiH in Slovenije. Najštevilčnejši med njimi so bili gostitelji, ki so tudi postali ekipni zmagovalec. V središču zanimanja gledalcev je bi! državni prvak Arnautovič, ki je tudi zmagal med kajakaši pred Vargom iz Kroga. Izkazal pa se je mladinec Simon Kovačič iz Kroga, ki je le minuto zaostal za državnim prvakom in dosegel drugi najboljši čas. Nastopila sta tudi državna reprezentanta Marič—Vereš, ki pa nista imela tekmecev. Kljub skromni udeležbi je tekmovanje lepo uspelo.
Med kajakaši je pri mlajših pionirjih zmagal Skraban iz Kroga pred Horvatom iz Ozbetičem iz Bistrice. Pri starejših pionirjih je bil najboljši Krampač iz Bistrice pred Horvatom iz Kroga. V konkurenci pionirk je zmagala Jakšičeva pred Žižkovo in Gjerekovo (vse Bistrica). Med mladinci je bi! najhitrejši Simon Kovačič pred Romanom Kovačičem (oba Krog) in Bregarjem (Rašica), pri mladinkah pa je zmagala Cankarjeva (Rašica) pred Gjerekovo (Bistrica). Najboljši pri članih je bil Arnautovič (Bosanski Novi) pred Vargom (Krog) in Diz-darevičem (BN), pri članicah pa je nastopila le Cankarjeva (Rašica). Pri turistih je zmagal Rupar (SL) pred Donkom in Gaborjem (oba Bistrica), pri veteranih pa Grašič (Škofja Loka) pred Kolenkom (Bistrica). V konkurenci kanuistov je bila skromna udeležba. Pri mladincih sta nastopila Jug—Hodžar, pri članih Marič—Vereš (vsi Krog), pri turistih pa Kustec—Graj in Gabor—Fotivec (vsi Bistrica). Še ekipni vrstni red: 1. Bistrica 97 2. Mura Krog 53,3. Bosanski Novi 18,4. Rašica Ljubljana 16 in 5. Škofja Loka 12 točk.
Lendavčani republiški prvaki
Sklenjeno je bilo letošnje republiško prvenstvo v spidveju, medtem ko državno tekmovanje še traja. Lep uspeh so dosegli spidvejisti AMD Lendava, saj so postali republiški ekipni prvaki. Najuspešnejša tekmovalca sta bila Artur Horvat, ki je med posamezniki zasedel drugo mesto, in Čaba Lazar, ki je tudi trener. Potem so tu še Goran Ho-blaj, ki bo verjetno kmalu začel stopati na zmagovalne stopničke. Oto Šimonka in Matjašec, ki je pri vojakih, a je tekmoval za republiško prvenstvo. Čeprav Lendavčani nimajo tekmovalca na prvem mestu, so z letošnjimi rezultati zadovoljni. Zlasti pa so po besedah predsednika Marjana žerdina pri AMD Lendava zadovoljni, ker jim je uspelo pridobiti veliko mladih tekmovalcev, saj imajo v tem trenutku tri mlade in obetavne spidvejiste, ki so že tako dobro pripravljeni, da se bodo kmalu lahko predstavili in dokazali svoje znanje jugoslovanskim gledalcem. Poleg teh pa delajo tudi z osnovnošolci, ki bodo lahko nadaljevali tradicijo spidveja v Lendavi. Za uspešno delo z mladimi ima zlasti zasluge trener Čaba Lazar, ki se, kot vse kaže, v prihodnje namerava posvetiti samo trenerstvu in svoje bogate izkušnje prenašati na naraščajnike.
F. M.
Atletika
V Varaždinu je bilo letošnje državno atletsko prvenstvo za člane in članice. Med najboljšimi jugoslovanskimi atleti in atletinjami je sodeloval tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Damjan Spar ter se lepo odrezal. V teku na 100 m je v polfinalu s časom ! 1,13 zasedel drugo mesto. V finalu pa je bil z rezultatom 11,01 sedmi. Tako je Špur samo potrdil letošnjo dobro formo, hkrati pa tudi pokazal, da se razvija v odličnega šprinterja.
V letošnji sezoni je predvidenih še nekaj tekmovanj za državno prvenstvo, saj sta bili doslej le dve dirki. To je nova priložnost tudi za Lendavčane, da si izboljšajo uvrstitev, čeprav je treba povedati, da tekmovalci AMD Lendava nimajo tako dobrih motorjev kot v nekaterih drugih društvih. Kljub temu pa računajo, da bodo zaradi izkušenosti tekmovalcev posegli tudi po državnem ekipnem naslovu ter da bodo imeli pri vrhu vsaj dva tekmovalca. S tem pa bodo tudi uresničili cilje, četudi se vseskozi srečujejo z denarnimi težavami. Pri AMD Lendava pa so se lotili še ene zahtevne naloge. To je obnovitev štadiona v Petišovcih, ki tačas nima mednarodne licence. Lendavčani pa si želijo, da bi pridobili to licenco in že prihodnje leto organizirali tudi mednarodne dirke. Za obnovo stadiona bo potrebnih okrog 150 milijonov dinarjev, ki jih bo potrebno zbrati do konca letošnjega leta. Akcijo so že začeli in upajo, da bodo predvsem z razumevanjem združenega dela uspeli zbrati potreben denar. Z nekaterimi deli na štadionu pa so že začeli in predvidevajo, da bodo do zadnje letošnje dirke za državno prvenstvo v Petišovcih, ki bo 9. septembra, uspeli urediti tekmovalno stezo, na katero je potrebno navoziti okrog 600 kubičnih metrov materiala ustrezne sestave. Poleg steze pa je na štadionu potrebno narediti še ograjo, električno napeljavo in semaforje, za kar imajo že material.
Kolesarstvo
Hajdinjak in Sooš v Avstriji
V avstrijskem Velikovcu je bilo tretje evropsko mladinsko kolesarsko tekmovanje EUROPA GRAND PRIX 89, na katerem so poleg osmih avstrijskih ekip sodelovale tudi ekipe iz evropskih držav: Sovjetske zveze, Italije, Nizozemske, ČSSR, ZR Nemčije in Jugoslavije ter Berlina. Našo državo sta skupaj s kolesarji Branika zastopala tekmovalca KK Pomurje Beltinci Sooš in Hajdinjak. Na 68 km dolgi cestni dirki je Šooš zasedel sedmo, Hajdinjak pa deseto mesto. Na kriterijski vožnji po ulicah Velikovca pa je Hajdinjak zasedel petnajsto mesto, kar je uspeh. V ekipni vožnji pa sta Hajdinjak in Sooš skupaj s tekmovalci Branika zasedla dvanajsto mesto. V gorski dirki pa je bil Hajdinjak 31, Šooš pa 59.
ŠPORTNI OBRAZI
Feri Maučec
Najboljše uvrstitve na domači stezi
Mali nogomet
Veliki turnir v Pečarovcih
Nogometni klub Pečarovci, katerega moštvo uspešno tekmuje v občinski ligi malega nogometa, pripravlja za nedeljo, 6. avgusta 1989, veliki turnir v malem nogometu. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri na igrišču v Pečarovcih. Žrebanje parov pred začetkom tekmovanja. K sodelovanju vabijo čim več ekip, saj so pripravili lepe pokale in nagrade.
Mali nogomet
Zmagali Bakovci
V Vanči vasi je bil turnir v malem nogometu. Med 12 ekipami so zmagali nogometaši Bakovec pred Gradiščem in Borejci. Za najboljšega vratarja so razglasili Buzetija, za najboljšega strelca pa Papiča (oba Bakovci).
Strelstvo
Tekmovanje v Krogu
SD Noršinci — sekcija Lovec iz Kroga prireja v nedeljo, 6. avgusta 1989, tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Začelo se bo ob 9. uri na strelišču v Krogu. Prijave bodo zbirali na strelišču do 12. ure. Vabijo strelce, da se udeležijo tekmovanja.
Mototouring klub Radenci, ki je mlada športna organizacija, se ponaša z lepo urejeno stezo za motokros na Janževem Vrhu, v svojih vrstah pa ima tudi nekaj mladih in obetavnih tekmovalcev, ki se že uveljavljajo. Med te sodi tudi sedemnajstletni Tomislav Ferš iz Gornje Radgone, ki je končal tretji letnik Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole v Mariboru. Med motokrosiste je zajadral po zaslugi mame, ki se že dalj časa navdušuje nad tem športom in tudi zelo aktivno dela v vodstvu Mototou-ring kluba Radenci. Pred štirimi leti, ob ogledu motokrosa za svetovno prvenstvo v Orehovi vasi, so člani Mo-totouring kluba Radenci nagovorili mamo, naj kupi sinu motor, kar se je tudi zgodilo. Sprva je motor uporabljal samo za vožnjo, ko pa je nekako pred tremi leti premagal začetni strah, je začel tekmovati. Prvič je nastopi! na pozivni dirki na domači stezi na Janževem Vrhu v razredu do 125 ccm in zasedel štirinajsto mesto. Po uspelem »krstu« se je še bolj navdušil za tekmovanje in naslednjo sezono je zopet na Janževem Vrhu na dirki za republiško prvenstvo zasedel drugo mesto. V isti sezoni je drugo mesto še enkrat zasedel na domači stezi na pozivni dirki. Žal pa se je lani na dirki za državno prvenstvo v razredu do 125 ccm v Mačkovcih poškodoval in nekaj časa ni mogel tekmovati. Letos
se je zopet pojavit na tekmovalni stezi, njegov najboljši rezultat pa je tretje mesto na republiškem prvenstvu v Črnomlju. Kaže pa, da nima sreče z motorjem, saj mu ta pogosto nagaja, sicer bi bili njegovi uspehi vidnejši. Zeli si, da bi se v letošnji sezoni na republiškem prvenstvu uvrstil med prvih pet, naslednje leto pa med pne tri. Želi si tudi'čim boljše uvrstitve na državnem prvenstvu. Z delovnimi razmerami v klubu je zadovoljen, zlasti pa z vsakoletnimi zimskimi pripravami v hotelu Radin v Radencih. Zato mu namerava ostati zvest tudi v prihodnje.
F. M
PREDSTAVLJAMO VAM
Marič
Vereš sedma na finalu svetovnega pokala
Enaindvajsetletna kanuista BD Mura iz Kroga Milan Marič in Miran Vereš, oba sta zaposlena v soboški Panoniji, se že nekaj časa uveljavljata kot odlična dvojica na raznih tekmovanjih v spustu na divjih vodah. Naposled sta bila tudi uvrščena v državno člansko reprezentanco in sodelovala na finalu svetovnega pokala v Švici, kjer sta zasedla solidno sedmo mesto.
Milan Marič se je s kajaka- ' ških in drugih tekmovanjih. Le-
štvom začel ukvarjati pred šestimi leti. Kot pionir je tekmoval s kajakom enosedom, potem pa se je odločil za kanu dvosed in skupaj s Horvatom dosegel lepe rezultate. Postala sta evropska mladinska prvaka, bila večkratna mladinska državna prvaka, sodelovala sta na mladinskem svetovnem prvenstvu v Spital u ter zasedla več prvih mest na republi-
tos sta z Verešem postala republiška članska prvaka in zmagala na več tekmah. Za svoj prvi nastop v dresu državne članske reprezentance meni, da je uspešen, trdno pa je odločen, da bosta osvojila tudi letošnji naslov državnega prvaka.
Miran Vereš je prav tako kot Marič začel svojo športno pot kot kanuist in dosegel nekaj odličnih rezultatov v pionirski in mladinski konkurenci. Bil je večkratni republiški prvak, skupaj s Karasom in Borovičem pa je tudi postal državni mladinski ekipni prvak. Med posamezniki pa je bil na državnem prvenstvu enkrat drugi in enkrat tretji. Sodeloval je tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Špitalu in zasedel dvanajsto mesto. Potem pa se je odločil za kanu dvosed in skupaj z Maričem dosegata lepe rezultate, med njimi naslov republiškega prvaka. Z lepimi občutki seje vrnil s finala svetovnega pokala v Švici, zadovoljen pa je tudi z uvrstitvijo. Tako kot Marič tudi on napoveduje zmago na državnem prvenstvu.
F. M.
“AKTUALNI ZAPIS
VELIKO ZANIMANJE ZA MALI NOGOMET
Nogomet, igra z žogo, ki je najbolj razširjena v Pomurju, dobiva z igranjem malega nogometa še večjo veljavo. V zadnjih letih se je ta športna zvrst naglo razvila, saj imamo v nekaterih občinah celo ligaška tekmovanja. V soboški, denimo, poteka tekmovanje v malem nogometu kar v štirih občinskih ligah. Ligaška tekmovanja pa imajo tudi v radgonski in ljutomerski občini. Vsako leto pa se pojavljajo novi klubi, ki bi se želeli vključiti v ligaško tekmovanje, kar povzroča strokovnemu odboru za mali nogomet vrsto preglavic. Za tako razvejeno dejavnost je namreč potrebnih veliko igrišč, sodnikov in še marsikaj drugega. Mali nogomet je tako postal najbolj privlačna športnorekreacijska dejavnost, s katero se lahko poleg mladine ukvarjajo tudi starejši, zlasti pa tisti, ki so se v mlajših letih aktivno ukvarjali z nogometom ali drugimi športnimi zvrstmi. Pri klubih malega nogometa pa je v zadnjem času čedalje večje zanimanje za tekmovalne dosežke in uvrstitev v kakovostnejšo
ligo. Nekateri pomurski klubi malega nogometa pa se s svojimi moštvi že vključujejo tudi v republiška tekmovanja.
Poleg ligaških tekmovanj pa je veliko zanimanje za igranje malega nogometa prav sedaj poleti, v takoimenovani »mrtvi« tekmovalni sezoni. Ne mine namreč niti ena nedelja, da ne bi pripravili v dveh ali treh, pa morda celo več krajih turnirje v malem nogometu. Marsikje so postali že tradicionalni
in jih prirejajo v spomin na svoje nekdanje športnike. Organizacija tumiijev v malem nogometu pa tudi omogoča, da si marsikateri klub na ta način pridobi denar, ki je potreben za nakup športne opreme in sodelovanje v ligaškem tekmovanju. Furnirji malega nogometa, pa so v marsikaterem kraju tudi edina športnorekreacijska dejavnost, zato jih tudi vključujejo v program krajevnih praznikov. Feri Maučec
VESTNIK, 3- AVGUST 1989
STRAN 13
samozaščita, varnost, obramba
POGOVOR S ŠTEFANOM BARBARIČEM. PREDSEDNIKOM RADIO-TV KLUBA MURSKA SOBOTA
SOBOŠKI RADIOAMATERJI PRAZNUJEJO »LETNICO
Radio-tv klub Murska Sobota, ki deluje v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, praznuje letos 40-letnico delovanja. V tem času so se soboški radioamaterji uveljavili ne samo v domačem in državnem, temveč tudi v svetovnem merilu. Sicer pa več o njihovem delu, uspehih in praznovanju v pogovoru s predsednikom kluba, Stefanom Barbaričem.
— Kako ste v soboškem Radio-tv klubu organizirani in katere dejavnosti razvijate?
»Radio-tv klub Murska Sobota, ki deluje pod pozivnim znakom YU 5 DBG, ima trenutno 119 radijskih operaterjev različnih kategorij, med katerimi jih ima 51 lastni pozivni znak. V okviru kluba pa deluje še osem sekcij: Puconci, Lipovci, Beltinci, Cankova, Tesanovci, Križevci, Ratkovci in Tišina. V klubu razvijamo radiooperatersko. tekmovalno, radiokonstruktorsko. radipgoniometrijsko in gospodarsko dejavnost. Naši radioamaterji vzpostavijo vsako leto nad trideset tisoč KV in UKV zvez po vsem svetu.«
— Kako pa je z opremijeuostjo kluba. Sledite razvoju sodobne tehnike?
»Opremljenost Radio-tv kluba Murska Sobota je na povprečni ravni. To velja za Mursko Soboto in še nekatere aktivnejše sekcije, medtem ko so ostale na terenu slabše opremljene, saj imajo aparature iz leta 1971. Znano pa
je. da amortizacijska doba v telekomunikacijski dejavnosti traja okrog šest let, ob sedanjem naglem razvoju tehnične opreme pa lahko aparature zastarijo že v dveh letih. Naša želja je, da bi vse sekcije opremili za naše razmere s povprečno kakovostno opremo, a nam to zaradi pomanjkanja denarja ne uspeva, saj kratkovalovna ali ultrakra-tkovalovna postaja danes stane od dva do tri tisoč mark.«
— V Radio-tv klubu Murska Sobota namenjate posebno skrb tekmovalni dejavnosti, kjer dosegate tudi odlične rezultate. Morda nekaj o tem?
»Res je, v našem klubu namenjamo posebno skrb tekmovalni dejavnosti. V ta namen smo v Dolini zgradili tekmovalni center s sodobnim antenskim sistemom, kjer lahko naši člani dosegajo vrhunske rezultate. S ponosom lahko povem, da na raznih svetovnih tekmovanjih dosegamo vrhunske rezultate, čeprav smo slabše opremljeni kot v nekaterih razvitih državah. Naj dodam da smo svetovni rekorderji ter večkratni državni in evropski prvaki v različnih disciplinah tekmovanj na KV in UKV.«
— Poleg tekmovanj je pomembno razvijanje prijateljstva z radioamaterji sveta, dejavnost pa ima tudi pomembno družbeno vlogo?
»Prav imate. Radioamaterji imajo pomembno vlogo povsod po svetu ob elementarnih in dru-
gih nesrečah, aktivni pa so tudi na drugih področjih, ko gre za človeška življenja in materialne dobrine. To so radioamaterji že večkrat dokazali ob raznih katastrofah, saj so bili prav oni tisti, ki so prvi ponesli v svet vesti o
raznih nesrečah. Radioamaterji pa so pomemben dejavnik tudi v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naše mlade člane z veseljem kadrujejo v enote za zveze JLA, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. Po vrnitvi iz vojske pa so razporejeni v enote teritorialne obrambe in druge. Sicer pa ima 28 članov Radio-tv kluba Murska Sobota lastne UKV postaje, ki so v večini primerov tudi montirane v osebnih avtomobilih. Tako radioamaterji pokrivajo okrog 95 odstotkov celotnega terena.
Predvsem pa je naloga kluba, da skrbi za vzgojo kadrov.«
— Financiranje predstavlja velik problem za nemoteno dejavnost. Kako rešujete to vprašanje pri vas?
»Tehnična kultura nasploh v naši družbi nima takšne veljave, kot bi jo morala imeti, zlasti ob današnji preobrazbi našega gospodarstva, saj si brez mladih strokovnjakov ni mogoče zamišljati hitrejšega napredka. Tako tudi financiranje ni v celoti rešeno. Naš klub dobiva del sredstev iz Zveze organizacij za tehnično kulturo in sekretariata za ljudsko obrambo skupščine občine Murska Sobota. Vsa ostala sredstva pa si moramo zagotoviti sami z gospodarsko dejavnostjo, to je z ozvočenjem. Tako zbrana sredstva pa nam komaj zadoščajo za funkcionalno dejavnost, medtem ko nam za druge potrebe sredstev zmanjkuje.«*
— Letos praznujete 40-letnico delovanja kluba. Kako boste proslavili ta jubilej?
»Letošnji jubilej bomo proslavili med praznikom soboške občine. Ob tem bi radi prikazali naše delo, razvoj radioamaterstva in telekomunikacij. Zato bomo tudi pripravili razstavo sredstev, s katerimi delujemo, in razna priznanja in plakete, ki so jih dobili naši radioamaterji širom po svetu. Pripravili bodo tudi slavnostno sejo kluba ter zaslužnim posameznikom podelili priznanja.«
Feri Maučec
Komisija za delovna razmerja SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA
ponovno razpisuje dela in naloge
— UČITELJA ZDRAVSTVENE
NEGE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidati morajo imeti zahtevano stopnjo in smer izobrazbe v skladu z zahtevami VIP in sklepom Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje.
Začetek dela: 1. 9. 1989
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov v 10 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. .
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA
objavlja
------Teritorialaa obramba
BOLJŠI ODNOS STAREŠIN IN OBVEZNIKOV DO DELA
V Pomurju so sklenili prvi del letošnjega usposabljanja in urjenja enot Teritorialne obrambe, ki sodi v okvir sprejetih programskih nalog. Tokrat sla bili na vzgoji in bojnem urjenju okrog dve letini pripadnikov Teritorialne obrambe Pomurja. Osnovni poudarek pri usposabljanju je bil tokrat namenjen enotam za diverzantsko dejstv ovanje in pro-šdesantn; boj, usklajena z letalskimi enotami Teritorialne obrambe in Jugoslovanskega vojnega letalstva, ter drugim nalogam inženirskih enot. Poleg tega pa je bilo med usposabljanjem veliko strelskega urjenja.
Po oceni Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Pomurja, ki je preverjal delo v 20 enotah, je bilo usposabljanje ocenjeno prav dobro, najboljša pa enota iz soboške občine, ki ji poveljuje rezervni kapetan Dragan Škandali. Sicer pa starešina PSTO za
Pomurje Alojz Steiner meni, da so v prvi polovici letošnjega leta večji del načrtovanih nalog usposabljanja in urjenja enot Teritorialne obrambe uresničili, tako da v drago polovico leta prenašajo le manjše. To tudi zaradi učinka inflacije. Po drugi strani pa obilica nalog vpliva na kakovostne priprave in usposabljanje, pozna pa se-tudi pri obremenitvi združenega dela in kmetijske pridelave. To pa zahteva tudi več prizadevanj in truda za starešine. Ugotovljeno je bilo tudi, da je udeležba na usposabljanju — ta je tudi pomemben dejavnik uspešnosti usposabljanja, boljša na mobilizacijski poziv in slabša na predčasen poziv upravnega organa. Letošnje usposabljanje enot Teritorialne obrambe Pomurja je tudi pokazalo, da je odnos starešin in pripadnikov Teritorialne obrambe do dela Boljši kot prejšnja leta, čeprav so se tu-
di tokrat pokazale nekatere slabosti (vinjenost). Razveseljiva je ugotovitev, da pripadniki Teritorialne obrambe v Pomurju iz leta v leto dosegajo boljše strelske rezultate.
V drugi polovici letošnjega le-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
ta bodo v Pomurju uresničili preostali del nalog usposabljanja in urjenja enot Teritorialne obrambe. To bo namenjeno predvsem starešinam in štabom za izvajanje namenskih nalog. Prav tako bodo izvedli dvodnevno usposabljanje enot za posebna dejstvo-vanja, minometne enote pa bodo peljali v Postojno in izvedli bojno streljanje z minometi.
F. Maučec
MIREN PROMETNI TEDEN
PROMETNA VARNOST
Čeprav smo v največji turistični sezoni, pa tudi na poljih je še veliko dela, je teden minil brez večjih pro-metih nesreč, št več, lahko bi dejali, da je bil miren.
Trčila mopedista
26.	julija se je zgodila prometna nezgoda v Geriincih. Po lokalni cesti iz Fikšinec proti Ger-lincem so se peljali štirje vozniki koles z motorjem. V bližini osnovne šole je voznik zadnjega kolesa z motorjem Robert Segeri zaradi kratke varnostne razdalje trčil v kolo z motorjem, ki ga je vozil Slavko Dulič. Segeri je padel, z njim pa tudi sopotnica S. L iz Geriinec. ki se je hudo poškodovala. Za Segerija so odredili odvzem krvi, saj je vozil domnevno vinjen.
Prehitro v oster ovinek
28.	julija se je zgodila prometna nezgoda v G. Radgoni. Voznik osebnega avtomobila Aleksander Horvat iz Budinec se je peljal po lokalni cesti v G. Radgoni. Zaradi neprimerne hitrosti ni uspel pravilno izpeljati ostrega desnega ovinka, saj ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozila Marija Geratič iz Sp. Ščavnice. Pri trčenju se je lažje poškodovala sopotnica Gera tičeve Dragica Pevec iz Sodiši nec.
Trčil v drevo
29.	julija se je zgodila prometna nezgoda v Noršincih. Voznik osebnega avtomobila Štefan Cipot iz Mlajtiriec se je peljal iz M. Sobote proti Noršincem. Zaradi
neprimerne hitrosti ga je zaneslo s ceste, kjer je trčil v drevo. Pri tem se je lažje poškodoval.
Izsilil prednost
29. julija se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Mirko Rus iz Beltinec se je peljal po Kroški ulici proti Krogu. Pri hiši štev. 15 je zavijal na dvorišče v levo in tako izsilil prednost pred voznikom motornega kolesa Stankom Tudjanom iz Kroga. Pri trčenju
je motorist padel in se lažje poškodoval.
Zgorela brunarica
29. julija ponoči je izbruhnil požar na leseni brunarici ABC Pomurke ob Bukovniškem jezeru. Objekt velikosti 11x6 metrov je zgorel v celoti z inventarjem vred. Škoda znaša 300 milijonov dinaijev. Ugotovljeno je bilo, da je požar nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi.	jD
Prijeli večkratnega vlomilca
Delavci Organov za notranje zadeve iz Murske Sobote in Čakovca so predali preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča, enote v Murski Soboti, TIBAUT Stefana, starega 41 let, delavca brez zaposlitve, iz Hotize, SO Lendava, ki se je dalj časa klatil in vlamljal na območju občin Lendava, Murska Sobota in Čakovec.
Po animiranju občanov in po objavi v dnevnem časopisju med drugim tudi v časopisu Vestnik je TIBAUT prijet po občanu v vasi Hlapičina, občina Čakovec.
Med zbiranjem obvestil so bili zbrani dokazi, ki kažejo na utemeljen sum, da je TIBAUT v zadnjih treh mesecih vlomil v najmanj 20 primerih. Vlamljal je predvsem v gostinske lokale na opisanih območjih, kjer je kradel predvsem hrano in pijačo. Tako je vlomil na območju Lendave v gostinske lokale MESARIČ in Kolodvorska restavracija ter gostilno LORINC, večkrat v otroški vrtec v Gaberju in v zasebne hiše v Kapci. Na območju Murske Sobote pa je vlamljal predvsem v gostinske lokale in sicer v ZVEZEK) v Beltincih, ZVEZEK) v Bogojini, kmečki turizem KAMIN v Moravcih, ŠINJOR v Marijanah, VERBAN v Tropovcih in GJERGEK na Tišini ter v gostilno ŠINKEC v Murski Soboti. Več vlomov je storil tudi na območju občine Čakovec.
Zaradi utemeljenega suma storitve opisanih kaznivih dejanj je preiskovalni sodnik TS Murska Sobota, enota v Murski Soboti, zoper TIBAUTA odredil pripor. Lastniki gostinskih lokalov pa se lahko oddahnejo, ker je njihov »nočni gost« za zapahi.
Luči proti soncu
Sliši se čudno, je pa res: proti sončni bleščavi na cestah zaležejo kvečjemu prižgani žarometi. In čim bližje obzorju je sonce, tem bolj je ta ugotovitev nesporna. Lahko si seveda pomagate s sončnimi očali ali s senčnikom nad zgornjim robom prednje šipe, ki ga potisnete primerno nizko. Ampak poletno sonce je zelo bleščavo, še posebej, če omahne naravnost na cesto. V takšnih okoliščinah začasno skorajda oslepite. In v tem primeru pomagajo prižgane avtomobilske luči. Seveda za vas in tisti hip ne na vašem vozilu, ampak na vozilih, ki se vam približujejo iz nasprotne smeri. Ker pa se tudi vi kdaj pa kdaj peljete od sonca proti drugim vozilom na cesti, velja nasvet o prižiganju luči sredi belega sončnega dne za vse motorizirane.
Avtomobil je pravzaprav ena od redkih naprav, pri katerih z elektriko ni vredno varčevati. Žaromete je nasploh pametno prižgati vsakič, ko se srečujete z gostim nasprotnim prometom, to pa zato, da bi vas kdo, ki ga žene želja po prehitevanju, v naglici ne prezrl. In ta napotek naj velja ne glede na vremenske razmere. Saj to, da so prižgane luči obvezne ob drugih oblikah poslabšane vidljivosti, tako ali tako že veste. Vsaj morali bi vedeti.	JD
na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86, 11/88), Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84), Pravilnika o pogojih in merilih za zagotavljanje dfužbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava (Ur. objave, št. 20/89) in sklepa odbora za solidarnost pri SSS občine Lendava z dne 22/6-1989
XIII. NATEČAJ
za pridobitev solidarnostnih stanovanj v Lendavi
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki in sicer:
1.	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
2.	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
3.	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja in sicer upokojenci, invalidi, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani,
4.	delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost in delovni ljudje, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo dejavnost,
če izpolnjujejo naslednje
a)	splošne pogoje:
— da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti) ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju,
— da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine Lendava,
— da upravičenec oz. njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja,
— da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. stanovanjih,
— da upravičenec oz. kateri izmed članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše ali premoženja večje vrednosti (vrednost premoženja presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja),
— da socialne razmere upravičenca oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse oblike pomoči,
— da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen,
— da upravičenec sam oz. z družino, ki se je na lastno željo vselil v manj ali neprimerno stanovanje, živi v tem stanovanju vsaj dve leti pred natečajem.
b)	posebne pogoje:
— če stvarni mesečni dohodek na člana družine ne presega 50 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v letu pred natečajem,
— če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 65 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v letu pred natečajem,
— če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne presega 70 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v letu pred razpisom,
— če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesne ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne zmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
— če živi v neprimernem stanovanju.
Vloga mora biti na obrazcu SPN-1 (8,40) in ji morajo biti priložena še naslednja potrdila:
— potrdilo o stalnem bivališču in družinskih članih,
— potrdilo o delovni dobi,
— morebitna zdravniška potrdila o trajnih obolenjih prosilca ali članov njegove družine.
Vloge z navedenimi potrdili je potrebno vložiti v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava do 25. avgusta 1989.
Nepopolne vloge in vloge prispele po tem datumu ne bodo obravnavane.
O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni v 15 dneh po sprejemu prednostne liste.
Komisija za delovna razmerja
Osnovne šole Bratstvo in enotnost Prosenjakovci Tesvteriseg-Egyseg Altalanos Iskola Partosfalva
razpisuje prosta dela in naloge
učitelja za zgodovino in zemlje-
pis, PRU, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po zakonu o osnovni šoli in obvladati slovenski in madžarski jezik.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Nastop dela: 1. 9. 1989.
STRAN 14
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
naši kraji in ljudje
LETOS PRVI SADOVI ZLOŽBE ZEMLJIŠČ
SOBOŠKE MESTNE KS
Strehovci so majhna vas z le kakih 220 prebivalcev, ležijo ob magistralni cesti M. Sobota — Lendava, spadajo v krajevno skupnost Dobrovnik. Vasica je znana tudi iz časov NOB, saj je bila v Trajberjevi kleti v Strehov-skih goricah med vojno konferenca aktivistov OF za Prekmurje. Nekoč znane in razširjene lončarske obrti ni več, ljudje se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, nekateri pa so se zaposlili in zapustili vas. Strehovci so med redkimi vasmi v občini, ki nimajo trgovine in gostilne. Po nakupih morajo v Dobrovnik ali celo v Bogojino.
Lani so nekoč zamočvirjene pašnike meliorirali, ob tem pa opravili tudi zložbo zemljišč. Danes, leto pozneje, je na teh površinah koruza, kmetovalci bodo dobili prvi pridelek na svojih
Ivan Zadravec in Franc Trajber sta bila med najbolj delavnimi pri asfaltiranju vaških cest in gradnji vodovoda v gorice. Bilo je veliko dela, a se je izplačalo, sta povedala na nedavni slovesnosti v Strehovcih.
PO SLEDI SPOMINOV NA MLADOST
Jože Krampač iz Beneca v Lendavskih Goricah je 8 desetletij preživel med vinsko trto.
Naselje Lendavske Gorice ima več zaselkov. Eden od njih je Benec, v katerega vodi cesta, ki je med rudarskim naseljem in novim lendavskim pokopališčem. To pobočje, obraščeno seveda z vinsko trto, mi je v spominu od rane mladosti, saj je imel v njem vinograd moj dedek Marko. Še dobro se spominjam, da smo se v vinograd (iz Male Polane) vozili s kravjo vprego, da je prevladovala šmarnica, medtem ko je bilo le nekaj žlahtnih trt. Tedaj so škropili le po parkrat, in to z modro galico. Seveda ni bilo motornih škropilnic, ampak
Vodnjak, globok več kot 40 metrov, je zdaj povsem opuščen; ko pa še ni bilo vodovoda, pa so se ob njem ljudje celo stepli za vodo.
Foto: S. S.
nahrbtne lesene, »vodo«, kot smo rekli škropivu, pa smo po strmem pobočju nosili v glinastih vrčih ... V bližini naše vinske kleti je stanoval Krampačev Jožko s svojo družino.
Zdaj, po več kot tridesetih letih, me je Benec znova zamikal. Z možakarjem, za katerega sem slišal, da se še krepko drži, čeprav je star 80 let, sem hotel poklepetati o dobrih starih ča-
ZLATA POROKA V BELTINCIH — V družini Otokarja Erjavca iz Beltinec so pred kratkim praznovali dva pomembna življenjska jubileja. Sedemdesetletna Otokar in Regina, rojena Klepec, sta praznovala 50-letnico skupnega življenja, sin Adi pa se je srečal z Abrahamom. Glavar družine Otokarje bil vrsto let 'znan, aktiven družbenopolitični delavec. Kot dimnikarski obrtnik, ki je nadaljeval poklic očeta, je veliko prispeval k razvoju te dejavnosti v Pomurju. Bil je med ustanovitelji obrtnega združenja na beltinskem območju, na njegovo pobudo pa je bilo leta 1962 v Beltincih tudi ustanovljeno podjetje Dimnikar, ki danes pokriva celotno Pomurje. Direktor tega podjetja je bil od ustanovitve do upokojitve. Bil je dolgoletni član Združenja dimnikarjev Slovenije.
Uveljavil se je tudi v borčevski, gasilski in lovski organizaciji. Za uspešno delo je tudi prejel številna visoka priznanja. Jubilantom čestitamo.
F. M.
parcelah, ki so sedaj urejene. Okoli 300 ha je teh zemljišč, ki bodo začela dajati pridelek, s tem pa bo tudi sleherni kmetovalec bogatejši. Preden so se skupaj s zadrugo odločili za zložbo, je bilo veliko nasprotovanj, nam je povedal Franc Trajber, sedaj pa ljudje bolj govorijo o tem, koliko bo zemlja dala. Melioracije so spremenile tudi podobo okolja, namesto zapuščenih pašnikov se v vetru igra nepregledna množica koruznih stebel. Stre-hovčani pa seveda niso pozabili tudi na druge pomembne probleme vasi. Sklenili so, da bodo asfaltirali vaške poti in zgradili vodovod v gorice. Krajevni samoprispevek so namenili za asfaltiranje, zbirali so tudi druge prispevke občanov, seveda pa so pričakovali tudi pomoč krajevne skupnosti in občine.
Ivan Zadravec je največ delal
ČAR BENEŠKIH POBOČIJ
sih. In res sem! Ni se mi bilo treba na veliko predstavljati, saj me je hitro prepoznal.
. »Zdaj je v Benecu čisto drugače! Ni več šmarnice, ampak, prevladujeta rizling in šipon. Mi imamo poldrug hektar vinograda in sinu ne bi bilo treba na delo, ko bi le človek vedel, da pričakovanega pridelka ne bosta pobrala slana in toča. Drugače je, če si zaposlen: mesec je hitro naokrog in dobiš osebni dohodek. Sicer pa s prodajo vinogradniškega pridelka sploh ni težav; mi v glavnem prodajamo grozdje, kar se zaradi inflacije bolj splača.«
Jože Krampač, ki se je v zaselku Benec usidral, ko je bil star pol leta — tedaj so starši kupili manjšo hišo — je doma iz Male Polane.
Čeprav je tako rekoč vse življenje v drugem kraju, dobro pozna vse starejše ljudi, iz rojstnega kraja. Spominja pa se seveda tudi obdobja, ko ni bilo elektrike, vode in primerne poti.
Vaške poti v Strehovcih so odete z asfaltom. Za asfaltiranje približno 4 kilometrov vaških cest so porabili okoli 200 milijonov dinarjev.
pri gradnji vodovoda. 9 kilometrov omrežja so izkopali vaščani, pravi Ivan, 160 lastnikov kleti je prispevalo po 60 starih milijonov, opravili pa so tudi okoli 5000 prostovoljnih delovnih ur. Vinogradi pri Strehovcih se nenehno obnavljajo, vedno manj je, kot so nekoč dejali, »24-karat-ne« strehovske šmarnice, vedno več pa žlahtnih trt in nove kleti rastejo kot gobe po dežju. Vodovod je torej dragocena pridobitev, če vemo, da so vaščani morali doslej vodo voziti v gorice.
Franc Trajber je vodil drugo delo, asfaltiranje vaških ulic. V pogovoru nam je povedal, da so tretjino sredstev zbrali sami, toliko je dala tudi občina, nekaj denarja pa se je zbralo iz samoprispevka vaščanov. Celotna naložba je stala kakih 200 milijonov dinarjev, asfaltirali pa so kake 4 kilometre vaških ulic. Vaščani so
»V sušnih obdobjih in v času, ko so ljudje škropili trto, je globok vodnjak v bližini naše hiše hitro presahnil in po vodo smo morali v kilometer oddaljen vodnjak pri Logarovih oziroma Nemčevih. Če pa je vode zmanjkalo, tudi tam smo jo vozili s kravjo vprego iz Ledave.
Ko bi bila pot utrjena, bi še šlo, a kaj, ko jo je deževje često uničilo. Tega v krajšem času niso mogli popraviti ljudje, ki so hodili v vinograde »na žlake« (delovna obveznost vinogradnikov pri popravilu poti). Velikokrat je bilo treba zapreči po dva para živine, da si lahko pripeljal sem gor na pobočje, kjer je naša domačija, po nekaj sodov vode ali pridelek s polj.«
Da, tako je bilo v Benecu. Pa ne samo v tem zaselku,ampak v vseh drugih. Zdaj je seveda drugače, saj sem se tik do Krampačeve hiše pripeljal z avtom. Tako kot pri vinskih kleteh, ki jih je tam naokoli veliko, imajo pa jih predvsem Po-
poleg denarja prispevali še 2500 prostovoljnih delovnih ur. Velik zalogaj je bil to za majhno vas, a so ljudje z zadovoljstvom sodelovali, zavedajoč se, da za svoje življenje kaže več storiti. Odslej ne bo več prahu in blata.
Po elektrifikaciji je bil to za vas najpomembnejši dogodek. In kako naprej? Razmišljati bo treba o telefoniji. V Strehovcih ni telefona, ki bi bil v današnjem tržnem svetu zelo potreben. Nekaj vaščanov je že izrazilo željo po telefonu. Vse kaže, da bo ureditev telefonije bodoča naloga, ki jo bodo, tako kot vse dosedanje, uspešno opravili.
Kar se pa tiče zložbe zemljišč, bo potrebno počakati na boljše donose čez kakih pet let, seveda pa bodo le-ti v prvi vrsti odvisni od tega, kako bodo ljudje zemljo obdelovali.
Jani D.
lančani, je tudi na domačiji mojega znanca voda iz vodovodnega omrežja. Cesta tja gor je sicer ozka, ampak asfaltirana, namesto nekdanjih petrolejk odgrinja plašč teme električna luč. Le tu in tam še kdo škropi z nahrbtno škropilnico, najbrž pa nihče več ne stiska grozdja z dobro staro leseno stiskalnico. Taka je bila tudi v kleti mojega dedka in prav dobro se še spominjam, da je od nje tekel sladek mošt, čeprav ne iz žlahtnega grozdja. Ves srečen sem bil, da sem ga lahko poskusil, preveč pa ga tako nisem smel popiti, ker so bile tedaj vinogradniške letine ponavadi slabe. Delno tudi zaradi načina vzgoje trte: ob kolih.
Jože Krampač je postavil na mizo liter vina. Ko bi ne vozil avta in se bal odvzema vozniškega dovoljenja, bi najbrž popil več kot kozarec, saj je bila kapljica odlična. Gostitelj me je razumel. Vina pa mu ni bilo treba vlivati nazaj v sod, saj se pri njem često oglašajo ljudje, ki jim je liter premalo. Na grunt pa prihajajo tudi sosedje-vinogradniki, ki sicer stanujejo v drugih krajih, a jim v vinogradu često kaj zmanjka in zato brž h Krampačovemu Jožku. Z veseljem jim pomaga.
O letošnji trgatvi nisva govorila. Pač pa sva oba hkrati obujala spomine na čas trgatve v mojih rosnih in njegovih zrelih letih, ko je bila trgatev in vse, kar sodi k njej, velik praznik, vsekakor pa čas stiskanja grozdja, kar ni bilo opravljeno v enem, ampak v več dneh, ki so imeli tudi lepe noči...
Š. Sobočan
POHVALIJO SE LAHKO
Z MARSIČIM
Kljub dopustniškemu času v krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota ne mirujejo.
Končali so že z deli na slepem odseku Gregorčičeve ulice, Mali novi ulici, Mladinski, prispevali so svoj delež pri ureditvi Kocljeve ulice, pa Marki-šavske ceste, pripravili vrsto potrebne dokumentacije za izvedbo načrtovanih projektov za jesen, asfaltiran je pločnik na Trstenjakovi, ulici Mikloša Kuzmiča, Prešernova je dobila novo podobo itd. Poleg tega so uredili tri prehode za pešce,
ZA VAREN PREHOD PEŠCEV — Utripajoče luči pred prehodi za pešce (posnetek je s Panonske ulice) so gotovo letošnja pomembna pridobitev v Murski Soboti.
postavili so utripajoče luči za varen prehod učencev soboških osnovnih šol in drugih pešcev, poskrbeli so za ustrezno dokumentacijo za kabelsko televizijo, za kar bodo kmalu dobili lokacijsko dokumentacijo,ne gre pa pozabiti
LEPŠA PODOBA MLADINSKE ULICE - Z ureditvijo pločnikov in cestišča pri TVD Partizan je dobil ta del Mladinske ulice zares zgledno podobo. Občudujejo jo tudi številni obiskovalci, saj je ulica v neposredni bližini mestnega središča. Foto: N. Juhnov.
tudi na asfaltiranje dela pločnika v Kidričevi ulici.
S temi podatki nas je seznanil tajnik mestnih krajevnih skupnosti Stefan Flisar, ki si zadnje čase zelo prizadeva za čim lepšo podobo pomurskega središča. »Vse te naložbe je seveda skoraj nemogoče natančno oceniti, ker je bilo nekaj teh objektov plačanih vnaprej že v lanskem letu, svoje pa je naredila tudi inflacija. Ocenjujemo, da je vse to stalo okrog 1,1 milijarde dinarjev, vrednost objektov pa je seveda znatno večja, če upoštevamo nenehen
NADA ZA OTROKE
Qd minulega ponedeljka je na Titovi 6 v Murski Soboti (v nekdanji pravni pisarni sozda ABC Pomurka) odprta komisijska prodajalna otroških oblačil in opreme Nada. V času vedno težjih nakupov dragih potrebščin in oblačil za doraščajočo mladino in malčke njen naslov simbolizira upanje za starše, da med ponujenim naideio svoie otro,te- Ker 50 otroški vozički, stajice, kolesa, oblačila in oprema v glavnem rabljeni, so naprodaj po nižji ceni kot velja za nove izdelke, kar za družine, ki vedno težje shajajo iz mese-ca v mesec veliko pomeni. Ob dejstvu, da poleg otrok rastejo cene, ki tolčejo pri nas nespodbudne rekorde toliko bolj!
bb
dvig cen. Pri tem gre za utečen način financiranja programov krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota. Največji delež odpade na krajevni samoprispevek, saj gre za uresničevanje referendumskega programa, del sredstev je po dogovoru prispevala občinska komunalna skupnost, ostalo pa iz 0,4-odstotnega prispevka organizacij združenega dela. Ne gre zanemariti tudi deleža posameznih delovnih organizacij, ki so neposredno zainteresirane za sovlaganje v te objekte.«
Seveda so nas zanimali tudi
načrti mestnih krajevnih skupnosti do konca letošnjega leta. Ker se bo drugo leto iztekel referendumski program, pospešeno uresničujejo najpomembnejše naloge že letos. »Pravkar je v pripravi razpis del za projekte, ki zajemajo pločnik v
Kroški ulici, ostaja še ureditev Ulice arhitekta Novaka z okolico železniške proge, skupaj s Skladom stavbnih .zemljišč se dogovarjamo za ureditev ulice Ob progi ter za enega največjih objektov v mestu, to je pločnika s kolesarsko tezo v Ulici Štefana Kovača, vse drugo sprejeto na skupščinah mestnih krajevnih skupnosti, smo črtali, ker je dogovorjeno, da bomo ta denar porabili za ureditev grajske dvorane. To je nujna naložba za Mursko Soboto.«
Milan Jerše
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 15
URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 3. avgusta 1989	Št.: 22
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
149.	Odločba o razveljavitvi odloka skupščine občine Murska Sobota o urbanističnem redu.
150.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Lipovci
151.	Sklep o soglasju za ukinitev celodnevne oblike dela na Osnovni šoli »Edvard Kardelj« Kobilje ter Osnovni šoli »Prežihov Voranc« Bistrica
152.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Lendavska-jug« v M. Soboti
153.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava
154.	Sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore v občini Gornja Radgona
149
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Jožeta Brunca iz Murske Sobote, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota, n i seji dne 22. junija 1989
odločilo:
Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 5/89) se razveljavi.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je na pobudo občana s sklepom št. U I 24/89 dne 18. 5. 1989 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, ki je naveden v izreku te odločbe. Z navedenim odlokom je občinska skupščina dodala odloku o urbanističnem redu v občini Murska Sobota (prečiščeno besedilo Uradne objave, št. 14/87) nov 7. a člen, po katerem so lahko izjemoma zazidljiva kmetijska zemljišča drugega območja, ki po srednjeročnem družbenem planu občine Murska Sobota 1986—1990 niso trajno namenjena kmetijski proizvodnji. V postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja si mora investitor pridobiti predhodno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti ter mnenje in lokacijsko dokumentacijo za to pooblaščene organizacije.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) v 82. členu določa, da se uporabljajo veljavni urbanistični redi do sprejetja prostorskih izvedbenih aktov po določbah tega zakona, vendar najdalj do 31. decembra 1990, kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana. V 3. členu zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) je določeno, da se opredeljevanje in usklajevanje potreb glede urejanja prostora opravi v sistemu družbenega planiranja. Prostor še sme uporabljati v skladu z usmeritvami, ki so določene v dolgoročnih planih družbenopolitičnih skupnosti, v skladu z odločitvami v srednjeročnih družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in v skladu z zakonom. Sprememba namembnosti zemljišč, ki so razvrščena v drugo območje kmetijskih zemljišč, je urejena v petem odstavku 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86). Po tej določbi je dopustna sprememba namembnosti zemljišč, če je-to predvideno v prostorskih ureditvenih pogojih, ki so v skladu s planskimi akti. V postopkih za izdajo dovoljenj za gradnjo na tem območju sodeluje kmetijska zemljiška skupnost.
Na podlagi navedenih zakonskih določb občina lahko do 31. 12. 1990 uporablja veljavne urbanistične rede, ki so v skladu s planskimi akti. Z zakonom dovoljena uporaba veljavnih urbanističnih redov pa ne daje občini pooblastila, da po uveljavitvi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor spreminja ali dopolnjuje urbanistične rede.
Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slo
venije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Stane Markič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Predsednik
Stane Markič
Štev.: ul. 24/89-9
Datum: 22. 6. 1989
150
POPRAVEK
»Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Lipovci« objavljenega v Uradnih objavah pomurskih občin št. 20 z dne 20. 07. 1989
5.	člen se glasi:
»Sredstva zbrana na referendumu se zbirajo na zbirnem računu pri SDK Murska Sobota, št. 51900—842—035—822341 z oznako KS Lipovci.
Predsednik skupščine KS: Jože ERJAVEC, 1. r.
151
Na podlagi 119. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 29/86) ter 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 37/81, 29/83 in 9/86) je Skupščina občine Lendava na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. 7. 1989 sprejela
sklep
o soglasju za ukinitev celodnevne oblike dela na Osnovni šoli »Edvard Kardelj« Kobilje ter Osnovni šoli »Prežihov Voranc« Bistrica
1.
Skupščina občine Lendava daje soglasje k sklepu Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Lendava, z dne 21.4. 1989 o ukinitvi celodnevne vzgojnoizobraževalne oblike dela na osnovni šoli »Edvard Kardelj« Kobilje ter osnovni šoli »Prežihov Voranc« Bistrica.
2.
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od I. septembra 1989.
Številka: 601-1/89
Datum: 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner, I. r.
152
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 25. 7. 1989, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Lendavska-jug« v M. Soboti
I.
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje »Len-davska-jug« v M. Soboti, ki gaje pod št. 5/89—ZN/MS v juliju 1989 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
11.
Osnutek zazidalnega načrta se razgrne v prostorih samopostrežne trgovine »Potrošnik« na Lendavski cesti v M. Soboti ter v izložbi zgradbe SO M. Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
V tem času bo po potrebi organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave do določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije ter skupnosti pismene pripombe k osnutku zazidalnega načrta Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota ter Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, Staneta Rozmana ul. št. 5.
Številka: 352-15/89-4
M. Sobota, dne 25. 7. 1989
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL
153
Na osnovi 10. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienska službe (Ur. objave, št. 29/79) ter na osnovi 316. člena in 326. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava, na seji dne 19. 7. 1989 sprejel naslednji
SKLEP o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava
L
V 9. členu Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 29/79), ki je ob
javljen dne 13. 12. 1979, se spremenijo in dopolnjujejo pristojbine, kijih lastniki živali plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval za živino, za pse pa ob cepljenju proti steklini in se glasi:
—	za goveda in konje
—	za teleta in žrebeta do 120 kg
—	za prašiče do 50 kg
—	za prašiče nad 50 kg
—	za perutnino po komadu
—	za čebelje panje po komadu
—	za pse po komadu
—	za kunce
—	za ovce in koze
10.000,- din
3.000,- din
1.500,- din
3.000,- din
20,— din
750,- din
15.000,- din
250,- din
2.000,- din
2.
Ta sklep veljati naslednji dan po objavi v Uradnih obja-vih Pomurskih občin.
3.
Za istim dnem preneha veljati sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava, ki je bil objavljen v Uradnih objavah, št. 1 z dne 2. februarja 1989.
Številka: 326-289-9-V/95/FA
Datum: 13.7. 1989
Predsednik IS SO LENDAVA:
Jože Kuronja 1. r.
154
Na podlagi 28. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona je odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona na svoji seji dne 29. 6. 1989 sprejel naslednji
SKLEP o povišanju najemnin za poslovne prostore v občini Gornja Radgona
L Najemnine za poslovne prostore v občini G. Radgona se povišajo:
-	1.7. 1989 za 94 %
-	1.8. 1989 za 30 %
-	1.9. 1989 za 30 %
2.	Sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskuih občin.
Datum: 29. 6. 1989
Številka: 363-3/89
Predsednik odbora
Alojz Majcen, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 4. do 10. avgusta
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO	I RADIO	, ____
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
: RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Še bolje pa bo, če ste se že prebudili, kajti ob vključitvi radijskega sprejemnika vam s pomurskega vala ponujamo jutranjo dobro voljo. Seveda se zelo veselimo snidenja s slehernim od naših stalnih ali novih poslušalcev), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del. Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba), 18.00 21 232.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, (dežurstvo pri telefonu 21 232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.25 Poletna noč, ponovitev — 18.00 TV Dnevnik 1 — 18.10 Nevarni zaliv, angl.-avstral. nanizanka, 19.10 Risanka, 1930 TV dnevnik 2, 20.15 Svet nenavadnih sil A. Clarka, angleška dokumentarna serija, 21.00 Kriminalna zgodba, ameriška nadaljevanka, 21.45 TV Dnevnik 3, 22.10
17.05 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV Dnevnik 1, 18.10 Robin in Rozi'. .Potovanje k Riu Grande, 19.15 Risanka, 19.30 TV Dnevnik 2, 19.59 Utrip, 20.20 Žrebanje 3 x 3, 20.30 Tamarino seme, ameriški film, 22.35 TV Dnevnik 3, 23.00 Poletna noč
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja ekipa-z murskega vala vstaja zgodaj tudi zaradi vas! Pomagajte in sodelujte na telefon 21 232 — ponujamo vam sveže vremenske in cestne informacije, zdravniški nasvet..8.00 Konec jutranje odaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
5.30 Prebujajte se z nami.' (Torkova oddaja vam ponuja poleg standardne vsebine še nagradno igro, recept Cilke Sukič in še posebej izbrano glasbo. Poslušajte nas!), SM Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, rkelame, glasba), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
Poletna noč, 24.00 ameriški film.
Privid,
PROGRAM LJ 2.
1430 Kako biti skupaj, 15.00 Športno popoldne, 1930 TV Dnevnik, 20.00 Glasbeni večer, 21.30 Poročila, 21.35 Feljton, 22.05 Športna sobota, 23.55 Kronika dubrovniških poletnih iger, 0.40 Satelitski programi
8.55 Otroška mateineja, 10.15 Boljše življenje, 11.00 Bled: Po jezeru, prenos, 12.30 Ljudje in zemlja, 13.00 Ipski večer 89, 15.10 San Remo 89, 15.55 Zapisani šoli, češkoslovanska nadaljevanka, 17.00 TV Dnevnik 1, 17.10 Deček na delfinu, 19.05 Risanka, 19.30 TV Dnevnik 2, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo, 21.25 Zdravo
TV LJUBLJANA
LJUBLJANA
PROGRAM LJ 2
10.00 Danes za jutri in
16.25 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV Dnevnik 1, 18.40 Spored za otroke in mlade, 19.10 Risanka, 1930 TV Dnevnik 2, 20.05 Ekran sneži, 21.50 TV Dnevnik 3, 22.15 Poletna noč: Taname-ra; Alo, alo .. .
PROGRAM LJ 2
17.30 Satelitski programi, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja, 21.10 Satelitski programi.
16.25 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV Dnevnik 1, 18.10 Posvetovalnica za starše: Zvišana temperatura, 18.40 Spored za otroke in mlade, 19.10 Risanka, 1930 TV Dnevnik 2, 20.05 Družina Monroe, kanadska nadaljevanka, 20.55 Zvonček, opera, 21.50 TV Dnevnik 3, 22.15 Poletna noč: Tanamera, Nenavadne zgodbe
5.30 Prebujajte s z nami! (Sredi tedna smo z vami in za vas —poskušali vas bomo razvedriti, da boste lažje in bolj veselo preživeli delovni teden. Ali tudi dopust, počitnice!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno {informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (pripombe in vprašanja po telefonu 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
530 Prebujajte se z nami! (Tokrat se boste prebujali ob zvokih prijetne glasbe. sporočili vam bomo, kakšen je tečaj dinarja, koliko novih Pomorcev se je rodilo v Rakičanu. ne bo man jkal humor Džoužija in kmetijski nasvet .. j, S.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkam: in pozdravi.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
PROGRAM LJ 2.
1730 Satelitski programi, 19.00 Domači ansambli: Zadovoljni Kranjci, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Oddaje neuvrščenih, 20.45 Poročila, 21.10 En avtor, en film, 2135 Svinjak, italijanski film, 23.05 Satelitski programi
TV ZAGREB
9.20 Poletni spored. 12.55 Magazin. 14.30 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Hudobni fantje (film). 21.50 Dnevnik. 22.05 Od našega dopisnika. 23.40 Program plus.
ska
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Odpisani,
športno
popoldne, 19.00 Da ne bi bolelo: Zvišana temperatura, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Organizirani kriminal, dokumentarna oddaja, 20.50 Skica za portret, 21.40 DP v kasaških disciplinah, reportaža, 22.00 Sinjska alka, reportaža, 23.00 DP v nogometu: Vojvodina : CZ, reportaža, 23.30 Športni pregled
TV ZAGREB
8.45 Poletni spored, in ponovitve. 17.40 Mladinske
PROGRAM LJ 2
1730 Satelitski program, 1930 TV Dnevnik, 20.00 Resna glasba, 2030 Žrebanje lota, 2035 Dokumentarna oddaja, 2130 Zabavni magazin
16.25 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV Dnevnik 1, 18.10 Glasbena parada: Radenci 89, 18.40 Spored za otroke in mlade, 19.10 Risanka, 1930 TV Dnevnik 2, 20.05 Gaspard in sin, kanadski film, 21.50 TV Dnevnik 3, 22.15 Poletna noč: Tanamera, Hooperman
TV ZAGREB
K5
ska ba
PROGRAM LJ 2
1730 Satelitski programi, 1930 TV Dnevnik, 20.00 Orkester RTV Ljubljana: R. Strauss: Štiri poslednje pesmi, Kavalir z rožo, 2030 Svet poroča, 21.40 Znanstveni forum.
1635 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV Dnevnik 1, 18.10 Po sledeh napredka: na pragu 21. stoletja. 18.4® Spored za otroke in mlade, 19.10 Risanka, 1930 TV -Dnevnik 2, 20.05 Župan iz Veuma. belgijska nadaljevanka. 21.05 III. mednarodni festival koci Nuovi 89, 21.50 TV Dnevnik 3, 22.15 Poletna noč: Tanamera, Leteči cirkus Montyja Pytho-na.
PROGRAM 13 2
18.00 Satelitski programi.
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
Dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.45 Poročila, 2130 Umetniški večer
8,30 Poletni spored. 17.40 Mladinske oddaje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mortimer. 20.55 Green Town Jazz Band. 2L25 Dnevnik. 21.45 Pogovor s Paolom Magelli-jem. 22.50 Program plus
AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve. 13.55 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Rdeči sloni. 1930 Čas v sliki, 20.15 Evropoli-caji. 21.20 Dva advokata. 22.15 Filmske novitete. 22.45 Mož dejanj (film). 035 Mannix.
9.00 Ponovitve. 13.25 Mladinski spored. 18.00 Šport. 18.30 Nogomet. 19.00 Tedenski tv spored. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Američan (film). 21.35 Crit-tersi so tu (film). 23.00 Rdeči alarm (film).
Drugi program
12.00 Šport. 16.00 Srečanje pihalnih orkestrov. 17.00 Dediščina očetov. 17.55 Risanke. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 1930 Čas v sliki. 20.15 Zabavna oddaja. 22.00 Šport. 2230 Kronski dragulj. 23.25 Zabavnoglasbena oddaja.
9.30 Mladinski spored. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Tv v šoli. 13.00 Quo vadiš (nadaljevanka). 14.00 Nedeljsko popoldne. 16.30 Potopis. 17.00 Težave z moškimi (film). 18.45 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.00 Piknik. 20.50 Moj general (film). 22.20 Dnevnik. 22.40 Program plus
oddaje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ulica (tv film). 21.10 Glasba. 21.55 Dnevnik.
22.20 Program plus.
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve. 14.00 Mladinsko popoldne^ 1930 Čas v sliki. 20.15 Ženska ženski (tv film). 21.20 Ba-
ron cigan (opereta).
Drugi program
19.00 Avstrija
19.30 Čas v sliki.
Američan (film).
danes.
20.15
21.35
Avanti (film). 23.55 Mannix.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.20 Klic ponoči, kriminalka iz serije Derrick, pon. 16.55 Poročila. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka,
uporabni napotki. 17.40
— '	’	18.00
Filmska reportaža.
Okno, služnostni program. 19.05 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Človek za na grmado, italijanski č/b film. 21.35 Novi val. 22.20 Tv dnevnik.
8.55 Za otroke. 10.00 Svet brez tebe, pon. 4. dela. 10.55 Za mladino. 16.05 Dixieland-festival Miškolc. 17.10 Kraške jame Madžarske. 17.45 Fantastično, italijanski zabavni film. 18.45 Priporočamo filme. 19.10 Večerna pravljica. 1930 Tv dnevnik. 20.05 Na preži, z. nemški TV film. 22.05 Atletika, evropski pokal, finalne tekme v skupini »A«. 23.20 TV dnevnik.
9.00 Za otroke. 10.35 Beli morski psi, poljudnoznanstveni film. 15.40 Cirkuški film. 16.40 Festival diamantnih nagrajencev, glasbeni film. 17.15 Srečno, kviz. 18.05 Tele-video. 18.10 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Eden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Zakonca Edgehill, angleški TV film. 21.40 Moj rojstni kraj. 22.30 Telešport, atletika. 24.00 Video strani.
gorenje
9.00 Tv v šoli in ponovitve. 14.05 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Rdeči sloni. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ponedeljkov šport. 21.15 Magnum. 22.10 Glavni igralec (film).
Drugi program
6.45 Zemlja živi. 1730 Lipova cesta. 18.00 Risanke. 1830 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Podeželski zdravnik. 21.15 Šiling. 22.25 Korak v vesolje.
TV MADŽARSKA
830 Poletni spored in ponovitve. 17.40 Mladinske oddaje. 1930 Dnevnik. 20.00 Ni vedno enako (film). 21.25 Dnevnik. 21.45 Teme in dvomi. 22.50 Program plus.
830 Poletni spored in ponovitve. 17.40 Mladinske oddaje. 1930 Dnevnik. 20.00 Maletški sokol (film). 23.05 Dnevnik. 2330 Program plus.
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
830 Poletni spored in ponovitve. 17.40 Mladinske oddaje. 1930 Dnevnik. 20.00 ZIP. 21.05 Zabavna oddaja. 2230 Dnevnik. 22.45 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.10 Ponovitve: 1. Sre-1 čnež, 2. Teden, 3. Delta. I 16.50 Video novice. 17.00
9.00 Ponovitve in tv v šoli. 13.55 Mladinsko popoldne. 18.00 Družinski magazin. 1830 Rdeči sloni. 1930 Čas v sliki. 20.15 Morske kače. 21.07 Dallas. 21.55 Angel, ki je bil hudič (film). Drugi program
17.00 Neznano sosedstvo. 1730 Usmeritev. 18.00 Risanke. 1830 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 1930 Čas v sliki. 20.15 Zveneča Avstrija. 21.07 Zunanjepolitična oddaja. 22.00 Cas v sliki. 22.20 Šport 2230 Klub 2
9-00 Tv v šoli in ponovitve. 14.10 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 1830 Polna hiša (film). 1930 Čas v sliki. 20.15 Ugrabljen (tv film). 22.05
Zadnji ameriški (film).
heroj
Drugi program
16.00 Šport. 17.00 Vzgojna oddaja. 1730 Dežela in ljudje. 18.00 Risanke. 1830 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 1930 Čas v sliki. 20.15 Madame Sans Gene (film). 2X00 čas v sliki. 22.25 Šport. 2235 Sihanouk. 2330 Sanje o svobodni domovini.
Poročila
romunščini.
17.05 Fantje, za menoj! Otroška serija. 17.40 Četrt ure za gospodarstvo. 17.55 Tv program za 3 dni. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Novi Cim cim. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dve krsti iz Floride, kriminalka. 21.05 Panorama. 21.55 Spisi Ja-nosa Szekelya. 22.35 Tv dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve. 13.55 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 1830 Polna hiša. 1930 Čas v sliki. 20.15 Zabav® četrtek. 2X05 Videoteka. 2335 Nadaljevanka.
Dragi program
16.45 Dok. film. 17.15 Neznana Sovjetska zveza. 18.00 Risanke. 1830 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 1930 Beg iz Seraja (opera), prenos iz Salzburga. 2X40 Kavama Central
TV MADŽARSKA
9.10 Carstvo žabjega kralja, poljudnoznanstveni film. 9.40 Panorama, ponovitev. 10.25 Telovadba za invalide. 1630 Panonska kronika. 1630 Poročila v nemščini. 1635 Naš ekran, v slovaščini. 17.10 Poroke iz koristoljubja, ekjanizacija romana. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 1930 TV dnevnik. 20.05 Svet brez tebe, 5. del. 21.05 Moda. 21.35 Atletika. 22.45 Mojstri animacije. 23.15 Tv dnevnik.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 1730 Video novice. 1730 Poročila v sio-vaščini. 1735 Pokrajine, mesta, ljudje. 18.10 Kiparstvo danes, dokumentarni film. 19.10 Večerna pravljica. 1930 TV dnevnik. 20.05 Rodilnik, avstrijsko-mad-žarski TV film. 21.40 Portret: Jeno Takacs, glasbena dokumentarna reportaža. 2230 Brez nade, dokumentarni film. 22.50 TV dnevnik.
9.10 Človeško telo, pon. 935 Narek, francoska serija, pon. 1030 Telovadba za invalide. 1730 Panonska kronika, 1730 Poročila v srbohrvaščini. 17.40 Sem eden izmed milijonov, posnetek z Operetnega gledališča. 18.15 TV spored za 4 dni. 1835 7 čudežev tehnike; Vlečnica na Aguilie Du Midire. 19.30 TV dnevnik 20.05 Sosedje, 60. del. 20.40 Ozadje vesti. 2135 Odprta knjiga. 22.05 Videoklipi. 17 35 TV dnevnik
Lažje in učinkovitejše gospodarjenje z orodjem in mehanizacijo GORENJE MUTA.
— kmetijska mehanizacija z raznimi priključki, — vrtno in cvetlično orodje.
UGODNA PRODAJA NA OBROKE BREZ OBRESTI 1 + 5 obrokov’
OB GOTOVINSKEM PLAČILU 35 % POPUSTA!
AKCIJSKA PRODAJA DO 15. AVGUSTA 1989
GORENJE - RAZSTAVNO-PRODAJNI
CENTER, Kranjčeva 10, LENDAVA
gorenje
ZGEP »POMURSKI TISK«
Murska Sobota, Lendavska 1.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
RAZPISUJE na podlagi sklepa 3. redne seje delavskega sveta DSSS dela in naloge
1.	KOORDINIRANJE DEL V SPLOŠNO-KARDROVSK1 SLUŽBI (reelekcija)
2.	ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE V AOP za nedoločen čas.
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih za zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1.	VIP VII/1 usmeritev za poklic diplomirani pravnik končan seminar B 1 v ZT
5 let delovnih izkušenj
2.	VIP VII/1 usmeritev za poklic diplomirani ekonomist — poslovna informatika, chpiomirani inženir računalništva ali diplomirani inženir organizacije dela
3 leta prakse na delih organizacije aplikacij v AOP ali
VIP VI/1 usmeritev za pokilic ekonomist poslovne informatike, inženir organizacije dela a® mžerir računalništva
4 leta prakse na delih organizacije aplikacij v AOP.
Kandidati morajo obvladati programski jezik in imeti tečaj za komunikacijo.
Za razpisano delo pod točk. 2. je predpisano poskusno delo 6 mesecev.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno-kadrovska služba DO ZGEP Pomizski tisk Murska Sobota, Lendavska 1. 15 dni od objave.
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KIM PARK M. SOBOTA od 3. do 10.avg. 1989
3.	avg. ob 18. uri amer. mlad, film ZALJUBLJENI LUCAS. FILM NAM SIMPATIČNO IN NEOBIČAJNO PRIKAZUJE MLADOSTNIŠKO ZALJUBLJENOST — LEPO GA JE GLEDATI!
3- avgusta ob 20. uri amer. akc. film HLADNOKRVEN (MIRNI GAJ). POSTEN POLICAJ JE NA TRENUTKE GROB IN TRD — NAPETE AKCIJE!
4.	avg. ob 18. uri amer. mlad, film ZALJUBLJENI LUCAS.
4.	avg. ob 20. uri amer. akc. film HLADNOKRVEN (MIRNI GAJ).
6. avg. ob 16. in 18. uri amer. mlad, film ZALJUBLJENI LUCAS.
6. avg. ob 18. in 20. uri it. pusto!, film MOČNA FANTA ZABAVATA B. SPENCER IN T. HILL!
8. avg. ob 18. uri rt. pustol. film MOČNA FANTA.
8. avg. ob 20. uri amer. akc. fii POVRATNO STRELJANJE.
0. avg. ob 18. in 20. uri amer. akc. film POVRATNO STRELJANJE.
10. avg. ob 18. uri amer. akc. film PRESIDIO. Režija: Peter Harms.
VOJAŠKA BAZA V SAN FRANCISCU, OKRUTEN UMOR RAZISKUJETA NJEN POVELJNIK IN ZADRTI POLICAJ, UDARITA SE TUDI MED SEBOJ!
10. avg. ob 20. uri jap. erot. film OIRAN — trda erotika. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
Kino KUD ŠALOVCI
5. avg. ob 2130 amer. akc. tlim HLADNOKRVEN (MIRNI GAJ).
AVTO OPEL REKORD in obračal nik panonija prodam. Kozlar, Gaber-je 128. M-3192
CITROEN GS, letnik 1976, neregistriran, nujno prodam. ® 71 750. M-3194
OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1985, november, in škropilnico za kultivator gorenje-muta prodam. Dervarič, Dolnja Bistrica 140 a. M-3195 ŠKODO 120 L, karambolirano, lahko tudi po delih, in TOMOS 14 TLS prodam. Kupšinci 3. M-3196
ZASTAVO 101 konfort, registrirano do 15. marca 1990, prevoženih 54.000 km, vgrajena plinska naprava, radio, prodam. Dolič 11, v soboto in nedeljo. M-3198
ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do marca 1990, tudi po delih, prodam. Tišina — zadruži dom. M-3200
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Ljutomer, Kolodvorska 34. IN-17470 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Semenič, Spodnji Kamenščak 64 a. IN-17474
RENAULT 4, letnik 1977, registriran do aprila 1989, zastavo 750, letnik 1977, registrirano do novembra, in karambolirano zastavo 101, letnik 1980, prodam. Mota 57, Ljutomer, ® 82 074. IN-I7472
Graditelji pozor!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti. Jelo ugodne cene. Dobava takoj. Večjo količino pripenjamo brezplačno. Cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Kon-čara 16,42200 Čakovec, telefon (042) 811 685.
KRU
Prodam
MOTORNA U VOZILA
GOSPODINJE!
če,vam zamrzovalna skrinja toči vodo aS ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Najdbi jak.
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravno z garancijo na va šem domu.
VSELJIVO HIŠO v Dolnjem la koša 71, z gospodarskim poslopjem, in 1 ha zemljišča, primemo za obrtno dejavnost, 3-fazni tok prodam. ® (069) 75 067. LE-19810
MANJŠE POSESTVO S STANOVANJSKO HIŠO in gospodarskim poslopjem, v okolici Gornje Radgone, prodam. Fekonja, Orehovski Vrh 8, Gornja Radgona. GR-18884 VSELJIVO HIŠO na Goričkem prodam. Informacije: S 22 608. M-3218 HIŠO prodam (TUDI ZDOMCU). Brezovci 40. M-3228
HIŠO V OKOLICI JERUZALEMA, p. Ivanjkovci, prodam. Informacije po » 062 33 296. M-OP
VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem (brajde, sadovnjak), približno 2 ha zemlje, prodam. Informacije po » 062 411 748. M-OP
PARCELO, 1400 m’, z zgrajeno kletjo v Uovcih, prodam. Voda in elektrika v kleti. Julijana Borko, Šnoflova 3, Maribor Tezno, ® 062 412 161, interna 276 — dopoldne. M-PO STANOVANJSKO HIŠO, zgrajeno v okvira stanovanjske zadruge, pri Murski Soboti, III. gradbena faza, ugodno prodamo. Informacije od 8. do 15. ure: ® 21 017. M-3230
Gradbeno parcelo v Lemerjih, 38 arov, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Možna obrt. Bela Banfi, Murska Sobota, Staneta Rozmana 15, ali po 20. uri ® 24 664. M-3123
RAZTEGLJIVI KAVČ, rjave barve, prodam. »25 152. M-3155 STAREJŠE POHIŠTVO ZA JEDILNICO, pralni stroj, električni štedilnik in otroške posteljo ugodno prodam, »po 18. uri: 22 475. M-3158 TELEVIZOR RIS GRAND, barvni, ekran 56, star štiri leta, prodam. Informacije po » 74 409. M-3161 ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE prodam. Matije Gubca 8 a. M-3166 NOTRANJA VRATA, leva, 80 cm, in električni brusilnik BOSCH, 400 V, prodam 10 odstotkov ceneje. Nedelica 74 a, »72 176. M-3169
OVSKO PUŠKO, češko bokarico, z menjalnimi cevmi, prodam. Černelav-ci, Gajeva 11, ® 22 957. M-3211 KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK, stajico in otroško kolo prodam. »25 416. M-3214
TRISED s foteljema in manjšo parcelo v Selu, za vinograd, prodam. Informacije: » 23 038. M-14465 TELEVIZOR, črno-beli, ekran 44, z garancijo, ugodno prodam. ® zvečer: 22 186. M-3222
ZAMRZOVALNO OMARO, 901, prodam za 2,2 M. Ljudmila Fekonja, Radenci, Prisojna 6. GR-18878 RADIO CONTEC, dvojni kasetnik, še z garancijo, prodam. Boštjan Horvat, Gornja Radgona, Mladinska 10, »74070. GR-18882
RAZNOVRSTNI GRADBENI MATERIAL prodam. ®063 858 389. M-OP
RAČUNALNIK COMMODORE PC 128 prodam. ® (069) 82 377 — Miran. IN-17473
DVA KAVČA in drago pohištvo ugodno prodam. Donosa, Krašči 57. M-3231
BARVNI TELEVIZOR ugodno prodam. » 26 502. M-3232
PRODAM
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 6. avgust, odkar je zaprl svoje trudne oči, naš nikoli pozabljeni dragi mož, oče, stari oče, tast in sorodnik
Franc Fujs
iz Vadarec
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja samo velika praznina, v našem domu in v srcih so ostali sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Sidonija ter hčerke Dragica, Gizela in Ida z družinami
Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota z žalostjo sporočamo vest, da smo iz svojega delovnega okolja izgubili
FORD TAUNUS 13 prodam. ® (069) 87 517. IN-17465
MOPED (na tri prestave), vozen, prodam. Ljutomer, Ptujska 7. IN-17460 ATX 5 A in čelado nujno prodam za 1800 DM. ® (069) 81 238. IN-17462 AVTOMATI K. izvozni model, star dve leti, prodam 30 odstotkov ceneje. Paiatin, Murska Sobota, Titova 17, ali 22 210, interna 334, do 14. ure. M-3134
OPEL REKORD 20 E, letnik 1984, prodam. Feliks Slavič, Radenci, Tur-janci 17. M-3141
ZASTAVO 750, letnik 1979. na novo registrirano, prodam. Deziderij V6-roš, Kapca 90. M-3146
GOLF 1100, 1980, samo 57.000 km, prodam. Murska Sobota, Tišinska 15, »26 734. M-3I66
OPEL KADETT 13 S, limuzina, letnik 1986, prodam. Lipovci 38. VI 3167
ZASTAVO 128, letnik 1986 september, prodam. Pučko, Ulica ob kanalu II, M. Sobota. M-3168
GOLF JX, dizel, star 3 leta in pol, prodam. Selo 22 a. M-3170
VOLKSWAGEN 1300, dobro ohranjen, prodam. Melinci 20. M-3I78 AVTOMATIK A 3 ML prodam. Murska Sobota, Tišinska 25, ® 26 683. M-318I
GOLF JX, dizel, oktober 1986, prevoženih 49.000 km, ugodno prodam po načinu »staro za novo«. Brezovci 37. M-3183
LADO 1500, letnik 1980, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. »22 873, M-3I84
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Kapca 134. LE-19808
ŠKODO 120 L, letnik 1979, in moped APN 6, zelo ohranjen, poceni prodam. Toplak, Dobrovnik 294 a. M 3206
ŠKODO 120 LS, leva prednja stran karambolirana, prodam. Janko, Mot-varjevci 63. M-3208
AVTOMATIK, nov plinski gorilnik in radio, dvokasetni, prodam. M-3209 ZASTAVO »1, letnik 1986, oktober, prodam. » 71 402. M-3210
FIAT 132, dizel, letnik 1981, registriran do julija 1990, ugodno prodam. Skakovci št 55. MA-I4466
IS SLC prodam. Dolnji Slaveči 104. M-14467
ZASTAVO 850, letnik 1982, prodam. Brezovci 86 a, »72 643. M-3219 RENAULT 4 prodam. Murska Sobota, Kraška 18, » 25 467. M-3225 ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do marca 1990, prodam za 1 milijon 100 tisoč dinarjev. Marija Frumen, Janžev Vrh 14, Radenci. GR-18877
GOLF JGL, letnik 1983, in glinopor za tlake prodam. Jože Ficko, Zbigov-a 48 a. GR-18881
OPEL KADE 11 LS zamenjam za CARAVANA (isti tip). »73 378. GR-18883
PLUGA OLT, 10-colni, in slavonac, 12-coini, ugodno prodam. Ficko, Trd-kova 45; »zvečer: 78 254. M-3142 KORUZNI LIČKALNIK PRODAM.
Krog, Murska 9. M-3149
KOMBAJN ZMAJ 810 prodam. Trnje 150. M-3156
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523 prodam. Nemčavci 1 a. M-3157 MOTOKULTTVATOR, nerabljen, nov, prodam. ® 062 302 739. M-3171
TRAKTOR IMT 558, prodam. Ho-došček, Zenkovci 66, ® 76 936. M-3172
KOMBAJN EPPLE prodam. Kočar, Tešanovci 8. M-3173
OBRAČALNIK TAJFUN 78 275 prodam. Gornji Slaveči 124. M-3176 DVOBRAZDNI PLUG IMT 756 VK in obračalnik heu-flipper G 250, potreben manjšega popravila, prodam.
Vanča vas 46, p. Tišina. M-3201 TRAKTOR IMT 560, letnik 1987, ugodno prodam. ® zvečer: (069) 74 863. GM-18880
KOMBAJN ZMAJ 133, star tri leta, prodam. Milan Mesarič, Lipovci 123. M-32I3
PLUG IMT, 12-colni, visok klirens, prodam. Bakovci, Partizanska 3 a. M-3221
TRAKTOR TORPEDO, 75 KM, star pet let, 1700 delovnih ur, prodam. Franc Vaupotič, Lukavci 33, ® 87 588. IN-17475
TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 06 — 48 C, letnik 1984, 1630 delovnih ur, nujno prodam. Abraham, Andrejci 2,® 48 001. M-3237
BREJO KRAVO prodam. Čepinci
131. M-3163
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Čepinci 138. M-3204
KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Krajna 1. M-3229
RAZNE REZERVNE DELE ZA KOMBAJN MASSEY FERGUSON 685 S kupim. Andrej Bogša, Cuber 22, Ljutomer. IM-17469
STREŠNO OPEKO ETERNIT, av-strijske izdelave, 250 kosov, kupim. Drago Kočar, Sotina 66, S 78 691. M-314«
Zaposlitve
dr. Viljema Balažiča
zobnega zdravnika, iz Moravskih Toplic
Dobrega sodelavca in strokovnjaka bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota
RAZNO prodam
posesti
HIŠO V LJUTOMERU — JURŠEV-KA, IH. faza, primemo za obrt, ugodno prodam. Stefan Kramar, Mekot-njak 3, Ljutomer. IN-17463 STANOVANJSKO HIŠO MARLES, takoj vseljivo, z opremo, v Radomer-ju pri Ljutomeru, prodam. ® (069) 81 436. IN-17461
HIŠO V LUKOVCIH št 83, na 30-ar-ski parceli, prodam. Informacije: ® 87 152. M-3151
VEČ PARCEL MEŠANEGA GOZDA v Markovcih prodam. Informacije: Čepinci 157. M-3I6O
PARCELO, 30 arov, na lepi sončni legi, v Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici, prodam. Š. Kocuvan, Kutinci 14. M-3182
STANOVANJSKO HIŠO v središču Sebeborec, 104 nr, stanovanjske površine, skupna površina stavbnega zemljišča 10,27 ara, primerna za obrt ali gostinsko dejavnost, prodam. 3*48 733. M-3I88
NEDOGRAJENO HIŠO NA DOLNJI BISTRICI prodam. Informacije: ® 061 722 437. M-3132
OPEKO, ZAREZNO rabljeno, 2000 kosov, prodam. ® 76 037. M-3174 ELEKTRIČNO KITARO SOLO prodam. ® 26 079. M-3177
SALONITNE PLOŠČE (65 x 40) in nov televizijski sprejemnik grundig prodam. ® 26 626. M-3180
RDEČE VINO (jurko, klinton) prodam. Vprašati: Prešernova 59 ali 25 117. M-3185
LETVE 50 kosov, 8x5 cm, prodam. »46 002. M-3186
PRIKOLICO BRAKO z dodatno streho, rabljeno 10 dni, prodam. »23 418. M-3189
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. ® po 20. uri: 46 355. M-3190
RDEČE VINO IN ŽGANJE ugodno prodam. Nuskova 26. M-319I
AŽ PANJE, nove, doma izdelane, 10 kosov, 9-satni, prodam. Nedelica 145 a. M-3193
SEME RDEČE DETELJE prodam. Mežica 39, p. M. Sobota. M-3197 GLASBENI STOLP, popolnoma nov, kamakrown, ocarinjen, stereo, dvojni kasetofon, gramofon, radio, receiver z daljinskim krmiljenjem prodam. ® (069) 73 262. M-3199 AMERIŠKI BILJARD, fliper in nogomet prodam ali dam v najem. Bife Libertas, Lipovci. M-3203
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE 20 S prodam. Tišinska 18. M 3205
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-3207
REZERVNE DELE ZA JAWO 350, nov tip, ugodno prodam (10 odstotkov ceneje). » v soboto in nedeljo: 87 268. IN-17468
TROBENTO SEIMER, bas ojačevalec z zvočno skrinjo marshall in akustično kitaro sakura prodam. ® 26 226. M-3135
PRALNI STROJ prodam za 300 SM. Beltinci. Gregorčičeva 36. M-3136 PET AZ PANJEV, rabljene, in dva nakladalna prodam. »24213. M-3138
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin s plinsko pečico), ugodno prodam. Terezija Jagodič, Murska ulica 68, Krog, 69000 M. Sobota. M-3145
KORUZO V ZRNJU prodam. Vidon-ci 6. M-3147
HLEVSKI GNOJ in dve ovci prodam. Nemčavci 39 a. M-3150
PLETILNI STROJ EMPISAL NA KARTICE, nov, prodam. Črenšovci 21 a, ® 70 825. M-3I52
KV ALI PRIUČENO NATAKARICO takoj sprejmem. Naslov v upravi lista. M-3147
MLADEGA FANTA zaposlim na kmetiji. Izpit za traktor. Naslov v upravi lista. M-3220
ŠOFERJA kategorije C in E zaposlim. Informacije v nedeljo, 6. avgusta. Zenkovci 63, S 76 860. M-3224 DEKLE Z VESELJEM DO DELA V GOSTINSTVU takoj zaposlim. ® 69 079. M-3226
Sobe
ZAKONCA z otrokom (zdravnik) vzameta v najem stanovanje v Murski Soboti ali bližnji okolici za približno leto dni. Ponudbe po ® 062 865 129. M-OP
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 387217, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Mirko Sal-kovič, Murska Sobota, Lendavska 17 a. M-3139
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št 28944-7, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Nad, Fokovci 73. M-3144
OBRTNIKU ali dvema obrtnikoma dam v najem veliko gospodarsko poslopje v Markišavcih 2. Ogled 6. avgusta dopoldne. M-3062
S svojimi izdelki in storitvami se priporočam. Cene konkurenčne. Inž. Karel Kozic, popravilo in izdelava kmetijske mehanizacije, Ivanjševci 5,69207 Prosenjakovci. M-3202
Obveščani javnost, da sem na novo odpri DISKONTNO TRGOVINO z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Za obisk se toplo priporočamo. Alojz Kozel, Žiberci 37. M-3227

V SPOMIN
Pred enim letom, 2. avgusta 1988, je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, babica in prababica
Jožefa Fuk
iz Kuzme
Težka je resnica, da ni več med nami tvojega plemenitega srca, delovnih rok in prisrčnega nasmeha.
Hvala vsem, ki seje še spominjate!
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem!
Med nami je krsta lesena ...
in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 1. avgust, ko je minilo leto dni bridke žalosti in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
w
Viktor Snurer
iz Topolovec
Ob izgubi čutimo, kako velik in dragocen je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Kakor senca jutrišnjega dne prihajamo in postojimo pred tvojim grobom, tihi in nemi, čakajoč, da bi doumeli zakaj.
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Sabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kdvač, Dušan Lopamik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec,. Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za III. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
Kako je dom naš tih in prazen, odkar v njem naše mame ni, odšla je k večnemu počitku, zaprla mile je oči.
Odkar so jo odnesli iz hiše, nam žalostno srce ječi, spomin na njo pa še živi, čeprav je več med nami ni.
. V SPOMIN
2. avgusta je minilo najbolj žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustila naša najdražja mama, babica, prababica in sestra
Emilija Časar
iz Otovec
29. maja pa je minilo 18 žalostnih let, odkar smo se poslovili od našega nadvse dobrega očeta, dedka in pradedka
Jožeta Časarja
iz Otovec
Tiho, žalostno in boleče je ob vajinem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo vajino srce. Cvetje in plameni svečk na vajinem grobu so priča naši neizmerni bolečini, hvaležnosti in ljubezni do vaju.
Hvala vsem, ki se ju še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI
STRAN 18
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
Tam, kjer si ti. ni sonca, ni luči, le tvoj nasmeh še v srcih nam živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni.
V SPOMIN
w
Steveku Horvatu
s Hotize
4. avgusta minevajo tri leta žalosti, praznine in bolečine, odkar smo te izgubili.
Težko dojemamo resnico, da te ni. Imeli smo te radi. Redno te obiskujemo, ti pa molčiš, ne čutiš solza, ne vidiš naših potrtih src, vonj cvetja te ne prebudi. Ostaja nam vprašanje, brez odgovora — zakaj, oh zakaj?
Hvala vsem, ki se ga z iskreno mislijo spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: mama, ata, sestra Zdenka, stari oče in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo mamo, taščo, babico in prababico
Ljudmilo Papič
iz Murske Sobote
spremljali na zadnji poti, ji poklonili vence in šopke rož, prisrčna hvala.
Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo dr. Vlasti Petrovič in zdravstvenemu osebju internega oddelka, čč. duhovniku za pogrebni obred ter za ganljive besede tov. Drvariča.
DRUŽINA PAPIČ-MIRNIK
Že dve leti te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
31. julija sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric
Branko Smodiš
iz Križevec v Prekmurju
Še vedno slišimo tvoj glas in čakamo, da se vrneš, a ostaja le praznina, ki jo polni bolečina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi
Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem. nihče, nikdar bi ne verjel!
(Gradnik)
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Jože Konkolič
iz Dolenec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala.g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS za govor ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Kristino Dominko
gostilničarko iz Odranec
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena.
Vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
V SPOMIN
27. julija je minilo 11 leto, odkar smo izgubili ženo, mamo in babico
Neizmerno smo nesrečni, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Štefan Žalik
iz Velike Polane
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem, številu spremljali na zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. patru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, kolektivoma Gradbenika Lendava in Tobaka M. Sobota ter NK Polana.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
En cvet na grob mi položite, naj bol srca vam ne teži, samo naprej, naprej pojdite, s spomini lepih skupnih dni.
ZAHVALA
V 85. letu starosti je tiho in brez slovesa za vedno zaspala dobra mama, stara mama in prababica
Matilda Jaušovec
roj. Špindler iz Logarovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala tudi dr. Gašparcu ter patronažnim sestram, ki so jo obiskovale in ji med boleznijo lajšale bolečine.
Posebna hvala g. župnikoma za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma g. župniku Ivanu Smrekarju in Jožetu Babiču.
Žalujoči: sin Jožko, hčerka Marija, sinovi Slavko, Alojz, Franček in Andrej z družinami ter hčerke Ivanka, Pepca in Trezika z družinami
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. ker tebe ljubi sin in bratec ni. da bi skupaj še bili.
Niti zbogom nisi reke! niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tiho, nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 23. letu, v cvetu mladosti, tragično in brez slovesa zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric
Beno Bolkovič
iz Bunčan 39
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Posebna hvala sodelavcem KZ Križevci pri Ljutomeru, med. osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, zdravniku ZD Ljutomer, G D Bunčani, mladinski organizaciji in sošolcem.
Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom, g. župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala! ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in boter
Jožef Ficko
iz Radovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala družinama Ficko in Slamar ter vsem sosedom, ki ste nam bili v pomoč.
Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS.
Žalujoči: žena Irma, vnuk Drago, hčerka Marija z družino, sin Karel z družino, sestra Francka in drugo sorodstvo.
Kje si ljuba mama, stara mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 65. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in botra
A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
V daljni Kanadi nas je zapustil dragi mož, oče in brat
Gizela Ficko
roj. Perša
od Jurija 58
Franjo Pahor
iz Pince-Marofa
Matija Šparaš
roj. v Vidoncih
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so rffin priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, jo pospremili na njeni zadnji poti.ji darovali vence in šopke, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Slavku Ficku za ganljivo slovo ob odprtem grobu ter godbi na pihala iz Avstrije.
Posebna hvala dr. Sonnenscheinu za vso pomoč med boleznijo, osebju kirurškega oddelka bolnisnuce v RaU čanu, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in vsem, ki ste darovali za mase.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Globoko žalujoči: hčerka Manca z vnuk Tomas, brat Štefan z družino, teta z družino strije ter drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, mu poklonili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala Zvezi borcev za venec in tov. Dragu Mi-klušu za poslovilne besede, g. župniku Jožetu Bernardu za pogrebni obred in godbi na pihala iz Čakovca za odigrane žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Pince-Marof, Petišovci, Maribor, Zalog, Nova vas, Opetje selo, Ronki, Plitvička, Udine, 11. julija 1989
Žalujoči: sinovi Franc, Milan, Bernard, Alfonz in Jože z družinami, hčerki Rozalija in Marija z družinama, vnuki in pravnuki
Na njegovo željo smo se poslovili od njega na pokopališču v Černelavcih.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Kanade, Vidonec, Doliča in Cernelavec, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Posebna hvala družini Karla Lončarja in Eme iz Černelavec.
Žalujoči: žena Ema, sin Valter z družino, bratje in sestre z družinami
VESTNIK, 3. AVGUST 1989
STRAN 19
v besedi in sliki
BELTINSKI FESTIVAL
Lahko bi ga poimenovali festival naše tradicije, saj je festival folklore v Beltincih pravzaprav edini v Sloveniji, ki jo ima. Koprski je propadel, mariborski folklorni festival po zagotovilih strokovnjakov s tega področja beltinskemu ni konkurenca, čeprav sta oba na severovzhodnem delu naše dežele. Škoda le, da je v teh težkih časih čedalje manj posluha za kulturo in tudi za folklorno tradicijo, predvsem pa, da so sredstva za jpnožične prireditve tako skopo odmerjena. Le entuziastom gre zahvala, ^a prireditve, kot so beltinski folklorni festival, sploh imamo. Resda se «li vsakoletnim obiskovalcem morda ponavljajoč, toda v videnem so tudi Odtenki, ki natančnejšemu opazovalcu ne uidejo. Tako kot niso fotoob-'jektivu fotoreporterke na fotografijah.
— Porabske plesalke iz Zgornjega Senika so počepnile v senci beltinskega parka, da bi si odpočile po nastopu, medtem pa so Andreja Grebenar, Marta Stremeč, Anica Žohar, Anjalka Žohar in Margit Mukič povedale, da jim je od stare zasedbe ostal le en fant, vsi drugi plesalci pa so novi. Zamenjali so folkloriste, ki tačas služijo domovini; da ples ne bi zamrl in z njim slovenska tradicija na Madžarskem, pa se trudi Mirko Ramovš. Kmalu pa bo folklorno skupino v Porabju začela voditi Valika Žalig, plesalka beltinske folklorne skupine in hčerka njihovega strokovnega vodje Borisa Žaliga.
— Žejen ni bil le očka v narodni noši, ampak tudi kratkohlačnik na sliki, ki ga je bilo na dveumi prireditvi potrebno odžejati. Na zdravje!
— Med najstarejšimi nastopajočimi, vendar zato nič manj dinamična je bila med folkloristi v Beltincih predira iz okolice Zagreba, ki je predla kar na odru, za objektiv pa tudi po nastopu v hladu grajskega parka.
— Avbico je potrebno dobro zategniti, da bi med plesom ne zdrsnila na tla in soplesalec pri roki je tisti, ki lahko pomaga ob pravem času — pred nastopom.
— Domača folklorna skupina ima svojo publiko, ki ji vedno znova rada zaploska, posnetek pa priča, da je bil obisk nedeljske prireditve dober kljub sopari, ki je značilna za ta letni čas, s tem da je minulo nedeljo k sreči vmes zapihalo.
— Če ne gre drugače, je treba pokrivalo pričvrstiti z varnostno sponko in v tradicionalno nošo opravljena mladenka se je potrudila, da na odru ne bi ostala razeglava. Čipkasta ruta ji je res v okras.
— Letos je bilo vreme organizatorjem še kar naklonjeno, in tako se je nedeljska povorka vila od osnovne šole 17. oktober do prireditvenega odra v beltinskem parku v sončnem popoldnevu. Kontrabas v ospredju je bil poleg folklorne opreme gotovo dodatna obremenitev, toda za tradicijo se je očitno treba tudi spotiti.
Foto: Nataša Johnov
Tekst: Brigita Bavčar
GORNJA RADGONA
PODALJŠAN OBVOZ
Zaradi slabega vremena, močnih nalivov in strogega nadzornika iz Ljubljane bodo gradnjo magistralne ceste skozi Gornjo Radgono (od bencinske črpalke do železniških tirov) končali šele sredi avgusta. Večja dela, med katera spada preselitev kablov, vodovoda in plinovoda, so v glavnem končana. Ta teden polagajo robnike, nato pa bo potrebno le še potegniti asfaltno prevleko. Vendar pa je bilo nujno obnoviti še most, ki je na tej cesti.
bbp
VABIMO VAS NA
12. SKUPNO SREČANJE
DELAVCEV NA ZAČASNEM DELU V TUJINI IN IZSELJENCEV, KI BO V NEDELJO, DNE 6. AVGUSTA 1989 OB 15. URI V VELIKI RESTAVRACIJI V MORAVSKIH TOPLICAH.
Občinska konferenca SZDL M. Sobota
Slovensko kulturno prosvetno društvo Lastovka — Ingolstadt
Podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti
ASFALTIRANA CESTA - ŽIVLJENJSKI DOGODEK
V Ratkovcih je bila preteklo soboto slovesnost, ki so jo pripravili ob otvoritvi asfaltirane ceste Andrejci —Ivanovci — Kan-čevci—Ratkovci—Berkovci.
Udeležencem slovesnosti, med katerimi so bili poleg domačinov tudi gostje, je spregovoril predsednik sveta KS Ratkovci Jožef Koltaj. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se jim je z otvoritvijo asfaltirane ceste uresničila dolgoletna želja, pot do katere je bila dolga in težka. Dejal je tudi, da danes stanovanjske hiše na tem manj razvitem območju soboške občine ne bi bile tako puste in prazne, če bi se to zgodilo pred desetletji, saj so si mnogi mladi poiskali boljše razmere za življenje drugod, v mestu ali tujini. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Murska
Sobota Andrej Gerenčer ter med drugim povedal: »Tako bo ostalo tudi leto 1989 kot leto pridobitve asfaltne povezave vaše krajevne skupnosti s krajevnim središčem Prosenjakovci in z občinskim središčem Mursko Soboto zapisano z vidnimi črkami. To pridobitev bi lahko primerjali s tisto, ko smo pred mnogimi leti dobili v te kraje elektriko. Sedaj vam je pot na krajevni urad, v šolo, zadrugo, pošto in na delovno mesto lažja in lepša. Vsak od nas pa ima kanček zadovoljstva, da smo naredili v teh težkih časih nekaj velikega. Skupno z va-
mi se veselimo tudi vsi mi, saj se je tudi v tem primeru pokazala pravilna odločitev občine Murska Sobota, da z združenimi sredstvi našega združenega dela, referendumskim programom in solidarnostnimi sredstvi skupnosti za ceste Slovenije lahko asfaltiramo ceste po programu, ki smo ga sprejeli pred leti, s tem pa omogočimo sodobno cestno povezavo tudi našim nerazvitim območjem. Tudi v tem primeru se je pokazala solidarnost naših delovnih ljudi in občanov. S to sodobnejšo povezavo smo odprli ta del naše občine novim obiskovalcem in dali možnosti za njihov nadaljnji razvoj.« Asfaltirana cesta v dolžini 7200 metrov je
po lanskoletnih cenah stala 918 milijonov dinarjev, kar je preračunano na današnje cene okrog 8 milijard dinarjev. Svojo 10-od-stotno obveznost so izpolnili tudi manj razvita krajevna skupnost Ratkovci ter krajevni skupnosti Prosenjakovci in Selo-Fokovci za svoj del ceste. Pomemben del za gradnjo ceste pa so v krajevni skupnosti Ratkovci zbrali s prostovoljnimi prispevki. Na slovesnosti so pripravili tudi priložnostni kulturni program, v katerem so sodelovali mladi iz Kančevec in Ratkovec. Asfaltirano cesto pa je odprl predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer.
Feri Maučec
KS HOTIZA IN ZALABAKSA
Prejšnji teden je delegacija iz obmejne madžarske vasi Zalabaksa vrnila obisk krajevni skupnosti Hotiza, katere predstavniki so bili pri njih na obisku ob koncu prejšnjega leta. Goste iz Zalabakse je sprejel tudi predsednik občinske konference SZDL Lendava Marjan Žerdin, sicer pa so se najdlje zadržali v krajevni skupnosti Hotiza, kjer-so se dogovarjali o sodelovanju na športnem, kulturnem in drugih področjih. Ogledali so si tudi kulturnozgodovinske znamenitosti Lendave, na Hotizi pa usmerjeno kmetijo in mizarsko obratovalnico.	Š. S.
40 let rudarskoindustrijske šole
Takoj po vojni so na petišovskem in dolinskem polju začeli vrtati, da bi pridobili tako potrebno nafto. V tem kraju je torej zibelka naftne industrije Jugoslavije, ki je dala ob nafti in plinu tudi prve strokovne kadre. Pred 40 leti je končala šolanje na rudarskoindustrijski šoli prva skupina mladih, ki so se razkropili po vsej domovini in ki so postali povsod znani in priznani strokovnjaki naftne industrije. Šola je bila v lendavskem gradu, v prostorih, kjer je danes muzejska zbirka. Pred nedavnim so Lendavo obiskali prvi maturanti. V nekdanji učilnici jih je pozdravil predstavnik Ine Nafte Lendave in občinske skupščine. Ogledali so si tudi petrokemično industrijo v Petišovcih.	Jani D.
PRENOVA DOBRE KNJIGE
Konec tega meseca bo v Murski Soboti na Titovi 6 spet stekla prodaja v knjigarni Dobra knjiga, ki je s prenovo poleg lepšega videza pridobila ob dosedanjih 80 še dodatnih 32 kvadratnih metrov prodajne površine. Vrednost naložbe je 600.000 milijo-
polnila prodaja spominkov in daril ter usnjene konfekcije. Prodaja knjig bo odslej etažno ločena, s sodobno opremo pa bo omogočen nemoten pristop do teh kulturnih dobrin. Namen obnove in širitve knjigarne in papirnice pa bo gotovo najbolj ob-
V ponedeljek — prvi dan v tednu in zadnji v juliju — se je začela prodaja knjig in učbenikov ter drugega v prenovljeni knjigarni Dobra knjiga. Posnetek je z oddelka, kjer prodajajo literaturo, kar je posebna pridobitev prenove. Foto: N. Juhnov
nov dinarjev, obnovitvena dela pa so izvajali: zidarski mojster Janko Gomboc iz Otovec, soboški Dekor, oprema Alpos iz Šentjurja pri Celju in Emi Poljčane.
Prenova je trajala mesec dni, kar je štirinajst več od načrtovanih, vendar prodaja ni bila motena, saj so zanjo usposobili skladiščne prostore. V novih se s prenovo širi tudi ponudba in bo tako učbenike in knjige ter pisarniški material in birotehniko do-
čuten neposredno pred začetkom novega šolskega leta, ko je največ povpraševanja po učbenikih, delovnih zvezkih ter drugih šolskih potrebščinah in je bila običajno v utesnjeni Dobri knjigi gneča.
Tudi v septembru naj bi obnovo knjigarne in papirnice povezali še s kulturnim dogodkom 4-spomnili bi se obletnice Miška Kranjca in predstavili njegova dela.	B. Bavčar
Potujte z VESTNIKOM med ljudmi in kraji, ki so vam najbližji. Vsak četrtek v sliki in besedi Murska Sobota, Gornja Radgona, * Lendava, Ljutomer, Lenart v Slovenskih goricah, sosednje dežele Avstrije, Madžarske ter aktualno in zanimivo po domovini in tujini...
vprašanje-odgovor-nagrada
Zakaj SEM oziroma NISEM naročnik VESTNIKA?
Odgovore pošljite do 31. avgusta 1989 na uredništvo Vestnika. Najbolj duhoviti in odkriti odgovori bodo nagrajeni.
VODNIK
— Gospodinjstva' v Murski Soboti so dobila na zanimiv način predstavljen vodnik za vzdrževanje mestnega okolja, ki so mu dali pomenljiv naslov Za urejeno in čisto Mursko Soboto. Z njim so člani Turističnega društva Murska Sobota želeli seznaniti občane z nekaterimi določili, ki so odmerjena v raznih predpisih in katerih namen je, kako zagotoviti urejeno in zdravo bivalno okolje. Ti zadevajo predvsem javni red in mir, ureditev cestnega prometa, ukrepe za zdravo okolje, komunalno ureditev mesta, zunanji videz, hišni red in podobno. Izdajo vodnika, v katerem so tudi posrečene ilustracije, so omogočili Komunalno podjetje, Komunalna in stanovanjska skupnost Murska Sobota, natisnili pa so ga v Pomurskem tisku. M. Jerše.
V Gaberju so proslavili peti krajevni praznik in 55. obletnico delovanja gasilskega društva. Krajevni praznik je bil v znamenju ureditve telefonije, saj je 86 krajanov dobilo telefon. V to naložbo, predvsem pa v ureditev glavnega telefonskega voda od Lendave do Hotize so vložili kakih 150 milijonov dinarjev. Ob 55. obletnici delovanja gasilskega društva, pa so svečano predali v uporabo gasilsko orodno vozilo s katerim bodo še bolj okrepili požarno varnost v vasi. J. D.
V POLANI PRI MURSKI SOBOTI 3. MLAČEV Z MAGANJAROM
Ljudske pesmi o žetvi
in mlačvi
Z uvajanjem najsodobnejše kmetijske mehanizacije žetveni običaji tudi v Pomurju izumirajo. Da bi obudili nekdanjo tradicijo in predvsem mlado generacijo seznanili z žetvenimi običaji svojih očetov in dedov, so se v Polani pri Murski Soboti pred dvema letoma odločili, da pripravijo mlačev z maganjarom, ki naj bi postala tradicionalna. Prvi dve sta dobro uspeli in privabili številne obiskovalce, letošnja, ki bo že 3. po vrsti, pa bo 27. avgusta. Mlačev bodo predstavili na čim bolj originalen način, z vsemi običaji, ki so vezani nanjo. Žetev so sicer že opravili in snopje zdaj čaka v »križih«, ki jih bodo ob mlačvi pripeljali domov in zmlatili z maganjarom.
Letošnjo prireditev pa želijo organizatorji tudi nekoliko popestriti s kulturnim programom, v katerem bodo predstavili stare ljudske pesmi, vezane na žetev in mlačev. Zato vabijo skupine in posameznike, ki še gojijo tovrstno pesem, da se prijavijo in predstavijo obiskovalcem te stare pesmi. Prijave sprejemajo v Kmetijski zadrugi Panonka, vse prijavljene skupine pa bodo pravočasno obvestili o času nastopa.
L. Kovač