Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. t. Telefon 38-55. Ček. račun:	Ljubljana
štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih.
Št. 32.
Ljubljana, sobota 8. Eebruarja 1936
Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo! Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica št L Telefon 38-55, Rokopisov ne vračema
Leto II.
Kleče prosijo bolniki za pomoč — Kri je dal za brata Izletniške karte tudi za praznike! — Obisk pri gospe Ribičevi — Poškodovan nežen hrbet — Maribor dobi radio-postajo — Požari okoli Ptuja
Udar na Ual-Ual?
Gerlogubi, 7. febr. Dopisnik agencije T. O. poroča, da so se čete rasa Nasiba že zelo približale Goraheju. Spopadi so se vršili do sedaj le s prednjimi četami rasa Nasibuja, ki so zapustile redno vojsko.
Radi tega so Italijani prisiljeni, da zopet zberejo svoje čete na desnem krilu somalijske fronte. Dopisnik iz Hararja poroča, da si je ras Nasibu nadel nalogo, da osvobodi Ual-Ual. Vojska rasa Nasibuja je pri zadnjih dogodkih okoli Goraheja in Gerlogubija pretrpela velike izgube in se utrudila. Sedaj so prišle na bojišče nove čete, Id s starimi četami štejejo okoli 150.000 mož. Italijanski letalci delajo sedaj tudi v tem delu redne izvidniške polete.
Italijansko letalstvo v akciji
Addis Abeba, 7. febr. Agencija »Radio« poroča, da je prispel v Addis Abebo znani angleški zdravnik Brohpil, Id je bil cela 2 meseca na fronti. Izjavil je in potrdil, da so Abesinci izvojevali sijajno zmago v Tembienu. Dopisnik javlja s severne fronte, da v teku današnjih dni ni bilo nikakih večjih uspehov, pač pa so se čete rasa
Kase, ki prodirajo z vzhoda, toliko približale Maka.li, da lahko opazujejo italijanske posadke, ki utrjujejo svoje postojanke- Za danes se pričakuje, da bodo abesinski od-delki prodrli za par kilometrov proti severu- Italijanske čete ne pripravljajo nikakega napada, pač pa je italijansko letalstvo zelo aktivno.
Hauptmamnova usoda zapečatena
Če ima velik mož kak temen kot, potem je tam notri zelo tenu no.
Goethe
Dnevna pratika
Sobota, 8. Februarja. 1936. Katoličani: Janez. Pravoslavni: 26. januarja, Ksenofant.
Deurne lekarne v Ljubljani Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič.
Vreme
Evropa: Vso Evropo je zajel hladan val Močan mraz v sredini in na severovzhodu. Na z>a-padni polovici Evrope je vedro, na vzhodni pa oblačno s snegom. Depresija leži na južnem delu Balkanskega polotoka, ker je močan severni veter.
Jugoslavija: V vsej kraljevini oblačno, ponekod malenkostne zjasmitve. Na vzhodni polovici pada sneg, izvzernši v Podunav-ju. Temperatura je povsod padla. Kragujevac -8, Dubrovnik 13.
Vremenska napoved:	Hladno
vreme, močan veter, vedrine v severni polovici in na Primorju. V planinah in alpskih predelil bo snežilo. SoCmce vzhaja ob 6.51, zahaja o>bb 16.54.
Dunajska napoved:	V sever-
riih Alpah spremenljivo oblačno s snežnimi viharji, v južnih Alpah jasno vreme. V nedeljo se idbeta jasen zimske dan.
Kino
Sobota, 8. februarja.
Matica: Tajni kurir Ideal: Abdul Hamid Sloga: Ljubezen na dvoru Union: Črno rože šiška: Grenadir ljubezni Kino Narodni dom Kranj: V soboto ob 16, nedeljo ob 11 in 14 matineja »Pasjeglavck. Oba dneva film »Mala z modrim znamenjem«.
Kino Ptuj: V soboto ob 20 in nedeljo ob pol 19 in pol 21 zvočni film »Kraljica Kristina«.
— Šentjakobčanl vljudno vabijo na predstavo »Marala gospe Dulske«, ki bo v soboto 8. ti m. Ob tej pr Miki bo gdč. Grumova prvič nastopila. V nedeljo ob 20.15 bodo i^ro ponovili Napolnite dvorano!
Borza
Ljubljana 7. februarja.	
Današnja	povprečna	vrednost
tujega denarja	Dinarjev
l hol. goldinar	29.67
1 nemška marka	71.59
t belga	7.36
t šv. frank	14.28
1 ang. fun(	217.52
1 am. dolar	42.87
1 fr. frank	2.89
t Kč	1.81
V privatnem kliringu	9.35
1 avstr, šiling	
t nemška marka	14.30
1 angl. funt	257.00
Washington, 7. febr. Odbit je predlog sodnih oblasti, da se prične nova preiskava v zadevi Hauptmann. Ministrski predsednik drža-ve Newyersey Knmings je izjavil,
Pred zaporo petroleja
ženeva. — »Journal des Na-tion-s«, list, ki je zelo blizu krogom DN in najboljše tolmači njih mišljenje, piše v zvezi z Useda-
ti a se niso pokazale nlkalke nove sledi, ki bi dale povod za novo preiskavo in jo utemeljevale- S tem je usoda Hauptmanna zapečatena-
njem posebnega strokovnega odbora za tehnično proučevanje po-go jev za uvedbo prepovedi izvoza petroleja v Italijo, med drugim: Petrolejska sankcija, katere uved-
Zaščltni naočniki, s kakršnimi sa opremljeni tekmovalci v Garmischu
ba je bila začasno zadržana, prav, tako kakor mir sam, bo zdaj kmalu mogla postati stvarnost, ko sip Samuel Hoare in g. Lava! ne moreta več poseči vmes, da bi rešila! vojni prestiž in tako okrnila naj« višjo človeško dobrino: mir- Petrolejski strokovnjaki so se sestali in njih koristno delo bo prepričalo vlade o potrebi hitre uporabe vseh mer, ki jih predvideva čl- 16
Makala
padla
Addis Abeba, 7. febr. Poročajo z južnega bojišča, da so ita< lijanske čete, ki so bile poraže« ne pri Negheli, zaprosile za vo» jaško pomoč. General Graziani je takoj poslal pomožne čete, kil sio taborile pri Dolu, v smeri proti Neghcliji. Te čete sestoja tudi iz motoriziranih oddelkov. Letalski izvidniki so bili posla« ni naprej, da pregledajo pot, da« li je varna in da bombardirajo abesinske čete, katere bi, če bi dosegle cesto DokvNegheli, mo« gle napasti italijanske čete. Ta« koj po prihodu pomožnih čet v Neghcli se prične protiofenziva italijanske vojske. S severnega bojišča poročajo, da abesinska četo trenutno še niso zasedla ceste mod Makalo in Shelicotom, Makala sama pa je že popolno« ma v abesinskih rokah, kar pa uradno še ni potrjeno.
Na velikem turnirju jahačev in v ozačev v Berlinu se je vršila vroča borba za nemško nagrado, za katero so se potegovali Nemci, Po Ijakl in Italijani. Nemško moštvo s] jo je pa priborilo	Hitler
je tekmovalca po tekmah sprejel v posebni avdijencl
Nadalinc naimovejše vesti na strani 7,
Razgovori $ čitatelji
L Našim prijateljem
j'	Ljubljana, 7. febr.
Kovaškemu mojstru na Go« renjskem, ki se je naročil na naš list in k naročilu pripisal nekaj lepih besed:
Prijatelj, take dopisnice ka= kor vaša, napisane z žuljavo ro« ko, nas vselej še prav posebno razveselijo. Da, tako je, kakor pišete, mi smo list za male lju= di, vi ste tudi eden tistih, in vsi mi smo sami mali ljudje. In mi mali moramo držati skupaj, da nas veliki ne pogoltnejo. In mi mali si bodimo ko bratje.
Nam je pisal zadnjič eden na: ših: kako lepo bi bilo na svetu in koliko lažje bi vsi živeli, ko bi si ljudje bili med seboj ka* kor bratje. A je že tako, da je človek človeku volk. Najrajši bi se drug drugega požrli. Ampak naj se veliki med seboj koljejo, mi mali pa si pomagajmo drug drugemu po bratovsko.
Prijatelj, ko vam bo prihajal odslej naš list vsak dan v hišo in vas pri vašem odpočitku med delom in po delu na kratko po: učil o vsem, kar je novega in važnega po svetu in sploh za vas zanimivega, in vas bo ob: enem tudi malo porazvedril, te: daj mislite na to, da je ta list napisan od ljudi, ki se enako kakor vi trdo borijo za obsta: nek, in ki mislijo in čutijo z va« mi in vsemi, ki so listu prijate: Iji.
Naš list je ljudski list, list za malega človeka: malega kmeta, malega delavca, malega obrtni: ka, malega trgovca, malega name: ščenca—in mi nimamo nikogar za seboj razen kroga naših na: ročnikov, ljudi iz ljudstva. A to, da se krog našega čitateljstva čedalje bolj širi, nam je v spod: budo 'in nam daje poguma!
Zato se priporočamo vam in vsem našim prijateljem, — pri: dobivajte nam novih prijateljevi Čim več bomo imeli naročnikov, tem več jim bomo mogli nuditi, kčr nam bo tedaj mogoče list vedno bolj izpopolnjevati.
Naj preudarijo naši naročniki to: dnevnik za samo 12 Din. na mesec, — to je skoraj zastonj! Zato pa more list eksistirati le, ako naročniki točno in redno plačujejo naročnino. In samo taki naročniki so naši resnični prijatelji! Niso pa naši prijatelji tisti, ki so se na list naročili in jim Ust pošiljamo v zaupanju, da bodo naročnino tudi v redu plačevali, a je ne. In če jih opo: minjamo, so užaljeni itd.
Hvaležni smo vsem, ki naroč: nino — točno plačujejo in nas ne spravljajo v zadrege in ško: do.
Ravno danes se je med dru: gim oglasil nov naročnik, ki najp piše, naj mu list takoj začnemo pošiljati, a naročnino bo Sede nakazal s 15. februarjem, ker prej ne more. Če mu tega ne za:
Velik vlom v Zagrebu
Zagreb, 7. februarja.,
V pretekli noči je biča izvršena v sredini Zagreba veMka tatvina. Neznani vtomilai so vdrli v krzmrsko trgovino Buke Alkalaja na Ilici. Mojstrsko so navrtali blagajno in iz nje odnesti okoči 100.000 Din gotovine. V trgovini so nato še nabrali mnogo dragocenega krzna, tako da je trgovec Alkiaflava v celoti oškodovan za nad 200.000 Din.
Ta vlom je eden največ-jili, kar jih je bilo zadnja leta v
Zagrebu. Zanimivo je pni vlomu dejstvo, da je bij vlom podvzet prav na dan, ko je bilo v blagajni največ denarja. Strokovirnjiaki, ki so v preiskavi pregledali vse okoUosti, so ugotovi®-, da je bil vlom prav mojstrsko zamišljen in silno precizno izvršen. Tu nikakor ne gre za. slučajem vilom, ampak za vlom, ki ga je moral nekdo že dclj časa pripravljati, kar še posebno potrjuje okolnost, da jc bili Vlom izvršen prav tisti dan, ko je trgovec Alkalaj pustil ves denar v blagajni
Brezposelnost In draginja v Ptuju
Radi pomanjkanja kredita more tukajšnja občina zaposliti le brezposelne, ki so pitstojmj v mesto, doći m morajo vsi ostali, ki jih je okrog 40, čakati na delo in zaslužek. Mestno poglavarstvo jim je sicer obljubilo, da bo zaposlilo* tudii vse ostale brezposelne, ko dobe od banske uprave denarja v ta namen.
Kljub brezposelnosti! pa opažamo, da cene na trgu ved.no poraščajo. Te dimi so hoteli podražiti tudi peki cene kruhu, češ da sc je cena moki podražila, kar je sicer res, vendar pa jc treba upoštevati, da je cena za žemlje sta kot je bila takrat, ko je stal kg moke 6 Don. Uredčiti bi bilo treba tudi cene mesu. V komaj 24 km oddaljenem Mariboru se dobi govedina že po 4 Din za kg. d očim stane tukaj 7 Din. Ker jc dcibčena očna I. vrstnemu govejemu mesu 8 Ciin za kg. bi bilo želeti, da bi izdale oblasti odilok, da se prodaja govedina II. vrste Po 6 Dim, ter bi tako meso lahko kupovat) tudi iromašno ljudstvo.
Maribor
m— Narodno gledališče. Sobota, 8. februarja ob 20. uri: »Trafika«. Prvič. Red A.
m— Kino. Grajski: Veseloigra ^Prijatelj mejb žene«. — Union: Sijajna veseloigra »Zadnja postaja« V glavnih vlogah Paul Hbrbigcr, Marija Andergast in Hans Moser.
m— Zaposlitev dobita tavoj vzgojiteljica in perfektna kuharica, po možnosti mlajši moči. Javite se takoj pri Borzi dela v Gregorčičevi ulici.
m— 18.624 prašičev in 9323 repov živine so v preteklem letu zaklali v mariborski klavnei. Razen tega je bJo v Maribor uvoženih že zaklanih 7867 prašičev, 379 goveje živine. 3562 telet, 48 tožilčev. Dober tek!
m— K!e največ gori? Naiveč požarov v Sloveniji je bilo preteklo teto v srezu Murska Sobota in sicer 102 požara. Na drugem mestu je srez Man:bor-desni breg s 84 nožari. Največkrat je gorelo v občini Rače.
upamo, pa naj mu list Sede po: šiljamo po vplačani naročnini.
Razume se, da temu možu za: upamo, ker vidimo, da je pošte:
n jak. Rog živi vse poštenjake! In zvestoba za zvestobo/
Celje
Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 10. t. m. ob 20. predavanje dir. Boža Škerlja, priv. docenta iz Ljubljane, o znamenitostih naj-lepšlih slovanskih mest Varšave, Krakova in Prage. Nad 80 skiop-tiičnilh silik.
Rezervni oficirji Imajo dame s v soboto 8. t. m. ob 19. v kasarni kračlja Petra I. na Dečkovem trgu v sobi 34 predavanje. Drugim osebam je prisostvovanje zabranjeno.
Zdravilišče
RAB20-TEB.MA,
Laško
Radioaktivne termalne kopeli 37.5 C Izvrstno zdravljenje revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze i. t. d.
Odprto tudi v zimskem času.
Pavšalna penzija za 10 dni Din 600—, za 20 dni 1.100-V penziji je vračunana soba, prehrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse.
Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča-
Zašeitno sestro išče mestna občina celjska. Rieflektantoije morajo imeti diplomski izpit in daljšo prakso v službi zaščtanc sestre. Kolekovane prošnje, ki so opremljene z vsemi dokumenti, je predložiti d)0 18. februarja pri predsedstvu mestnega poglavarstva.
Umrla je žtoetna Antonija Golob, posestnikova hči iz Sedeva 106, občima Rogaška Slatina 4. februarja v celjski bolnici.
Elektrike ne bo jutri v nedeljo 9. t. m. od 8. do 15. radi popravil. ,
Radio Ljublfana
Sobota, 8. februarja. Oh: 12: Plošča za ploščo, napev v napev, 12.45: vreme, Poročila, 13: čas, poročila, 13.15:	Plošča za ploščo, 14: vreme,
borza, 18: Za delopust, 18.40: O strnjenem pouku, Bratok Rudolf, 10: čas, poročila, 10.80: Narodna ura: prof. dr. A. Belič o Vuku Karadžiču, 20; f) zunanji politiki, dr. A. Kuhar, 20.20: Poglejmo na Notranjsko, od Loža čez Bloke in Rakitno, 22: čas, poročila, 22.15: Za ples in dobro voljo.___	■_____
Zaradi navala pridite na večer JS na Tabor z vstopnicami še ob 20! Sprevod narodnih noš
Beseda dneva
Začenjamo li zopet sami sebe priporočati? potrebujemo li, k& kor nekateri, priporočilnih listov do vas ali od vas? List naš ste vi, napisan v srcih naših, ki ga P0> znajo in bero vsi ljudje, kef se kažeta, da ste list Kristusov, na’ pravljen po naši službi, pisan ne s črnilom, ampak z duhom Boga živega.
| Ker imamo torej toliko upanje, govorimo z veliko prostosrčnosU jo in ne (delamo kakor Mojzes, ki si je deval zagrinjalo na oblic* je, da bi videli sinovi Izraelovi konca temu, kar je minljivo.
(Pavla apostola drugi list KorinčV' nom, pogl. 3.)
Proračun odbit v finančnem odboru
Včeraj dopoldne in popoldne j® imel sejo finančni odbor naroda® skupščine, ki pretresa državni Pr°' račun- Ko so se zvrstili vsi govorniki, je predsednik odredil načel" no glasovanje o proračunu- Za n°' vi proračun je v načelu glasoval® 15 poslancev, proti njemu pa članov odbora* Tako je finančni odbor narodne skupščine državu proračun za leto 1936/37 zavru1*'
Nov letalska rekord
Kairo, 7. febr. Včeraj je prispe na kairski aerodrom znani letal®® poročnik Roz, ki hoče postaviti nC>' vi rekord na progi Anglija. —Cap' town-
Nesreča
nad Miinchenom
Miinchen, 7. febr. Dve enefi®' dežni nemški športni letali sta vč®' raj popoldne trčili nad predmestjem Schwabinig jn strmoglavili naravnost na Kaufingerstrasse, ki .1® ena najbolj prometnih cest, ki v°' di v Miinohen. Pilota sta se rešil® s padali, dočim sta oba gosta ^ letalih bila na mestu mrtva. Det® li sta zgoreli, druge nesreče P® nista povzročili
Gledališče
n K A M A Začetek ob 20. uri.
Sobota 8. februarja: Pesem s c ste. Izven. Znižane cene.
Nedelja 9. februarjp ob 15. uri: v®' sela božja pot. Izven. Globi’ , znižane cene od 20 Din navzo’' Ob 20. uri: Direktor Čampa- ^ ven. Globoko znižane cene od Din navzdol.
' / r r. iv r>	i
Sobota 8. februarja: Madame ' terfly. Izven. Globoko zn-iza cene od 30 Din navzdol.
Nedelja 9. februarja ob 16-v l'd Boccaccm. Na korist Udru*®. gledaliških igralcev. Izven. u boko znižane cene od 30 D n 11
Ob 20. uri: Pri belem toiv^ j Izven. Globoko znižane cene
30 Dbi navzdol
„Gla$“ pove vse „Glas64 povsod „Glas66 stane M
Maribor dobi radio postajo
Merodajni činitelji m> povzeli vse Potrebne korake, da se zaimisel Pomožne radio oddajne posta e v Mariboru čim prej uresniči. Po do* slej predvidenih načrtih bo po-Ptožna postaja prizidana mestnemu vodovodu na Tržaški cesti. ■ Kot obljubljajo, bo Maribor še letos prijel do že tolikokrat zahtevane po-Ptožne radio oddane postaje.
Kri je dal za brata
l ranstuzijo krvi so v mariborski bolnišnici izvršili pn krojaškem Pomočniku Francu romanu, ki je Postal žrtev zastrupitve z benco-■opi, o čemer smo obširno poroča-b- Za transfuzijo se je ponudil 1 o-P'auov brat in je dobro uspela. Zdravnki upajo, da je Toman iz-VeP nevarnosti.
Bombardiranje s kozarci
V neki gostilni na Meljski ce»ti s° Sostje kartali, med njimi tudi Upokojenec Josip M. Josip M. je PPel pri kartanju veliko smolo, kur ga je tako razburilo, da se je Pričel s soigralci pretepaiti. Na-^adnje se je zabarikadiral pri to-™lni mizi in pričel goste obme.a-V:1ti s kozarci. Nič manj kot -8 raznih kozarcev :e postalo žrtev Josipove jeze. Možakarja je ukro-‘Up policija. Škode ie nad 700 di-Parjiev.
Hudo obdelan
Celje, 7. februarja.
Ko je na Svečnico okrog 20. ■tiletni gozdni delavec Matevž '-Kvaltič v Žetalah pri Rogatcu ke' k svojemu bratu v Rogatec 0.1)isk, sta ga v vasi Tlake Uapadlia posestiniioova sinova Šte-up Khak in Anton Osek. Močno Ju ga z latami obdelala Po gla-i *• zlomila sta mu tudi levo ro-Zdravi se v celjski bolnici
Trije jnžari
Pitni, 7. februarja.
V soboto 1. t. m. je izbruhnil vt>®3,r piri posestin'ci Januš Neži Janežovskem vrhu ter ji uni-I Stmilk, v katerem se je naltaja-p Polno krme. Sodlijo, da je kdo rRe'l konec cigarete v senik. Istega dne zvečer je pričelo jjP'retj gospodarsko poslopje Po:-Janeza, posestnika pni Sv. I^^rencu na I>r. poliju. Pogorelo j„u ie do tal gospodarsko poslop-^ '■ vsemi pritiklinami, inventar-x m in poUskimi pridelki ter zna-.u škoda nad 20.000 Din. Sumi se.
sinček,
to igral
ic požar zarivil Sletni dorna-ki so ga videli, da se — z žveplenkamL p :’U svečnico zjutraj okrog 6. A„,Je nastal ogonj pri posestniku lltr>nu Lešniku v Rošivji. Kljub rg/1 Ponx>či pa je pogorelo do („.J^gspodarsko poslope z vsem sCV/ipnjem in pridel'kj ter zna-^ škoda nad 20.000 Din. Tudi v hov- ,PrirneTU sumiljo, da je požar ~_”roČil nepreviden kadilec.
ro^jjjLčka, jaz sc ne bom nikoli po-
tek' v ^ ® rie šine v glavico Jan-• biicer sem se pa jaz tudi.
si si- Ja’ ie bilo lažje očka, ti Pa Poročil z našo mamico.
Nujna zahteva Slovenije:
Karte tudi za praznike
Iz razgovora z ravnateljem Pintarjem
Ljubljana, 7. februarja.
V	naši javnosti je v teh dneh z neprijetnimi občutil* odjeknita vest, da bodo i’ztetniške veekeod karte za pravnike ukinjene:. Razočaranje je bilo tem večje, ker je težko presoditi, iz kakšnih nagibov naj bi se izvršila ta ukinitev, ko je komaj dobro stopila v veljavo odrerdba o sveekend kartah za praznike. Za Slovenilo, ki je 'izrazito izletniška in 'e-tovtščarska pokrajina, je ta ukinitev hud udarec.
V	takem poiožatu se reporter
nad zateče k ljut Kaznivemu ravnatelju Tujsko - prometne zveze g. Pintarju, ki ima v rokah živec našega tujskega im izletniškega prometa in nai.iimtanzivnejše občuti vsako izpremembo in zlasti še udare:	adene interese
Slovenskoga tujkega prometa. To jutro je bil g. ravnatelj še posebno zaskrbljen. Skozi okno ga jo žantko sonce opozan^ln. da je pomladanska sezona tujkega prometa že na pragu 3n je treba nanjo resno misiM.
V	tej zaskrbljenosti sva z g. ravnateljem ponovno »pretresla« vprašanje ukinitve vrečk en d kari za praznike.
Polni vlaki —
polne blagajne
— Uvedba weekend kart za nedelje hi praznike je gotovo prinesla lep uspeh?
— Brez dvoma. To ve že danes vsakdo. Lep uspeh. Naš tujski promet se je s tem silno poživel. Na b!uganjali je bil ogromen naval, brž ko so bile uvedene te karte. Sprva je bilo težko ustreči občinstvu, ki je z odobravanjem sprejelo železniške karte za nedelje im praznike. Kolodvori so bili dobesedno oblegaiV-vagoni natrpani s potniki im vlaki so voziiii polne garniture razgibane in dobro razpoložene publike. Uvedba je imela krasen uspeh, tako v tujsko-prometniem kakor tudi v gospodarskem in socialnem pogledu. Skratka: naša javnost je bila s tem zadovoljna. Zadovoljna pa je b la tudi železniška uprava, sati ji sedaj ni Ir'") treba prevažati nauči praznih gami tur itn tudi v Magajnah je bil mesec za mesecem večji porast.
Socialna pridobitev
— Za našega malega človeka je bila ta potniška tarifa velika socialna pridobitev?
— Gospodarsko im socialno stanje večine je tako, da ne prenese večjih izdatkov. Zato je bila za nas in za miš tujski promet ta uvedba velikega pomena. Ne gre tu le za turistiko in smučanje, ampak je treba pomisliti tu-dfi na podeželske potnike. Med rnesoom in podeželjem se je vzpostavil sila živahen kontakt, ki je prinesel brez dvoma tudi gospodarske koristi. Gospodarsko im socialno šibkim plastem je bila s tem dama možnost, da so tudi He začele uživata" v svojem skromnem okviru lepote lit tudi zdravje naše Slovenije.
Vsi razočarani
— Kaj pa določa sedanja sprememba?
— Izletniške karte naj veljajo le za nedelje. Prazniki torej odpadejo. Čudimo, še pred dvema tednoma smo dobili seznam vseh praznikov, za katere veljajo we-ekemid karte. Nameravana sprememba je prišla kar čez noč. Za Slovenijo, kj je izrazita izletniška pokrajina, je to hud udarec.
Sloveniji prizanesite !
— V javnosti se mnogo govori, da so teh ukinitev krive zlorabe katoliških in pravoslavnih praznikov. Kakšni razlogi so torej privedli upravo do tega koraka?^
— Ce se ugovarja, da se o praznikih vozijo lahko tudi poslovni ljudje, to za naše kraje ne more držati. Uradi državnih in samoupravnih oblasti namreč obi čajno o praznikih ne poslujejo.
Tam na Žirovskem vrhu sv. Urbana sta živela v jezi mizarski pomočnik Ciril Bajt in kmetski fant Janez Kavčič. Zavoljo te je« ze sta morala danes stopiti pred resne sodnike, prvi kot obtože« ncc, drugi kot tužitelj Malemu senatu je predsedoval sos dr. Kovač, obtoženca pa je zagovar« jal dr. Boris Furlan.
Oba fanta sta še mlada, Bajt ni star niti 21 let. Fanta sta se radi bogve česa sovražila že dol« go časa in sta se že tudi večkrat spoprijela. Kavčič je prej metal polena za Bajtom, nekoč ga jc v ruvanju tudi skušal vreči ob tla. Usodnega večera pa so se fant« je sestali pri posestniku Peter« nelu. Kavčič jc igral na harmo« niko, fantje in dekleta, ki S(> se« veda tudi bil« poleg, so plesali. Kakor je zatrjeval Kavčič sta se pri tej priliki z Bajtom pobotala in si v znak sprave segla v roko.
Krvava sprava
Sprava pa sc je sprevrgla v krvoprolitje. Ko je Kavčič odha« jal s harmoniko, je stopil Bajt za njim in ga v veži stresel, češ: »Prekleti k . . .!« Bajt je pri so« diišču to zanikal in trdil, da jc Kavčič stopil za njim, a on da se ga jc zbal in v nagli jezi in v mnenju, da se ga hoče Kavčič spet lotil, je zgrabil kuhinjski nož in samo enkrat zamahnil. Pri tem je Kavčiča oblila kri. Kakor jc ugotovil poklicani zdravnik, je imel Kavčič prere« zan ves levi del nosa, da je bila Leva nosnica popolnoma razpara« na. Prerezan je bil tudi spodnji del nosnega hrbta in nosni hru« stance. Rana se je vzide vsemu primeroma lepo zacelila, a zdrav nik jc ocenilo poškodbo kot tež« ko. Poškodovancu je ostala tr*j«
Toda tudi obrtne in trgovske poslovalnice niso ob takem času po deželi normalno odprte, temveč le omejeno v onem času, ki je določen za obratovanje ob nedeljah. Za Slovenijo torej ta prigovor ne drži. Mogoče pa je, da so bile drugod kake zlorabe, tam, kjer so obrbati odprti itd. Tega ni-mogoče točno reči. Zaradi tega se v naši spomenici na ministrstvo sklicujemo in naglašamo, naj se vsaj Slovenija izvzame pri ukiniltvli pra z niških weekend kant. Naša ožja domovina je zaradi samkcifl težko prizadeta. V tem kritičnem času bi bila ta ukinitev usodna za naš živahno se razvijajoč turizem in tujski promet. Ugodnost praznišk li izletniških kart naj se dovoli vsaj nekaterim progam, ki imajo izrazit tujsko prometni značaj. Gorenjska z ukinitvijo ni tako hudo prizadeta. Toda pomislite na druge proge, na zasavsko, mariborsko in druge. Za te bi bila ukinitev katastrofalna. Storiti bo treba vse, da se odvrne ta udarec, kajti našemu rastočemu turizmu in tujskemu prometu je treba dati razmaha in pogona. In to je naša dolžnost.
na, precej velika brazgotina na tem delu nosa.
Bajt je dejanje priznal s pri* pombo, da ni imel namena Kav« čiča poškodovati, Kavčič pa je povedal, da na mogel tri tedne delati. Zahteval je odškodnino in sicer: za bolečine Din 1000, za nakazo, ki mu jo povzroča na obrazu brazgotina. Din 2000, za poškodovano obleko Din 300 a zato, ker toliko časa ni bil za delo, Din 360.
Zagovornik dr. Furlan je po« udarjal, da poškodba ni težka ’"n da brazgotina poškodovanca ne bo ovirala »niti v ljubezenskem niti v poklicnem življenju« in je na podlagi vseh olajšalnih okol* nosti in dosedanje obtoženčeve neoporečnosti prosil za čim nižjo kazen.
Po kratkem posvetovanju se je senat vrnil in je bila razglašena sodba: Bajt je bil obsojen na 6 mesecev zapora in mora Kavčiču plačati za bolečine 250 Din, za nakazo Din 1000, za poškodbo obleke pa Din 50.
Obsojencu sc je zdelo to skra* ja za en sunek »malo preveč«, po kratkem oklevanju pa je izjavit da sodbo sprejme.
Kje je Wagnerjeva
Maribor, 7. februarja
Iz mestne oskrbnišnice je te dni neznanokam izginila 52-letna Ge* novefa Wagncrjeva ki je slaboumna. Vsa poizvedovania so osta* la doslej brezuspešna. Kdor bi kai vedel o pogrešank'. naj sporoči policiji oz orožnikom.
Drj nekem športniku je vlomil tat. Drugi dan so sportmka vprašali, kako je bilo.
— Nič posebnega, toda bežal je tako počasi, da sem ga pustil petsto metrov ta »ebol!
Nos za staro tezo
Slike iz sodne dvorane
Poškodovanje nežnega hrbta
Neva iialivsta peresa Iz stariii — Pehujšanje
Ljubljana, 7. febr.
Soba številka 79. Sodil je s. o. s. g. Lederhas z državnim pravdni-kiom g. Lučovnikom. '
Sporno korito
Tam nekje v Ornem grabnu stoji prijazna vasica, vsa bož.a lepota zbrana na kupu! Pa kot je vse lepo, je vendar tudi vse sprto! Sredi vasi stoji leseno korito za napajanje živine. In baš to korito je sporna točka rmru. Pravico napajanja oporekajo eden drugemu, včasih upravičeno največkrat pa neopravičeno. Kako se pa tudi da sijajno naga ati s takole afero glede korita. Ker si pa dajo okrog vode največ opravkov vrle ženice, m čuda, da je sicer šibka 26-lelna Pavlica planila kar s koloni nad zrelega možakarja. ampak ta se pa tudi ni dal ugnati, mahati je pričel kar z usnjenim bičem. In nežn' ženski hrbet poškodoval »skoraj ob Trtno«.
Še divji
Lden drugemu očitajo vse mogoče grehe, celo nagovarjanj h krivemu pričanju vlečejo na dan. Zenske so prisluškovale, vse so slišale to usodno nagovar an e, in to jih celo ni sram priznati pred sodiščem.
Državni pravdni k ter sodnik predlagata poravnavo. Nanadalec naj plača napadenki za poškodbe na hrbf^ razstrgano obleko ter bolečine 170 Din. Začne se po garanje. 130 dinarjev za stroške, mogoče 50 dinarjev za bolečhie? Obtoženi okleva. Pa maline sodnik z roko ^ob mizo ter vzklikne; za pet kovačev se pa ja splača. udariti. Obtoženi grešnik res spozna, da se (je splačalo mahati z usnjenim Inčem po nežnem hrbtu, zato kmalu pristane na celotni znesek Din 200.
Ker pa nosi obtoženi še greh krivega pričevanj na svoji vest', s? nadaljuje pravda v tej smeri. Pod prisego je izpovedal v preiskavi precej drugače kot zdaj on sam ter ostale priče. Zato ga sodnik obsodi na 14 dnevni zapor pogojno. Državni pravdnilc še pristavi:
— Tam v Ornem grabnu ste še vedno precej divji!
Iz starih nova nalivna peresa
Drugi stopijo pred sodnika trije mladi inteligentni ljudje iz Ljubljane. Pri neki l ubljanski firmi so jela zmanjkovati nalivna peresa. Ko je pa še bilo tudi vlomljeno, je zadeva prišla še bolj očitno na dan. Pri tej firmi uslužbeni mehanik je obdolžen tatvine, a prijatelji razpečevanja ukradenega blaga. Obtoženec zanikava vsako taitvino, prodajo peres pa opravičuje na ta način, da .e sestavljal iz starih, že odpadlih delov nalivnih peres, katera so prihajala v delavnico, nova peresa, jih lepo poli tiral ter tako kot nova izročal prijatelju, da jih proda napreti. Na ovadbo neznane osebe lastniku te mehanske delavnice ter trgovine nalivnih peres, je lastnik tudi ovadil sedaj obtožene. Zagovornik je skušal aktualizirati vzrok aretacije obtoženega, kar pa tte sodnik ostro zavrnil, češ. da je njegova dolžnost, da brani nena-
vzoče osebe.
Kot priča je bil tudi zaslišan sicer zasebni udeleženec, lastnik te mehanske delavnice, ki pa je bil preje kot poslušalec navzoč v dvorani. Zato zagovornik obtoženega odločno ugotavlja to navzočnost ter protestira. Kljub temu sodnik veruje v verodostojnost priče ter ga zasliši. Lastnik ugotavlja, da je nemogoče sestavljati iz starih delov nova peresa, če pa bi bilo kaj takega mogoče, bi to bilo šele po preteku 6—7 let, ker se preje takih starih delov ne nabere toliko. Ne izključuje pa tatvino po drugi osebi
Ugotavlja pa. da so na policijo na đena peresa nosila njegovo firmo. vendar na nobenega »corpusa delikti« ni na razrolago.
Sproži se pa še neko zanimivo vprašanje: ali je stari, nerabni del nalivnega peresa še vedno lastnina trgovca, akoravno je kot ničvredni del namenjen za smeti. In v tem znamemu bo padla tudi odločitev. Lastnik ugovara ter trdi, da je dal že tudi sam nalog, da naj se taki odpadli deli shranjujejo, da bodo prišli še prav v delavnici. Obtoženec pa trdi, da je bil sicer izdan tak nalog, vendar pa pozneje, ko je lastnik izvedel za to trgovino ter sploh možnost, da se dado
iz starih delov sestavljati nova peresa.
Sodnik s. o. s. Lederhas 'Je sklenil zaslišati še nekaj nepristranskih strokovnjakov-mehanikov o možnosti sestavljanja peres. Zato se pravda preloži.
Pohujšanje
Zadnji stopi pred sodnike tridesetletni možakar. Obtožnica mu očita moralen delikt, zato sodnik izključi javnost. Polna dvorana se izprazni. In razvije se moraliična slika našega predmestja. Kraj zločina: Napoleonovo stranišče, to se prav) na Napoleonovem trgu. Kot priče nastopajo tri mladoletne deklice, dve sicer odsotni, zato- pa ena bolj energična.
Sodnik ugotavlja žalostno resnico: vedno več takih zločinov zoper javno moralo ter mladoletne deklice! Kam gremo? Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje po komer pride.
Deklica vzit raja pr; prvotni trditvi, sicer je res nekam preveč Izvedena v tej stroki, toda dandanes je deca daleč pred nami, zlasti pa v delavskih predmestjih.
Sodnik sklene zaslišati še ostali dve deklici, zato tudi to pravdo preloži na nedoločen čas.
Političen umer v švicarskem Davosu
Židovsko maščevanje
Atentator je po rodu iz Nemčije
Vinkovci, 6. febr.
Atentat na prvaka narodno- ,oc.-jalistične stranke W. Gustloffa v Davosu v Švici je nenavadno odjeknil v svcovnj javnosti, ki je takoj razumela, da gre za političen umor. za maščevanje preganjanih Židov v Nemčiji. Mladi medidnec David Frankfurter, ki je atentat izvršil, je sin židovskega rabina iz Vinkovce v dr. Mavra Frankfurter-ja, ki je po rodu iz Frankurta v Nemčiji. Mati njegova pa je bila
Umorjeni vodja Gustloii
Rabin dr. Frankfurter ima troje otrok. Sin Alfonz je zdravnik v Subotici, hčerka Ruta je poročena v Zdenčini, najmlajši David pa je študiral medicino. Gimnazijske študije je atentator David dovršil v Viinkovoih, Kasneje se je posvetil
medicini v glavnem zato, ker je bilo ugotovljeno, da ima kostno jetiko, kj si jo je hotel sam ozdraviti. Medicinske študije je začel v Frankfurtu v Nemčiji ter jih nadaljeval v Bernu v Švici, kjer je tudi zdravil svojo težko bolezen, bi je postajala čedalje bolj akutna, tako da se je moral sedemkrat podvreči opraoiji. Zadnje mesece je živci! v Davosu.
Atentator Davis je po splošnem opisu tih, miren in samoten mladenič. Najrajši je s-edel doma pri svojih knjigah in se za ostali svet še zmenil ni. Poslednje loto je bil duševno čisto skrušen, ker ga je neizmerno zadela smrt matere, ki" ji je bil David pravi ljubljenček med vsemi otroki, Pr; medicinskih izpitih je le stežka izdeloval. Bolezen ga je upogibala globl'-e in globlje, tako da je zanj res veljal znan izrek; Če že moram umreti, naj vsaj izpolnim svoje življen-e z velikim dejanjem.
Mladi David je bil vzgojen v strogo nemškem duhu. sai njegov oče še danes ne obvlada hrvaškega jezika. Stroga vzgoja je v nekem pogledu mejila že na askezo, kar je na mladeniča prav posebno vplivalo, da Je bil miren in ravnodušen. V taki ravnodušnosti je tudi izvršil svoje deanie. Naokinahm-social'stičnega voditelja Gustluffa še poznal ni. Vzel je telefonski imenik in v njem poiskal naslov Gustloffa. Še! ie nato na megov dom, se prijavil in mirno počakal, da je Gustloif končal telefonski pčr
Nemški prvak Gustav Jeder je porazil v desetem kolu v Parizu Kubanca Tunero
govor. Potem je naperil nanj revolver in šestkrat sprožil. Po umoru je David izjavil, da n; imel nobenega posebnega razloga za to svoje dieljanje, pač pa da ie to stvar, ki izvira iz ideoloških nagibov, da se osveti režimu, ki preganja in ubija njegove krvne brate. Zato splošno sodijo, da gre tu za posamezen spopad med Židi in Hitlerjevo Nemčijo.
Oče dr. Frankurter je za dejali e svojega sina izvedel po radiu. Ko je Izvedel novico, je zaprl radio in se v grozi onesvestil. Ko je spet prišel k zavesti, je dejal pri-jataljem. da vesti o dejan'u svojega sina ni mogel poslušati do konca, a da je tudi ni pričakoval. Nasprotno: pričakoval je, da mu sin v kratkem sporoči, kako napreduje njegov študij in kako je z zdravjem. V Vinkovcih je sporočilo o dajaniu sina tamošn.Lga rabina vzbudilo pravo senzacijo. Mnogi, ki so fanta poznali, sodijo, da je storil ta korak v popolni duševni zmedenosti, in nikakor no morejo veneti, da bi bilo to de:a-nje le maščevanje nad narodnim-socializmom
— Vraga res, zdaj moram popih še štirinajsti vrček! S trinajstimi s* ne upam domov, ko je moja stara
tako praznoverna ...
Za sobotni večer JS na Taboru kupite vstopni' ce v predprodaji ^ športni trgovini A. Corec!

Soseda Biitter$ly
Pri operni pevki Ribičevi doma
V Kresiji, Lingarjeva 1., III. nad. stanujemo, po ljubljansko se pravi v Maverjevi hiši na onem stopnji-r~u zraven Cešnikove trgovine, i1 vrhu neskončnih stopnic je na Oesnj tablica direktorja Goli je od 'teatra, levih vrat levi zvonce je Jvbieev, desni pa naš, a za hrbtom '•'amo državnega tožilca. Naša Kuhinja in balkon sta pa posredni-a’ ce gospa Manica mora kaj nuj-"esa povedati gospej Mai-i. Bog Pomagaj, troje nadstropij doli in Pet po drugem stopnjišču gori J'Spa vendar ne bo hodila! Sploh „ časa nima, saj je vedno v atru. Ce ima le urico časa, pa Manica tudi v najslabšem temenu hiti na Vič obiskat svo-Sa očka — na pokopališče.
periia pevka Manica Ribičeva
Drugače je mir. Skozi debelo ni ?vie priplava včasih rahla, ko v J slišna anilja, tiha in nežna, v kan!,&l zavita. Morda je bil tudi v ar^ok Miček. Spet je zaljubljen klav0i0 zcnk° Pikico, Tiho tudi p0sl(]t’ skala gori, skala doli, na-str*,* fudi kaj za ples, nato se pa Čey , kresija, tak glas ima Ribi-nesu^nez. Sekundira mu Ali. za-7:,1. gospojin varuh, le (j dni pa škatle gori, škat-
ln,l0,?tansko
skratka nemir na našem ,!nov. -.sko mirnem stopnišču. Pevnn- Pa klavir in petje ter pre-?Dutt !eb ^ udi dueti, skoraj vsa >d0e
Na polnoč je že šlo. dobro mi je delo. ko mi je ’ ‘ v3 Ivanka spodai napravila a sem se zmotil! Na stopni-
,U5.‘ Pa
Pa iIj'u srečal pol opere, gospa je di ci,, v 3 žniimi še pogledat zara-koli ‘v‘snj,e- Križ božji, ali reva ni-mu, s>im3 miru! Komaj pride doku ’inc zc vrti v belem predpasni-drgn Pospravlja ter čedj in čedi ne i,«.,111 .briše ter otepa, kakor bi ska t-Ua .3nke. Prav nič ni teater-Vptj a pr'dna. dobra gospodinia! nje n 'c oeprestano in hiti, okoli te frf VPS 5as Koko in Mikec. 7Ja-cukata 1106 u ne Pustita pri miru. ušesel Za »sladke«, ščipljeta za tak-le r,m se Poljubček dobita, .la, sta res?Uxten PapaKaj 1 No ja, saj Zt,anskn I1*?3 in Pametna ter ne-Zartiere Sr^ana- Samo, da ne bo
nikjer^ P12 ^ mučil — veste, bil davi r a5*™ nič filal — rn bi Vl rad Povprašal, kaj prav za
prav pomenijo yse te škatle in glasne vizitke. Žena mi je dejala, naj stopim kar tja. Nemogoče, če je pa gospa šele opolnoči legla. »Saj je prva v hiši na nogah!« in že se je žena zmenila z Ivanko, gospa Manica me je pa tudi že pozdravila s cunjo v roki.
Pa sem sam sedel, malo v zadregi seveda, saj je ura kazala šele tričetrt na 8. Venci, mnogo vencev in fotografij, posebno Mimi iz »Bohema«, blazinice, prti, zavese, pa same vezenine. Nekaj razumem na to žensko stvar in reči moram, da je lepo. Gospa Slavica je umetnica v vezenju in tudi pridna vezilja — vso to zalogo je pa napravila med pavzami v operi!
»Malo poskusili smo sinoči že za soboto večer,« mi je dejala gospa — mene pa strah, kaj bo z našim večerom v narodnih nošah n,a Taboru, ko bo vendar ga Ribičeva pela v operi »Butterflv.« In sva se pobotala in bodo ljudje iz opere ob %11. gotovo lahko že na Taboru. Vstopnice naj pa na vsak način že prej kupijo pri Gorcu, da ne bom imel prevelike gneče pri blagajni, saj bo prej preveč opravka!
Ko sem ogledoval rože, če jim je prilito, je pa gospa predme nanosila še visok kup šumeče svile, barv, Židanih rožic in zmajev. In pa kakor sapice lahkih srajčk. O jej, jej!
Sapa mi je zastajala, ko je pričela razgrinjati te dehteče svilene dražesti in krasotno eksot čno bogastvo barv in ornamentov.
Vse naravnost iz Japana in vse pristm). Kakor ne bo nad južnim morjem je sinja druga obleka, posuta z vezenino rožnih češnjevih vejic, k njej pa spada rožna srajčka. Kakor ciklame je rdeča tretja obleka s pisanimi vezenimi šopki, a bela srajčka z nežnim češnjevim cvetljem je seveda poročna. Čez njo pa dragocen srebrn plašč. Čudovito!
»Milostljiva, ali je mogoče, ati ni preveč?« sem zavzeto pripomnil.
— Saj poznate boheme! Skromni smo in stiskamo, kadar pa gre za umetnost, pa ni prevelika nobena žrtev. Samo iz ljubezni do poklica...
Molčal sem in toplo mi je posta, lo pri srcu. Morda se mi je malo zasmilila zaradi take požrtvovalnosti, obenem sem M pa vesel, srečen in hvaležen, da še žive take izjeme. Samo čustvo, samo srce j e ta gospa. Butterflv!
»In katerega partnerja?«
Gostiča. Prav zanimivo naključje. Oba sva izšla iz zbora in on je danes naš najbolj priljubljeni in najboljši tenor. Tudi Mimi v »Bo-heme« sem pela ž njim.
Spomnil sem se tega njenega triumfa. To je bila Mimi, uboga res-, nična Mimi, ki je Ludje ne mo. e jo pozabiti.
— Od tedaj sem mislila na Butterflv.
»Gotovo bo Gostič tudi sedaj vse dal iz sebe, da bo uspeh še večji. Gospa, čestitam!«
Spet je bila samo srce. tako mehko in vroče ... Spoštljivo sem se sklonil nad ročico naše male, čustvene Butterflv.	A. G.
Skoraj brezposelnost
na ljubljanski policiji
Ljublijaina, 7. februarja. Na poTiSjiicdji so nervozni , to pa ne zato, 'ker imajo mogoče skrivnostne stvari na vidiku, temveč samo zato, ker je že policijska služba sama po sebi na sekunde umerejno delo.	v
Trenutek preje še nič nevarnega, a takoij nato skrivnosten krimimalten ztiiočin. Kri jim teče
kar po vseh aktih, zakrknjeni zločinec taji se z mik a, pretvarja in laže, da sam sebi verjame! Rrimlinalisti »a pa zvijajo, gladijo tamkaj, pritiskajo tukaj, dclkier se ne vdano solze kesanja, priznanja ter kopice dobrih sklepov, ki pa ne drže delj. kot do prvega zločina 1 Ampak, da ne boste slabo mislil:, vsciga tega
JL ,	i
f
..
. ..-.v

Garmisch-Partenkirchen kaže praznično kee. Na drogovih plapolajo zastave vseli narodov, ki so se udeležili letošnje olhnpiadc. Na sliki vidite tudi jugoslovansko, ki je druga od leve na desno.
Nož g Ijotine, ki je odrezala glavo francoskemu kralju Ludviku XVI. In kraljici Mariji Anto-nietti ter mnogim plemičem med francosko revolucijo, prodajajo na dražbi.
danes ni blo na policiji! Mogoče s&mio pair pijančkov, prepozno prijavu, e no kolo ali še celo avto, par zamujenih osebnih prijav, skrinje za nemoralo po predmestjih in nič več! Zamenjavo avto tablic je glavna policija zvalila na rame policijski stražnici na Bregu pni Šentjakobskem mostu. In tam je danes precej živo! Blegantmi avtomobili stoje poleg težkih tovornih voz, __ majčken Opel stoja pred težkim Škodovim sentinetknn, kot da bi ga hotel potlačiti In padajo težki denarci za tablice, za takse in kolko-vhie. Ko prestane vse te preizkušnje avto, zavriska šofer na glas ter vzklikne: »taublih«. In avto veselo zdlrči po cesti!
Bolnica se bo pa menda kar ndbako {izpraznila, sev e da d če bi jemala samo nezgode,.
Ciber Milan, star 24 let je uslužban pri firmi Heimrichar v Škofiji Loki,. Bo nesrečnem na-k'Ujučku se je s pano, ki je siknila iz stroja, opekel po nogah ter hrbbtu. Revež gotovo sedaj ne čuti mraza!
Fram Grm, brezposelni delavec brez stalnega bivališča, je iskal svojo srečo tam okrog Stražlilšea pri Kranju. Planil je nanj neznan pes tar ga zelo obgrizel!
Lovrečič Viilktor, strugar iz Ježice, se je vračal domov ter ga je na Tvrše vi cesti povozil neznan kolesar! Dobil je na ta način več poškodb.
Vse trt je sprejela bolnica v -svojo oskrbo ter v lečenje!
Teleban je bil prvič na veselici, doma je opisoval ves potek prireditve.
— Naijpreje je bil grozno lep govor, nato je neznansko lepo igrala muzika, najlepše je pa potem prišlo. Začeti so nositi krožnik s srebrnim denarjem od mize db miize! Vsi po vrsti so se-gaii v krožnik, pa sem tudi jaz vzel enega kovača!
★
— V nedeljo sem poslali -Glasu naroda« dve svoji pesmi.
— No pa?
— Postali so mi jih nazaj kar trii
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	36
Drugi del.
Molly je vzdrhtela. Spomnila 'se je na svojo prijateljico, ki to je tako vzljubila in — na Toma.
»Ali še kaj želite, gospodična?« je vprašal Jack, videč njeno zadrego.
»Ah, gospodar, talko sem vzlju-billa Bessie in . . . «
»Razumem«.
»Radi bi od časa do časa zopet viđah svojo prijateljico?«
Moily ie živahno pritrdila.
»Dobro, to željo vam lahko izpolnim, toda samo, če boste res držali prisego. Moji zaupniki vas bodo opazovali - moram biti pripravljen na vse — čeprav vam zaupam. Toda prav lahko se pripeti, da ob kaki priliki pozabite na vse in ... «
»Ne, ne, nikdar!« ga je burno prokin-iila Molly. »Prej bi umrla, kot pa storila kaj takega!«
Jack se je zadovoljno n as men-nil.
»Đobrđ, dobno. Torej bodite vsako prvo nedeljo v mesecu ob osmJti zvečer pn waterkx>škem morsu. lani vas bo pričakoval 'lom ai,! pa tdvar-d m vas pekai sem, Ce boste hoteli, boste lahko ostali tudi nekaj dni tu. Prav tako?«
tJonovno ji je prisrčno stisnil roko.
»Zbogom, gospodična. Prežive h ste v tej hiši neka bridkih a;, želim vam pa. da boste odslej, kadar pridete na obisk, odnašaili iri še spomine in se nas mi spo-n iirtjald. Midva pa se nogvč,- ne bova več videla«, je pristavil in nekaj trpkega mu je .egu> na obraz . . .
MJloly sama ,ii vedela, kak1, -e prišla az sob j 7.au deru .e Me po hodniku, ku ‘e zusbšaia za seboj Tomov glas.
»Kad vam je gospodlična ? Kaj ste tako razburjeni? Vas je mogoče gospodar okregal?«
»O ne. Bil ;e zelo prijazen z menoj In premislite, kakšna sreča! Zvečer se smem vrni'd: domov, k svoji materi!«
Tom je kar prebledeli-.
»Kaj? Vi nas mislite zapustiti, gospodična? Niste nič pomislili ua svojo prijateljico':	Na prija-
teljico in pa . . . « Ni spravil iz sebe tega, a dosti je povedal njegov potrti obraz.
»O, Tom! Saj pridem vsak mesec enkrat sem na obisk!« ga je potolažila Moily.
»Samo enkrat? in to bo gotovo ravno takrat, ko bom moral jaz biti na Tenorju.«
»O ne, saj me boste vi ali -pa Edvard pripeljali sem.«
Zdaj se je Tomu zopet nekoliko razjasnil obraz.
»Gospodična Mo!ly« je burno govoril, »Verujte mi, da bom ved no lislil na vas. Noč in dan mi bo vaša stika pred očmi.«
Moily je bila preveč razburjena. Hotela mu je nekaj prijaznega reči, pa jli je odpovedal glas. Iz zadrege jo je rešila Bessie. ki se je pravkar pojavila na vraitih.
Z vriskom se je Motiv vrgla prijateljici na prsa:
»O, Bessie! Svojo mamo bom zopet videla, ljubo mamo . . . «
Ko se je Mo!:ly po silovita od
Bessie, je odbila deseta^ nočna ura. Edvard jo je že čakal na hodniku.
Preden sta stopila iz hiše, ji je zavezal oči, in potem jo je dolgo tako vodji. Ko je spet smela prosto gledati, sta bila že daleč nekje v samotnem predmestju, kjer ni bilo žive duše.
Čez uro sta prispela na oi-lj, in Mjo‘lly je z drhtečo roko pritisnila na zvonec kraj domad.h vrat.
»Zbogom gospodična, na svidenje prihodnji mesec!« se je naglo poslov-ii! Edvard in izginil v noč.
Chfford postane dimnikar
Clifford je zasledil v Kentski utici zopet neko mlado in lepo, a revno dekle, ki jo je skuša! zvabiti k baronu. Ze večkrat jo je bil obiskal in zdelo se mu je, da je vso »stvar« prav dobrbo napeljali.
Jako se je nekega dne zopet napotil k njej. Spenjaj« se po stopnicah je ves zasopel godrnjal
»Za vraga, če ne bi bila tako 'lepa in pripravljena kratkočasiti mojega baroma, se -ne bi mučil po teh strminah.«
Ves truden in loveč sapo jo je primahal do petega nadstropja.
»No, hvala Bogu, tu smo. Upam, da bo doma.«
Tedaj je zaslišal nekoga prihajati. Sklomil se je čez ograjo stopnic, dta bi pogledal dol in je prebledel.
Spoznal je tista dva moža, ki sta ga že nekoč zasledovala in tako strahovito pretepla, da je do6go ležal boilan.
Mrzel pot mu je oblil čečo in ves obupan se je oziral naokoli, kam bi pobegnil Na srečo so bila vrata vodeča ua pčdstrešje odprta. Z neverjetno naglico je smuknil po teh stopnicah gor in se skrij v temen kot za neke košare, ki ih je brž nagrmadil predse.
Upad -je, da bo tu varen, dokler preganjalca zopet ne odidi-deta, pa se je hudo zmotil. Kmalu je zaslišal njune korake in že sta se prikazala pri vratih podstrešja. Trepetaje je starec ča-ikail. kad bo.
Nekaj časa sta stikala naokrog. ker pa je bila preveč tema, nista opazita Oiiffordovega skrivališča.
»Za vraga, kakšna tema je tu! Saj se nič ne vidi!« je slišal starec enega •godrnjati. »Veš kaj, ti počakaj tukaj pri vratih, jaz pa stopim dol po svečo. Ga bova že iztaknila, itukaj se nama ne more izmuzniti.«
Cliffordu je nekoliko odleglo. Preudarjal je, kako bi švignil mimo onega, ki stoji tam pri vratih na straži, pa se ni prav upal Vendar se je plazil bMže vrat, da hi v ugodnem trenutku brž skočil vesi in vrata za seboj zakleni!. Tedhj pa je zada! z glavo ob nekaj železnega, da -je videl vse I zvezde. Billa je to železna lestev,
I ki je vodila na streho.
Nov up je prešinil starca in kot veverica je splezal gor in že bil na strehi. Tiho jo zaprli za s>e-boii lino in sc nato skrili za široki I 1 dimnik.
»Hihihi, zdaj me pa 1-c iščita!« se je zadovoljno muzal Slišiula me nista, na streho pa tudi ne moreta . . . «
Streha, na kateri je sedel, jc bita precej višja od drugih in se je od tu nudil lep razgled po okolici. Clifford se je kar z užitkom razgledoval, čutil se je popoloo-ma varnega.
Toda nenadoma so ga pograbile trde pesti.
»Ha, stari lopov, ali te imava?« sta oba hkratu zmagoslavno vzkliknila preganjalca, ki sta se bila priplazila tiho ko mački,
»Na pomoč!« se je zadrl starec, »na po . . .«
A že sta mu zamašila usta. »Vrziva ga na dvorišče« je predlagal prvi,.
»Ne. ne, to bi bilo samo dobro za njega, za naju pa manj. Lahko prideva v škripce. Rajši kar tukaj opraviva z njim. tega ne ho nihče videl, krokanji pa bodo imelli nekad časa kaj za pod kljun.«
Clifford je zamižal, v smrtnem strahu že napol mrtev. Zdaj sta ga dvignita, in zaslutil je: obesila me botsa za dimnik!
Iln res: že je začutil v nosu dim in pa toploto, ki ga je objeta. Otlipaival je z rokami; da, v dimnik sta ga potisnila. In ga držala, usta ga izpustita. »O, v dim me bosta obesita!« )e zaječal starec, srce mu je zastalo.
A tedaj je dejali prvi rabelj: »Zdaj pa i>azi, lopov stari, da boš dobro potoval. Dimnik sega do dol, v pralnico, torej pet nad-stropV globoko:
Clifford je hord zavpiti, toda že sta ga s p ust-ta — pričel je drsati navzdol. Z nogami in rokami se je opiral ob stene dimnika in tako srečno toliko zmanjšal hitrost, da je dokaj počasi drsel navzdol. Slišal je še, kako sta mu porogljivo zaklicala:
»Dobro očisti dimnik. Hahaha, pa še .prekajen boš, da se ne osmiradiiš!«
h domačih gajev
■■i ■in—imiiii« m — iii«niii«-V—irn—iM
VIDA JERAJEVA:
Jaz pa vem
Jaz pa vem, ena dušica zame živi na svetu, jaz pa vem ,ena rožica zame je v lepem cvetu.
Jaz pa vem, ena zvezdica zame je sredi nćba, jaz pa vem, mati zemljica vzame me, če je treba.
Dušica, nič se ne jokaj, nič, umreti je enkrat dano, rožica, pridi na moj grobič, zvezdica, stoj nad mano!
Vida Jerajeva jc bila rojena 1875. V času, ko jc nastajala njena pr* va knjiga, ki je izšla 1. 1908. pri Schvvontnerju v Ljubljani z našlo* vom »Pesmi«, je .službovala na Gorenjskem kot učiteljica. Moč* no je vplival nanjo zlasti pesnik Josip Murn — Aleksandrov. Umr la je 1. 1932. v Ljubljani. Celotna zbirka njenih pesnitev je po nje* ni smrti izšla v Belomiodri knjiži niči.
100 otrok brez pouka
Čakovec, 6. februarja
V vasi Mihovljantfli v Medji* morju je že nad tri mesece okoli 100 šolo obveznih otro brez šolskega pouka. Tamošnja lii'd-ska šola je imela dvoje učnih moči Ena je bila premeščena m na njeno mesto doslej še nihče iti prišel, druga učiteljica pa d..bila šest mesečen bolezenski dofnist. dola je tako ostala brez učne moči. To stanje vlada ža od 15. novembra lanskega leta. Otroci so prepuščeni samim sebi. Rodijo se okoli in brez nadzorstva zapravljajo čas im jezijo starše. Mihovljanski kmetje se v tem času že nekajkrat posredovati in lepo prosili, da se napravi temu nevzdržnemu stanju konec. Toda doslej so ostale vse n :h prošire zaman.
Habsburško vprašanje
»Prager Presse« piše na uvod' nem mestu:
Avstrijski vladajoči krogi .s in at rajo, da sta pojma Habsburžanov in Avstrije v preteklosti, sedanjo« sti in v liodočnosti identična. Le« gi tim ističu a propaganda povsem odgovarja liniji Domovinske fon« te in vodilni avstrijski krogi so prepričani, da bi Habsburžan na avstrijskem prestolu koristil za Avstrijo in tujino, vendar bi p<® restavracije ne izvedli poprejc, preden bi se zanjo ne izreklo av< strijsko ljudstvo, ker ne bi hoteli z restavracijo povzročiti tujini —' in zlasti ne sosedom Avstrije — nobenih sitnosti. Krogi Male an» tante pa so izjavili na Bledu za sedanjost in bodočnost, da jim i° čisto vseeno, kakšno ustavno ob« liiko si bo Avstrija izbrala, repubh kansko ali monarhistično, da bo’ do pa vprašanje restavracij* Habsburžanov na kateremkoli prestolu Evrope smatrali za med' narodno vprašanje, ki se tiče tudi njih in njihovih interesov in da bodo zato restavracijo Habsbur' Žanov odbili z vsemi raznoložlji' vimi sredstvi.
Astrološka napoved
za 8. februar.
i a teden se zaključuje s prav ugodnim dnem, ki prinaša splošno vedro razpoloženje. Jupiter stofli V dobrem svitu s Soncem. To j® vselej dobro znamenje za vse denarne posle in finančne zadeve. z» banke in borze. Dan jc sploh useden za igro in spekulacije. Kdor je v denarnih stiskah in išče posojila, naj se okoristi z današnjo dobro Jupitrovo konjukturo: dane* lx) lažje prišel do denarja neKt> druge dni. Kakšne nameravane P^" slovne načrte je tudi dobro dane* započeti.
Dva 'dlečka si pulita lase ter se pretepata. Mlitrio pride K. katehet.	.
— Ali valju res ni prav om sram? Svoje sovražnike moramo ljubiti kcit svoje lastne brate.
-- Gospod, saj midva nisva sovražnika, temveč braita! odvrneta aha hkrati!
NAJNOVEJŠA POROČILA
Badoglio v skrbeh
Asmara, 7. febr. Dopisnik agencije T. O. poroča s severnega bojišča, da se vrše ljuti boji na sektorju južno Makale. Abesinske čete pod poveljstvom rasa Sejuma pritiskajo z juga na Šelikot, ki ga pa junaško branijo italijanske čete. Namen Abesincev je presekati zvezo med Makalo in šelikotom. Po zavzetju te ceste, ki so jo italijanske pionirske čete že skoro dogradile, bi bilo Abesincem veliko lažje prodirati proti Makali. Baš radi te ceste se Abesincem še ni posrečilo zavzeti Makale. Res je, da so abesinske čete prodrle daleč _ proti severu, kjer so zavzele važno točko Aghula in jim je sedaj prodiranje znatno olajšano. Med tem prodiranjem abesinskih čet so _ Italijani popolnoma utrdili postojanke pred Aksumom, Adigratom in Aduo. Tu bo končna meja abesinskega prodora.
Z ozirom na nevarno stanje okoli Makale je danes Maršal Badoglio odpotoval z letalom v Makalo. Pri pristanku letala je poleg italijanskih oficirjev pozdravil maršala Badoglia tudi ras Gnkša, ki si je nadel priimek »vladar vzhodne Tigreje«. Badoglio je imel pri tej priliki važna vojaška posvetovanja glede obrambe Makale. Nato je obiskal koptske cerkve. Pred odhodom je maršal Badoglio pregledal čete rasa Gukša in dal tudi rasu Gukši nasvete o nadaljnem obram-nem sodelovanju pri Makali.
Kot je doznal dopisnik, gledajo višji vojaški krogi v Asmari zelo pesimistično na sedanji položaj. Deževje, ki neprestano traja izključuje vsako nado v kak večji uspeh italijanske vojske, dočim je abesinska vojska takega podnebja že vajena in ji baš to deževje pomaga k uspehom.
Starhcmberg doma
Dunaj, 7. febr. Vicekamcelar knez Starhcmberg »e je vrnil včeraj iz Pariza. Na seji avstrijske vlade bo knez Starhcmberg poročal o svojih razgovorih s francoskim zunanjim ministrom Flandi-nom-
USA in petrolej
Pariz, 7. febr. T.O. poroča, da 6e Je včeraj sestal v Ženevi odbor strokovnjakov za petrolejsko vprar čamje in prepoved uvoza petroleja v Italijo in njene kolonije. Na tej plenarni seji so pretresali vpraša-Oja, ki jih je že rešil pododbor. Strokovnjaki so prišli do zaključku, da prepoved izvoza petroleja v lilijo in njene kolonije ne bi mo-$Ia imeti nikakega uspeha, če se Izvajan ju sankcij ne pridruži tudi
Usa.
Poročalo za smučarje
7. februarja:
Histrica-.Boh. jezero:	— 2 C,
jasno, vetrovno, 5 cm snega. — Bled:Jezero: — 4 C, jasno, vet« lovno. — Planina na Kraju, 6. febr.: — 8 C, jasno, severni veter, na 2 m stari podlagi 80 cm suhega snega, smuka prav dobra. — Orožnova koča na Črni Prsti, 6. febr.: jasno, na 1 m podlagi 30 cm novega snega. Koča je oskrbova« na ob nedeljah in sobotah. '— Zlatorog za Komno: jasno, za« Padlo je 20 cm novega snega. — ^okljuka, 6. febr.: — 1 C, jasno, yetor severni, na 1 m podlagi pr« sič. Smuka prav dobra. — Kranj* uka gora: — 11 C, barometer sto* ji mirno, 40 em pršiča. — Rateče članica, 6. febr.: — 6 C, jasno* ntrzlo, na 50 cm podlagi 30 cm pr* S'ča, smuka idealna. — Erjavčeva koča na Vršiču, 6. febr.:	jasno,
Preko 1 m snega, zgoraj pršic. — *rnica, Tamar: 1 m pršiča. — *-oča na Gorjušah, 6. febr.: jasno, severni veter, na 20 cm podlagi 20 Cln novega snega, smuka prav neb ra. — Smučki dom Pusti Rovt, O- febr.: — 5 C, malo oblačno, ve* er severozapadni, na 1 m podlagi ” cm pršiča, smuka prav dobra. " Kofce, 6. febr.: — 6 C, na 70 C,n podlagi 20 cm pršiča, mirno , solnčno, smuka prav dobra. — ezersko, 6. febr.: — 1 C, sneži z jetrom. 40 cm novega snega, smu dobra. — Rakitna, 6. febr.: — I", 10 cm sreza. — Dom na Kr* avcu, 6. febr.: jasno, solnčno, 50 ^Vn novega snega. — Velika Plani* jasno, solnčno, 60 cm novega nega. .— Mrzlica: — 2 C, poobla* 1 o se je, 20 cm pršiča. — Po* 6. febr. Pohorski dom* oriborska koča: — 3 C. jasno, n^p0- cm pršiča. — Drugod p\ °borju smuka prav dobra. — n()Cti’ 6- febr.: — 5 C, jasno, mir* j. ’»	1* etn srenja. — Mozirska
j ta na Golteh, 6. febr.: — 5 C, Po n° Scvern> veter, na 30 cm tiI ' a"’ b0 cm pršiča, smuka ide* __p' -p čteljska koča, 6. febr.:
».Glas« je zanimiv
* <*tte „Glas naroda"
200 bolnikov
Neapelj, 7. febr. Semkaj je danes priplul parnik »Kalifornija«, ki je pripeljal iz vzhodne Afrike 200 bolnikov. Z istim parnikom s° dospeli tudi poročevalci raznih evropskih listov.
Kakor panterji . . .
Addis Abeba, 7. febr. Ras Kasa je poslal vladi v Addis Abebo pismo. v katerem prosi merodajne kroge, da bi smel začeti s splošno ofenzivo na severnem bojišču- Ras Kasa pravi v svojem pismu med drugim, da so njegove čete raz-položene in komaj čakajo povelja za splošno ofenzivo proti Italijanom. Kakor divji panterji, zaprti v kletki, tako hrepene moje čete po novih junaških podvigih, pravi i
ras Kasa. Ne morem jih še nadalje zadrževati. Prepričan sem, da nas bo ljubi Bog z levsho hrabrostjo povedel k zmagi-
Proti boljševikom
Santiago de Chile, 7. febr. Med državami Argentina, Brazilija, Peru in Čile se vrše važni razgovori, kako id se stvoril enoten zakon v vseh navedenih državah o pobijanju boljševiške propagande. Zakon bi imel tudi točko, po kateri bodo vse osebe in društva, ki bodo dobivala in se ravnala po direktivah iz tujine, izgubila svode državljanske pravice. S tem zakonom nameravajo znatno zmanjšati delovanje raznih temnih elemen-
Kralj in Rajič izgubljata spomin
Aix-en-Provence, 7. tebrbuzunja. Proces proti marsejskim morilcem se je včeraj nadaljeval ves dan. Obtoženi Miijo Kralj je do sedaj priznal, da je prišel 2S. septembra v Cnrih, a taja, da bi se bil tam sestal s Kramarjem. Iz Curiha je morilce pehala pot v Lausan.no, kjer so dobili nove potne liste. Kralj pa noče izdati svojih tovarišev in se zlasti^ brana izpovedati, da se je srečal v Parizu z dr. Paveličem. A dočim je bil obtoženec glede nekaterih predpriprav izven Francije precej zgovoren, ga spomin čedalje bclllj zapušča glede vseh onih okolnosti, ki so v neposredni zvezi z atentatom in pripravami v Maršem. Tu Kralj ali zanka skraja ali pa molči in ne daje odgovora na stavljena vprašanja.
Za Kraljem je prišel včeraj na vrsto Rajič. A tudi ta se ne spominja vseh tistih okolnosti, ki bi bile zanj in za njegove pajdaše obremenilne. GO e de Janka puste na Madžarskem zatrjuje na pr. da je bila to navadna kmečka farma. O svojem bivanju in delu tam pa noče dati nobenih izjav, ki bi ga kompromitirale, dasi je tudli on v preiskavi že vse priznal. Oči vidno je, da jim je taka navadila za razpravo dal njih bivši zagovornik Desbons. 1 u in tam pa ie tudi Rajič prisiljen pod težo dokazanega materijada priznati nekatere važne oktinosti, ki bodo za presojo njegove krivde odločilnega pomena. Razprava tira ja dalje.
Plavolaski na sledu?
Iz San Paola poročajo, da je policija v Rio de Janeiro že prišla na sled tisti zagonetni plavolaski, ki je igrala tajinstveno vlogo pri marsejskem atentatu.
Smrt ali zastriapijenje?
Budimpešta, 7. febr. Nenadoma je umrl bivši podsekretar Droher. Radi nenadne smrti so oblastva odredite obdukcijo trupla. Komisija ni mogla najti nika,-kega znaka nasilne smrti, temveč je izjavita, da je umrl radi srčne kapi.
Zaupnica Van Zeelandu
Bruselj, 7. febr. Na seji izvršnega odbora socialistične stranke je bita dana zaupnica socialističnim ministrom, ki sodelujejo v vin di Vam Zeelanda, in sicer proti 28 glasovom Glasovanja sta se vzdržala samo dva volile i Iz tega sledi, da vladi Van Zeelanda ne preti kriza, ker je s to zaupnico socialističnim ministrom le ojačena- Socialistični ministri bodo se-daj skupno s svojimi kolegi katoličani in liberalci uredili važna vojna vprašanja glede nabave orožja v mejah raznih mednarodnih sporazumov in glede obrambe Belgije-
Naše žeaastvo proti obujmžra razmeram v IflaiMiaMSlki bolmišnici
Kleče prosijo bolniki pomoči
H krvaveeim srcem |lh mma zdravnik ©Moviti v n©c
sneg in brezupje
Ljubljana. 7. februarja
Dravska sekcija Jugoslovanske žen ske zveze je nocoj v sejni dvorani mestnega magistrata priredila Številno obiskano zborovanje radi obupnih razmer v ljubljanski sploSni bolnici, ki naj bi bil osrednji zdravstveni zavod v Sloveniji.
Predsednica g. M. Govekar jeva je po uvodnih besedah pozdravila zastopnike oblasti in korporacijo.
Zbor je nato pozdravil dr. Matko in mu želel obilo nspehov. Naglasil je, da je bila slovenska žena vselej na mestu, kadar je bila stiska največ-ja, m je sočutno priskočila na pomoč. Za njim je zbor pozdravil Se dekan med fakultete dr. A. Serko, nakar jo predsednica dala besedo prim. drju Meršolu, ki je v svojem govoru orisal zgodovino na Se bolnice.
Nova boSmšmca
Nova bolnišnica je za tedanje razmere ustrezala medicinskim zahtevam in higijenskim predpisom. Odtlej pa do danes pa je Število bolnikov, ki jih mora zavod vsako leto sprejemati, naraslo za 50%. Število Postelj (brez ženske bolnišnice) pa komaj za okrog 30 postelj!) L. 1896. je namreč bolnica sprejela 5000 bolnikov, 1. 1035. pa čez 26.000!
Naval bolnikov
V ostalem posnemamo iz zanimivega referata, da narašča naval bolnikov na ljubljansko bolnico deloma radi porasta števila prebivalstva, deloma in še bolj pa radi sedanjih socialnih razmer in radi splošne strukture sedanje družbe.
Naval na vse bolnišnice v Dravski banovini je velik, največji pa je naval na ljubljansko bolnišnico. V naši bolnišnici je prišlo 1. 1931. na eno posteljo letno po 25 bolnikov, v Mariboru 17, v Sarajevu samo .8, v Beogradu 16, v Zagrebu 17, v SkcPlju pa le 13.
Vprašanje bolnic je v vsej dtžavi pereče, najbolj akutno pa je pri nas, ker je pri nas višina civilizacijo in družabna struktura taka, la več ljudi
išče in mora iskati pomoči v bolni eah.
Na lOOO bolnikov 2 postelji
V državi prideta na 1000 bolnikov povprečno 2 postelji v bolnišnici, pri nas Pa 4. vendar to niti daleč ne ustreza dejanskim potrebam
Predavatelj ie očrtal do podrobnosti razmere na posameznih oddelkih in končno povedal koliko bi bilo treba storiti vsaj za prvo najnujnejšo silo: Potrebovali bi najmanj še okrog 900 bolniških postelj, od teh 500 za splošni oddelek 200 za Infekcijski, 200 pa za tuberkulozni oddelek. Od prvih 500 je 'najnujnejše treba dodeliti 250 postelj kirurgičnemu oddelku, ostalih 250 postelj pa bi se porazdelilo za druge bolezni.
Treba bi bilo zgraditi novo bolnišnico, ki naj bi nekoč služila tudi za kliniko. Poleg tega pa je treba misliti na gradnjo domov za rekonvalescente (okrevajoče) in pa na. grad njo hiralnic za take bolnike, ki so neozdravljivo bolni in sedaj v bolnici brez upa na ozdravljenje samo jemljejo prostor onim bolnikom, ki jih je še mogoče ozdraviti. Znatno bi tudi osrednja bolnišnica v Ljubljani bila razbremenjena z gradnjo manj še bolnišnice kje na Gorenjskem (v Kranju ali Radovljici).
S pozivom na složno delo. da se vprašanje bolnišnice takoj premakne iz zaprašenih aktov, kjer vlada mrtva črka, je govornik zaključil svoje zanimivo poročilo
Po dva bolnika na eni postelji
Za njim jo govoril dr. Magajna, ki je podajal pretresljive slike iz prakse bolniškega zdravnika. Bolniki radi pomanjkanja prostora leže po hodnikih 'in na nosilnicah, po dva v eni postelji ali po trije v dveh. Kljub temu pa je vendar treba odreči sprejem mnogim zdravljenja potrebnim bolnikom, mnoge pa jo treba odpuščati pred časom, ko bi bili še potrebni zdravljenja in skrbne nege.
Švedski grof Rosan, rajhovski športni učitelj v. Tschammer in Osten pozdravljajo zastopnike časopisov z vsega sveta v Garmisehu.
V	takih razmerah sev-da zdravnik kljub najboljši volji no more upošte vati temeljnih vodilnih načel, da bi namreč šli bolniku z ljubeznijo naproti in da mu ne bi škodovali.
Porodnišnica
Posebej je opozoril dr Magajna tudi na porodnišnico in orisal nekaj drastičnih primerov, koga vse mora zdravnik odkloniti ker ni - prostora. Kleče prosijo žene pomoči, a se jih ni mogoče usmiliti. 8 krvavečim srcem mora zdravnik tako revo odsloviti v noč v sneg, v mraz, v brezu p je. . Zato nič ne Pomagajo učene debato, ampak je treba začeti z delom.
Morali bi se zavedati, da se isto, kar se je danes primerilo temu ali onemu bolniku lahko zgodi jutri tudi nam, bratu, sestri, očetu, materi. Kdor pa je res srčno visoko kulturen smatra vsakega človeka za svojega brata ali sestro. Zato priskočimo vsi, ki smo se obupnega stanja zavedli, složno na pomoč!
Mati za matere
V	imenu mater je govorila nato ga. Marija Rakovec. Njen preprosti govor se je navzočih globoko dojmil radi globoke iskienosti. Dejala je med drugim: Ne vem, kaj mislijo tisti gospodje, ki sestavljajo državni proračun. Ženska sem, komaj sem šolo videla od znotraj, pa vendar mislim, da bi morala hiti v državnem Proračunu prva In najvišja postavica ona za zdravje naroda!
Prisotni so ji burno ploskali, kar se jo še večkrat ponovilo med njenim govorom, ko je poudarjala, da vprav žena največ žrtvuje za državo, ko rodi, vzgaja in žrtvuje za domovino svoje najdražje: svoje sinovel Zato pa ima žena tudi pravico zahtevati od države, da skrbi za zdravje naroda. Le zdrav narod je sposoben
za življenje, le zdrav narod se more ubraniti vseh in tudi zunanjih sov* ražnikov.
Za tem sta v imenu akademske mladine govorila še medicinka gok Krebsova in akademik g. Ravnihar*
Beseda mladine
Iz toplega, stvarnega "govora gdč-Krebsove, naj omenimo nje poziv, naj tisti, ki imajo vsak hip dolžnosti materinstva na jeziku, najprej ustvari* jo In poskrbe take pogoje, da bo ml** da žena mogla otroke roditi in J'11 primerno prehraniti Če hi se p0*6'11 Intelektualke branile otrok, bi šel bili očitki upravičeni. Dokler pa I® pogojev" ni, tudi nihče ne more 11 * česar očitati.
G. Ravnihar je v svojem g°vor poudarjal, da smo obupnih razmer naši bolnici prav za prav krivi 6*" mi vsa naša javnost. V 40 letih ’ nismo zganili, čeprav smo videli. * narašča število prebivalstva in 1,0. nikov. Hočemo kliniko! Država njjj priskoči na Pomoč in naj nam zgr® kliniko. Zato vendar plačujemo drž* vi davke in druge dajatve.	<
Enako zagotovilo jo za njim P°“ še zastopnik stavbinskih delavce i nakar jo predsednica dala na vanje resolucijo, ki je bila BPr0.^em soglasno in z burnim odobravanje*®* llkratu je sporočila, tla bo 1 ustanovni občni zbor Akcije za polnitev bolnice.
Resolucija
Žene, zbrane, 6. II. 1935. na z',or® vanju Dravske sekcije Jug. žens ^ zveze v Ljubljani, ugotavljamo temelju statistik in temeljitih re ratov zdravnikov:	,|
Ljubljanska bolnišnica, osrel*!». zdravstveni zavod za Slovenijo, ® nes ne ustreza niti zdravstven*^ potrebam prebivalstva niti najosn® nejšim zahtevam moderne medicin®^
Da se odPomore nevzdržnemu 8 , nju v naših javnih bolnišnicah, P°^ varno vso slovensko javnost, Pf® vsem pa njene gospodarske, k*1' * ne in politične predstavnike, da j* sežejo pri vladi, da nam država c y preje postavi v Ljubljani novo, *® j demo bolnišnico, ki bo mogla vr delo osrednjega zdravstvenega za da-klinike, za ves slovenski teril°r
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in batu davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
Iščemo oskrbnika za majhno gosposko posestvo. Oskr bovanje vrta in varstvo hiše. Dam prosto stanovanje v posebni hišici z vrtom. (Ugodno za vpokojenca). Naslov v upravi lista.
Gostilničarji
pozor! Avtomatične biljarde, popolnoma nove in *neni oljene prodam ali dajem v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni odd. pod »Biljard«.
Primorski rojaki,
kedar potrebujete novo obutev ali snežke, — obiščite podružnico tvrdke Bata v šiški, ki jo vodi Vaš rojak Joško Plesničar.
Bodeče žice cupi večjo množino Janhar, žeje pri Medvode h
Hranilnehniižice
prodate ali kupite najbolje potom j moje pisarne. So-1 lidno poslovanje. ! Priložite znamkol Rudolf Zore, Ljub-I Ijnna, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10
VELETRGOVINA — INDUSTRIJA
VILKO WIIXL MARIBOR
PRIPOROČA ZA PRTSDPUSTNE VESELICE KONFETE, SERPENTINE, MASKE, POKRIVALA, SREČKE I. T. D. PO NAJNIŽJI CENT.
k a r b o p e 1
dobite P*1	.
-1 L.Fosatnilj
i Bohoričev3 ulica
Gospodarska.^ . , m-
kot:	trgovine,
dustrije, hotel®; restavracije, varne, bufete, * fike, prodajaj
>* ot»
•» —•# — tr *	-
posredujemo
kup hitro, vcS -
mlekarne in 0j. druga obrtna P jetja prodaja111
kup hitro, t.
S.=Tsp%s5
EVrfVf;
nih znamka Poslovnica ^ kovič — Zagreb Ilica 144.