Kmečka trgovina Oboroževanje in kmečka trgovina Ves svet se oborožuje, čeprav vae države zagio tavljajo svojo miroljubnost. Narodi izdajajo Dgromne vsote za orožje — toliko denarja, da bi iahko vse plavalo v bogastvu, če bl se naložil v druge, koristnejše svrhe. Pa tudi vediko oborože vanje ima svoj vpliv na evetovno trgovino, ne samo na trgovanje s kovinaml in kemikalijami, ki ee rabijo v vojne svrhe, temveč tudi na trgovino b kmečkimi pridelki. Tako mi aedaj prodajamo 5 Jahkoto našo pšenico, ker si hočejo velike države napraviti ogromne zaJoge žita za primer vojae. Prodajamo veliko živine tn svinj v inozemStvo, kjer delajo iz mesa vojaške konzerve. Naše konje kupujejo razne inozemske vojaške komisiJe za syoje armade. Pa tudi za naš les ae odpiraJo lepši izgledi. Kajti les se še vedno zelo potretnije v oboroževalni tndustriji. Tako se potrebuje lee pri izdelavi letal, zlasti upogn.ien lea. Tovarne za strelivo potrebujejo velike količine lesa za izdelavo zabojev za strdivo. Mnogo lesa je potrebno tudi pri izdelavi obrambnih črt tn trdnjav. Tudii pri zidanju vojašnic je potreben les. Ne morejo biti brez lesa ladjedelnice. Oboroževanje bo moralo zato vsaj v neki meri dvigniti potrošnjo lesa lnbos tem tudi omogočilo poživljemje na mednarodnem lesnem trgu. Število pridobitnih podjetij se je povečalo Zbornica za TOI v Ljubljani je izdala seznam ¦vseh pridobitnih. podjetij v Sloveniji. če ta najnovejši seznam. primerjamo z lanskim, vidimo znaten napredek. število podjetij — trgovin, industrij in obrtnih lokalov — se je zelo povečalo v primeri z lanskim letom. Število obrtnih lokak>v se je povečalo za 428, število trgovLn za 275 gostinskili obratov za 79, industrijakih obratov pa za dva. To povečanje je znak, da gospodarske razmere pri nas le niso tako slabe, kajti v tem primcru bi moraJo število pridobitnih podjetij paflati, ne pa naraščati! Izvoz sadja Letošnji izvoz jabolk je bil precej velik in so samo s Pesnice, ki je največja izvozna postaja za sadje, odpremili več sto vagonov jabolk a Kozjaka in Slovenskih gorio. Seveda je bil izvoz mnogo večji, ker so oclpremili mnogo našega sadja tudi iz Ptuja, Ormoša in Gornje Radgone. Ker so letos v Nem&iji jabolka precej slabo obrodila, je tudi cena našega sadja ugodnejša. Naša jabolka se v Nemčiji prodajajo po 2.50—3.40 din za kg. Nemčija poleg mošančkov zelo ceni bobovec, ker je pač najtrpežnejše jabolko. Trgovina z žitom Trgovina z žitom ni nič ka,j živahna. Našim ttilinom ae nič ne mudi z nakupovanjem, pa tudi prodajalci ne 'silijo z blagom, ker pričakujejo, da se bo kmalu začela živahna izvozna sezona zlasti za pšenico. Prizad je dosedaj nakupil 13.500 vagonov psenice. — Objavljene so vesti, da je med Nemčijo in nami dosežen sporazum za izvoz naše pšenice kakcr tudi koruze letošnje žetve. Kontingent za pšenico za nemško tržišče zna.ša 20.000 vagonov, kontingent za koruzo pa 10.000 vagonov. — Kakor trdijo, bi nova pogodba z Anglijo pripomogla k še boljši prodaji jugoalovanskega proizvoda na Angleških tržiščih. Kdaj ae bodo pogajanja z Anglijo pričela, še ni točno, vendar domnevajo, da prično najkasnsje januaria 1939. — V Banatu so sedaj prodaja pšenica po 150 do 156 din za 100 kg\ Koruza, za katero je živahno povpraševanje zaradi precejšnjega izvoza, se trguje po 122—123 din 8tara, po 100 din pa nova, umetno sušena. Banatska pekovska moka se prodaia po 247—255 din, krmilna moka št.- 8 je po 110—112.50 dtn, otrobi po 97—99 din, ovcs se živah.no kupuje za potrebe naše vojske po 142 do 155 dln. Goveja živina Slinavka in parkljevka še vedno delata zgago. Znova se je ta bolezen pojavila v Mariboru ter je zopet za dalje časa zaprla mariborski sejem. Hudo r zsaja kuga v ckolici Ljutomera, zlasti na Murskem polju, kjer so okužene cele vasi ter je veliko živine poginilo. V okrajih, kjer kuge ni, so živinski sejmi precej živahni ter je tudi cena sedaj primerna. Dosežene so bile na sejmih sledeče cene: lijubljana: voli 3.75—5 din, kra^e 2.25 do 5 din, teleta 6.50—7.50 din. — Ptuj: voli 4.25 lo 5.50 din, krave 2.50—4.25 din, biki 4—4.50 din, Junci 3.50—4.25 din, telice 4.25—5.50 din. — Za- gforje ob Savi: voli 4—5.50 din, telice 4—5 din, klavne krave 2.50—3 din, za pleme 2000 din za glavo. — Maribor: voli 5, 4.50 in 3.50 din, telice 5, 4.50 in 3.50 din, krave 4.50, 4 in 3 din, teleta 6.50 in 5 din. — Kranj: voli 6.25, 5.50 in 5 din, teUce 6, 5.50 in 5 dtn, krave 5.50, 4.75 in 4.25 dtn, teleta 7.50 in 6—7 dtn. — Dol. Lendava: voli 6, 5 in 4 din, telice 5.50, 5 in 4 din, krave 3.50 in 3, teleta 7 in 6 din. — Dravograd: voli 5, 4.50 in 4, telice 5, 4.50 in 4 din, krave 4, 3.50 in 3 din, teleta 6.50 in 5 din. — Murska Sobota: biki 5—5.50, 4—5 irn 3.50—4 din, telice 4—4.50 in 4 din, krave 3.50, 3 in 2 din, teleta 5—6 in 4—5 din. — Ljutomer: telice 4, 3.50 in 3 din, krave 3 in 2.50 din, teleta 6 in 5 din. — Konjice: voli 4.50 tn 4 din, telice 5 in 4.50 din, krave 4.50 in 4 din, teleta 5.50 in 5 din za 1 kg žive teže. Svinje Cene so v spložnem čvrste, mladim pujskom pa rastejo. — Na ptujski sejem je bilo prignanih 147 svinj in 171 prascev, prodanih pa vsega skupaj 113 komadov. Prasoi 6—12 tednov stari so ae plačevali po 80 do 165 din komad, pršutarji 7.25 do 8 din, debele svinje 8.25—8.50 din, plemenske 7—7.25 din za kg. — Na sejmu v Novem nicstu so se prodajali mladi pujski 8—12 tednov stari tk) 100—180 din, pršutarji po 6—7.50 din, lepi špeharji po 8.50 din kg žive teže. — V DravOgradu so špeharji po 12, pršutarji po 10 din. — V Kraiiju ao se prodajali mladi pujski 7—8 tednov stari po 140 do 240 din za glavo, špeharji so bili po 10.50, pršutarji pa po 8—9.50 din kg. Konji Na zadnjem ptujekem sejmu ao se prodajali konji komad po 660 do 4800 din, žrebeta pa po 800 do 1750 din. Precej povpraševanja je bilo po klavnlh konjfli, kl se zadnje čase zelo iavažajo na Dunaj. Tržne cene v Mariboru dae 12. novembra 1933 M e a o : Govej« salo 15—16 din, slanina 14 dfl 15 ddn, pljuča 7—8 din, Jetra 8—10 din, reberca 10—12 din, svinjeko meso 13—14 din, niibe 15—17, din, morske ribe 10—34 dln, zajec 13 14 din W lkg. Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 din, čebula 2—4 din, česen 5—8 dtn kg, zelje glava 0.50—3 din, kislo zelje kg 3 din, repa 1 din, 6 komadov zeleme paprike 1 din, kariijola komad 1—7 dln, ohrovt ktnmad 0.50—2 din, hren kg 8—9 din, z61ena komad 0.50—2.50 din, bu«a 0.50—2 din, paradižniki kg 4—5 din, šopek peteiv šilja 0.50—1 dto, glavnata solata 0.50—1.50 din, endivija 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, Spinače, vrtnega korenja ln fižola v stročju 1 din, por komad 0.25—1 din, 2—4 komade kolerabe 1 din, luščen grah liter 7—12 dtn, 2—3 kornade redkve 1 din, šopek majarona 0.50—1 din, Sadje: jabolka 3—6 din, hruške 6—8 din, suhe slive 8—12 din, grozdje 5—12 din, celi orehi 10 din, luSčeni orehi 26—32 din, koatanj 4—5 din za 1 kg, liter 1.50—2.50 din, pečen kostanj liter 6 din, šipek liter 3 din. žito : pšenica 1.50—1.75 din, rž 1.50 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din. Mlečni izdelki: mleko liter 1.50—2 diri, smetana Iiter 10 din, surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28—30 din, domači air 10 din, jajca komad 0.75—1.25, konzervirana jajca kom. 1 din. Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—60 din, goa 30—45 din, puran 30—70 din, raca 15—20 din. Krma: sladko seno kg 0.70—0.80 din, pšenična slama 0.40—0.45 din.