PO i__TOI__K_M Petje lista in evangelija v slovenskem jeziku Škofovsika (konferenca jugosl.vanskih škofov, fci se je vršila v Zagrebu od 30. aprila do 6. maja 1921, je poslala vernikom skupen pastirski Hst, duhovnikom pa še posebno poslanico. V tej poslanici se pravi: »Slednjič Vam, bratje, javljamo, da je sveta stolica po prošnji hrvatskih škofov raztegnila na vse področje naše države pravice, fcatere so poprej imele samo poedine škofije, namreč uporabo rimskega obrednika v hrvatsJkem ali slovenskem jeziku,pa se bodo zato vršili vsi obredi v živem jeziku razen sv. maže, pri kateri se bosta samo list in evangelij pevala v živem narodnem jeziku.« Ta objava temelji na pismu z dne 17. aprila 1921, s katerim j« papež Benedikt XV. dovolil rabo rimsikega obrednika v narodnem jeziku in v ikaterem se tudi nahaza sledeče dovoljenje: Njegova svetost je tudi dovolila, da se petje lista in sv. evangelija pri sv .rnaši sme vršiti v narodnem jeziku.« To dov.ljenje je poleg ljubljan.kega g. šfcofa tudi priobčil prevzv. g. 'kneaoškof lavantinski. Duhovščina se ga sme odslej posluževati pri petih sv. mašah. Predpisano je, da duhovnik pri sv. maši list in evangelij prej prečita, latinsko. Zavoljo enotnosti v škofiji bi kazalo dovoljenje uporabljati pri slovesnih sv. mašah z asistei-co. Jubilejni odpustki razširjeni na ves svet. Na velikon.čni pondeljek ]e bilo končano sveto leto, ki se jc kot 19001etnica trpljenja in smrti Gospodove obhajalo od 2. aprila 1933 do 2. aprila 1. 1934. To sveto leto jo bilo oblagodarjeno z velikimi odpustki in drugimi duhovnimi dobrinami, iki pa so jih postali deležni samo tisti, ikateri so romali v Rim. Bilo je v pret.klem svetem letu kljub gospodarsiki krizi, ki vlada po vsem svetu, v Rimu na stotisoče romarjev, ki so prišli iz raznih delov sveta. Med.njimi so tudi bili Slovenci, _i so ve&krat v večjih ali manj.ih skupinah poromali v Rim, naposled o sklepu svetega leta, ki je bilo slovesno zaključeno s proglasitvijo mladin&kega fepoStcla don Bo_ka za svetnika. Sveti oče hoče, da bi se odpustkov sv. leta udeležili verniiki v čim največjem številu. Zato je razširil na ves ikatoliški svet vse duhovne dobrine jubilejnega leta. Jubilejne odpu&tke je mogoče dobiti vsakomur v svoji lastni župniji v dobi med 8. aprilom 1934 in 28. aprilom 1935. Odločitev sv. Očeta bo objavljena v vsaJki župniji. Določili in .znanili se tudi l>odo pogoji, pod katerimi bo mogoče dobiti jubilejni odpustek. Rdeč pas okoli Pariza. V franc.skem narodu se najdejo takšna nasprotstva, ki se redko najdejo drugod: fcrepostnost, ki se dviga v angelske višine, na drugi strani pa zloba, iki jo podpihujejo demoni teme. Iz Francije se zadnji čas stalno poroča o ikorupcijski aferi Staviskega, iki predstavlja svetu svobodomiselno Francijo v prav slabi luči. Je pa tudi druga Francija, iki ne dopušča, da bi se omadeževal častni ščit domovine, in to je krščanska Francija. To je Francija žive ikatoliške vere ter dejavne ljubezni do bližnjega. In ta Francija prodira korak za ikorakom, zmagoslavno si osvajajoč nekdanje trd njave sv.bodomiselstva in brezverja točko za točko. Zadnji čas si je osvojila takozvani rde&i pas okoli Pariza, torišče bednega proletarijata, močvirje strahotne gmotne in duhovne bede in zapuš.enosti. Tukaj prebiva milljon Ijudi, tki ga je brezsrčni nekrščanski družabni red potisnil na obronke, da tamkaj živi svoje turobno življenje. Komunizem za te ub-oge ljndi ni storil ničesar, niti z mezincem ni ganil, da bi olajšal njihovo obupno stanje. Smatral jih. je lcot zrelo jabolko, iki uiu o svojem času kot plen pade v brezbožno naročje. Pa se je začel za te uboge, zapuščene duše boj. Na eni strani je stal brezbožni ikomunist, sebični izkoriščeval.c ljudske bede, na drugi strani pa katoliški duhovnik, iki je hotel te ljudi rešiti duhovno in jim pomagati časovno in telesno. Ime temu duhovniku je pater Lhande iz Družbe Jezusove. Pri svojem prodiranju v.rdeče močvirje je kmalu našel pomagače: duliovniike in laike, može, fante, žene in defldeta, fki so ga podpirali pri njegovem apostolskem delu. Delo, ki se je s tako junaško požrtvovalnostjo začelo in vršil., je kmalu začelo roditi lepe uspehe. Da bi se ti uspehi ustalili, je sedanji pariški nadškof kardinal Verdier sklenil organizirati veliko nabiralno akcijo: o Božiču 1931 je izdal svoj oklic na vernike, naj pomagajo, da ustvari v bližini Pariza 60 novih župnij, postavi 60 n-ovih cerkva, 60 župnišč, 60 društveniti domov in 60 šolskih poslopij. Treba je tudi stanovanj za ljudi, iki so po večini stanovali po barakah. Pokupil je v to svrho velikan&ka zemljišča, ki so se po razdelila med revne Ijudi; ustan-ovil je gradbeni sklad, iki naj pomaga tem siromakom, da si zgrade svoje lastne hišice. Kardinalov poziv je imel nepričakovan uspeh. V enem samem dopoldnevu je bilo posojilo 20 milijonov frankov (60 milij.n.v dinarjev) podpisano ne samo enkrat, marveč trikrat. Pri akciji za gradbo delavskih stanovanjskiti hiš ikardinala podpirata država in pariska občina. Danes gradi kardinal —¦ delavci rdečega pasu ga imemijejo »naš kardinal« —• 64 velikih cerkva in 34 središč za bogoslužje in župnijsko dobrodelnost; med nekdaj tafco zapuščenimi delavci se je naselilo 23 vedovniških hiš. In okoli cerkva se dvigajo katoliški društveni domovi, šole, bolnišnice, sirotišnice itd. Take čudeže ustvarja tudi danes životvorna ikrščanska vera.