ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MARIBOR IN SLOVENSKA UNIVERZA Vladimir Bonač I. Maribor v preteklih desetletjih Iz majhnega provincialnega mesta, ka- kršnih je bilo v Avstro-Ogrski na desetine, se je razvil Maribor v Jugoslaviji v eno najpomembnejših industrijskih središč in v močno slovensko kulturno žarišče. Borbena zgodovina tega mesta v preteklih sto letih bi zaslužila posebno razpravo. V tem članku omenjamo samo nekaj dejstev, ki so po- membna za naš predmet. V vsakokratnem upravnem obsegu je ži- velo v Mariboru naslednje število ljudi: \ 51. 12. 1910 . . . 27.994 31. 1. 1921 . . . 30.662 31. 3. 1931 . . . 33.149 15. 3. 1948 . . . 63.009 K večanju števila prebivalstva so prispe- vali trije viri: naravno naraščanje števila meščanov (presežek rojstev), večanje mest- nega področja ter priseljevanje. Naravni prirastek stalnega prebivalstva ni bil pomemben, saj se je rodilo 1. 1948 le 951 ljudi več, kot jih je umrlo. Važnejša sta bila druga dva vira. Od 705 ha, kolikršna je bila površina mesta Maribora 1. 1910, se je povečala na 5.111 ha v 1. 1948. Zaradi tega ni mogoče neposredno primerjati podatkov o prebivalstvu. To smo dosegli s tem, da smo preračunali, koliko ljudi je živelo na površini iz 1. 1948 v prejš- njih letih. Seveda tudi tak postopek ni brezhiben, ker so vključeni v sedanje mest- ne predele tisti, ki so bili prej popolnoma kmečki in so imeli drugačne razvojne po- goje. Za popolnejšo predstavo o preteklih izpremembah dodajamo podatke, koliko prebivalcev je živelo istočasno v Ljubljani na ozemlju, kakršnega je imelo mesto leta 1948. Čeprav proračuni ne morejo biti tako točni kot popisni ptodatki, vendar lepo ka- žejo smer in jakost razvoja. V Mariboru je živelo 1. 1948 več ljudi kot v Ljubljani iz 1. 1931, kjer so jih našteli 59.768. 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S preračunavanjem na enotno površino smo izločili vpliv upravnih sprememb na večanje števila prebivalstva. Ostalo je le priseljevanje, ki je po moči znatno prese- galo prirodni prirastek. Za oceno jakosti priseljevanja, pravza- prav salda (razlika med številom priseljen- cev in odseljencev) je le nekaj podatkov. Od Mariborčanov, ki iso stalno živeli v me-' stu 1. 1948, se je rodilo na mestnem področju le 22.070 ali 33,9%. To je mnogo manj kot v Ljubljani, kjer je bilo rojenih meščanov 44,7% stalnih prebivalcev, ali v Celju, kjer jih je bilo 39,3%, kar daje slutiti mogočno migracijo. Nekoliko osvetli položaj starostni sestav rojenih meščanov in priseljencev v 1. 1948., Od 5 Mariborčanov, ki so bili stari nad 40 let, so se 4 priselili v mesto in samo eden se je tam rodil, kar kaže na velik obseg priseljevanja v preteklih desetletjih. Mnogo boljšo sliko bi dala preglednica, od kod so »prišleki«. Vemo samo, da jih je bilo 33.885 z ozemlja LRS (78,9% od prise- ljencev), 4.638 (10,8%) jih je bilo iz drugih ljudskih republik in 4.409 (10,5%) se jih je rodilo v inozemstvu. Njihova podrobna razčlenitev bi pokazala področja, od koder so prihajali, in bi v mnogočem pripomogla raztolmačiti nekatere pojave v mariborski zgodovini. Na osnovi lastnega opazovanja je poznavalec razmer takole popisal stanje okrog 1. 1930: »Vedro kot mariborsko pod- nebje in pestro kot podravske kulture je mariborsko prebivalstvo. Enotno se to sicer ne izraža. Kajti po prevratu se je maribor- sko prebivalstvo po izvoru bistveno izpre- menilo. Kakor pred vojno tako izhaja tudi povojni Mariborčan predvsem iz Podravja. Namesto nekdanje, iz alpskih in sudetskih krajev importirane birokracije pa so stopili Primorci. Tako da imamo danes v Mariboru dva tipa prebivalstva, to sta podravsko in primorsko.« Zdaj bi lahko na osnovi gra- diva, ki je na razpolago, pogledal mnogo globlje v komaj opazne, toda mogočne mi- gracijske tokove. Za Ljubljano je podobno delo že izvršeno in je dalo zelo zanimive rezultate. Samo številčen prikaz o razvoju maribor- skega prebivalstva pa nikakor ne zadostuje. V preteklih desetletjih se je namreč vršil nadvse pomemben proces indusirializacije, ki je preoblikoval socialno fiziognomijo meščanov. Ni namen tega članka, da prikaže razvoj Maribora iz kmečko-obrtniškega in trgov- skega mesta v močno industrijsko in pro- metno središče, niti da razčleni vzroke, ki so povzročili takšen razvoj. To so storili že drugi. Za prikaz našega problema je dovolj, da konstatiramo sedanje stanje, ki reflek- tira dosedanji razvoj in ga podkrepimo z nekaj številkami. Stopnjo industrializacije najbolj kažejo podatki o družbeni pripadnosti prebival- stva. L. 1948 so bili Mariborčani (zaposleni, z družinskimi člani vred) takole razpo- rejeni: Delavcev je bilo 19.005 in sicer največ industrijskih in obrtnih, ki jih je bilo 14.370, medtem ko jih je bilo v Ljubljani, ki je pretežno upravno mesto, le 22.128, od tega industrijskih in obrtnih 12.366. Aktiv- nih uslužbencev in nameščencev je bilo v Mariboru 9.820, v Ljubljani pa 25.954. Pomen Maribora kot industrijskega mesta potrjujejo tudi podatki o številu zaposlenih po gospodarskih panogah. Marca 1951 je bilo izdanih v Mariboru 31.642 delavskih in živilskih nakaznic. Od zaposlenih (t. j. oseb v delovnem razmerju), ki so jih pre- jeli, jih je živelo v mestu samem le 26.482, ostali pa so dnevno tja prihajali. Z drugimi 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA besedami: vsak dan je prišlo na delo v Maribor 5160 ljudi, na delo izven mesta pa jih je odšlo 937, kar kaže obenem velik akcijski radij Maribora, ki na ta način razširja svoj vpliv. Tisti, ki so stanovali v Mariboru, so bili zaposleni v naslednjih gospodarskih pa- nogah: V industriji, gradbeništvu in obrti (brez privatnih obrtnikov) je bilo v Mariboru za- poslenih 17.917 ljudi, v mnogo večji Ljub- ljani pa isti čas 21.572. Javna uprava je vzeta v širokem smislu besede ter obsega poleg delavnosti držav- nih oblastnih in upravnih organov še pro- svetno in zdravstveno delavnost. s Po letu 1918 so kmalu na obeh učnih za- vodih prevladali Slovenci. Razumljivo je, da niso bili vsi dijaki na mariborskih gimnazijah iz Maribora, tem- več iz vsega Podravja, saj sta bili do leta 1945 najbližji gimnaziji v Celju in Ptuju. Pri tem so bili pri študiju privilegirani otroci meščanov, kar je običajen pojav, ker starši, ki stalno žive v kraju, kjer je šola, laže vzdržujejo dijake kot drugi, ki morajo plačevati visoko oskrbnino, oziroma so otroci v neugodnejšem položaju. Narodnostni sestav prebivalstva Maribora je bil leta 1948 naslednji: Med Neslovani je bilo 268 Nemcev in 160 Avstrijcev. Razumljivo je, da se je s kulturnim na- predkom vedno bolj večala potreba po osnovnih in srednjih šolah. Naraščanje želje po šolanju se lepo vidi iz števila maturantov na obeh mariborskih gimnazijah. Po vojni je padlo število matu- rantov zato, ker niso mogli redno študirati v času okupacije. j V Avstroogrski je bilo na obeh srednjih šolah več nemških kot slovenskih dijakov. Navajamo stanje iz leta 1912/13. II. M a r i b O r č a n i na slovenski univerzi Povsem razumljivo je, da se je del mari- borskih srednješolcev odločil za visoko- šolski študij in to prav na ljubljanskem vseučilišču. Krepitev slovenske narodne za- vesti, naraščajoča težnja po izobrazbi in končno fK)litične razmere, ki so oteževale študij v zamejstvu, so bili glavni činitelji,' ki so povzročili, da je vedno bolj naraščalo število Mariborčanov na slovenski univerzi, i 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V Avstroogrski je izšlo iz samega Maribora malo slovenskih izobražencev, čeprav je bilo središče slovenskega kulturnega življe- nja na slovenskem Štajerskem. Večina zna- nih štajerskih javnih delavcev je bila doma s podeželja. V Jugoslaviji se je to spreme- nilo. Maribor je začel slediti Ljubljani kot vir šolane mladine, sprva bolj počasi, potem pa vedno hitreje. Zadnja leia je število visokošolcev v Ljubljani, ki so se rodili v Mariboru, tako naraslo, da se nam je zdelo vredno posvetiti pojavu poseben članek, saj jasno govori o novih silah, ki sodelujejo v vedno večjem obsegu pri oblikovanju slovenskega socialnega in kulturnega živ- ljenja. V še neobjavljeni študiji: »Slušatelji univerze v Ljubljani po rojstnem kraju« smo skušali odgovoriti na še popolnoma neraziskano vprašanje, od kod so prihajali visokošolci, ki so študirali v Ljubljani. Iz naravnost presenetljivih rezultatov raz- iskave objavljamo na tem mesitu nekaj podatkov o Mariborčanih na slovenski univerzi. Rojstni kraj sicer ni neoporečen indi- kator okolja, kajti nekdo se v določenem kraju lahko samo rodi, potem pa stalno živi drugod in oblikuje kraj bivanja nje- govo osebnost. Posebej velja to za mesta, kjer so porodnišnice, kamor hodijo rodit žene iz okolice. Ima pa prednost, da je nesporen ter nedvoumen. Ce ga gledamo izoliranega, seveda lahko pogrešimo; če pa opazujemo položaj več desetletij, ga korigi- ramo s podatki okoliških krajev in poznamo konkretne razmere (n. pr. da hodijo žene iz okolice v večjem številu rodit v porodniš- nico šele po drugi svetovni vojni), potem se smemo zanesti, da rojstni kraj zares kaže dejansko stanje in mislimo, da je to primer pri naših podatkih. Vsi priobčeni podatki kažejo število vi- sokošolcev, ki so se rodili na ozemlju, kot ga je obsegal Maribor leta 1948 in so bili vpisani na univerzi v Ljubljani v letnem semestru leta 1921, 1931, 1941 in 1951. Zaradi krajšega izražanja jih imenujemo »Mari- borčane«. Upoštevani so vsi, ki so študirali na univerzi oziroma visokih šolah v Ljub- ljani (brez akademij), razen teologov, ker bi se sicer premaknilo razmerje v škodo slušateljev iz severne Slovenije. Od tam namreč niso hodili študirat bogoslovja na univerzo v Ljubljano, ampak je imela lavantinska škofija do druge svetovne vojne lastno bogoslovno učilišče. V začetku se univerza v Ljubljani v se- vernih predelih Slovenije še ni afirmirala. oziroma ni bilo na njej mnogo slušateljev s Štajerske in Prekmurja, predvsem ne iz Maribora, ker jih je bilo razmeroma malo in so študirali prva leta po prevratu dru- god, večinoma v Gradcu in na Dunaju, kamor so hodili že prej. Kljub temu, da je imel Maribor kot pomembno središče trgovine z deželnimi pridelki močne stike s Podravino, pa v Avstroogrski štajerski Slovenci niso hodili študirat na zagrebško univerzo, ker v Av- striji niso priznavali izpitov z madžarskih univerz. Po letu 1918 pa je vsako leto odhajalo precej Mariborčanov v Zagreb. Vendar je njihovo število majhoao v primeri s tistimi, ki so se odločili za Ljubljano. Univerza v Ljubljani je postajala iz leta v leto dejansko, ne zgolj formalno last vseh slovenskih pokrajin, ne samo tistih, ki go- spodarsko in prometno težijo k Ljubljani. Ne moremo reči, ali so vsi tisti, ki so se rodili v Mariboru, zares Mariborčani po vzgoji in miselnosti. Znano je, da so po- šiljali na univerzo največ otrok uradniki. Te pa cesto premeščajo. Tako se zgodi, da napačno presodimo položaj nekega kraja in mislimo, da so od tam domačini, so pa včasih priseljenci, ki so bili v kraju morda le ne- kaj časa. Vendar ne dvomimo, da odražajo številke vsaj v glavnem razvojno tendenco, ki je v vsej severni Sloveniji ista in se kaže v nenavadno visokem absolutnem in relativnem porastu števila visokošolcev. Leta 1921 je bilo od slušateljev univerze v Ljubljani, ki so se rodili na ozemlju LRS, le 18,4% s Štajerskega, leta 1951 pa 27,5%. To kaže veliko željo po izobrazbi, ki je bila odslej iz različnih vzrokov nerealizi- rana. Podatki o številu Mariborčanov na uni- verzi v Ljubljani pričajo o velikih kul- turnih izpremembah, ki so se izvršile v Mariboru po letu 1918. Pravilno velikost porasta ugotovimo šele \ s primerjavo. Ta kaže, da se je v treh slo-.I venskih mestih: Ljubljani, Mariboru in i Celju od leta 1921 relativno najbolj dvig- - 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nilo število Mariborčanov na univerzi v Ljubljani. Od leta 1921 (= 100) je naraslo število Ljubljančanov na slovenski univerzi na 1082 in skoro prav na toliko (1073) šte- vilo Celjanov, število Mariborčanov pa kar na 12.833! To je razumljivo. V Ljubljani so bili Nemci pred letom 1918 v manjšini. Mesto je bilo priznano slovensko kulturno središče z vrsto učnih zavodov, kjer so pre- vladovali Slovenci in ki jih je varovala pred nemškim administrativnim in politič- nim pritiskom deželna avtonomija. Tudi v Celju so bile narodnostne razmere, ki so bistveno vplivale na obisk gimnazije, znatno ugodnejše kot v Mariboru, ki je moral na- praviti v Jugoslaviji velik skok, da se je po številu visokošolcev v razmerju do prebi- valstva vsaj deloma približal tema me- stoma. Lepo kaže razvoj tabela o rojstnem kraju visokošolcev iz LRS (v %). Precejšen del tako velikega napredka je' treba pripisati vedno večjemu številu dija-' kinj, ki so stopale na univerzo. To jej splošno opazen pojav in so ga podatki za \ Maribor le potrdili. \ Poleg splošnega porasta števila visokošol- cev iz mest, kar predstavlja poseben pro- blem, je dobro viiden dvig števila Mari- borčanov, ki ga lahko imenujemo fenome- nalnega, saj prepričljivo kaže s svoje strani na pojave, ki smo jih omenili. Še bolj zgovorna je primerjava s števi- lom prebivalcev. Na 10.000 prebivalcev, ki so stalno živeli v vseh treh mestih (v obsegu iz 1. 1948) je prišlo naslednje število sluša- teljev univerze v Ljubljani, ki so se rodili v navedenih mestih: Istočasno se je preusmerilo zanimanje ; za študij. Sliko kvari dejstvo, da univerza ! v Ljubljani ni bila popolna. Zato priob-] čujemo absolutne in relativne podatke, iz katerih vidimo, da je med Mariborčani polagoma, a odločno prevladal študij prak- tičnih disciplin, kar smo opazili skoTo pri vseh krajih. | (Vzrokov za porast števila študentk tu ni i treba posebej navajati, ker bi se oddaljili \ od naše teme; so tako splošno kulturnega in gospodarskega pomena, da so v glavnih obrisih znani vsem. Op. ur.) 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Zal za predvojno dobo ni podatkov o soci- alni pripadnosti visokošolcev, oziroma so ti pomanjkljivi. Z njimi bi v mnogočem izpol- nili sliko položaja. Kljub temu, da so po- datki skopi in da smo nakazali samo eno izmed vezi med Mariborom in slovensko univerzo, se nam zdi, da smo vendar jasno orisali razvojne črte. Želeli smo podati le malce gradiva za rekonstrukcijo razgibane in plodne polpretekle dobe, da bo mogoče tudi s te strani pravilno oceniti vlogo in rast Maribora v slovenski kulturni zgodo- vini ter posebej še pomen mariborskega dijaštva, ki je vedno krepko in borbeno posegalo ne samo v štajersko, temveč v ce- lotno slovensko javno življenje. VIRI Rezultati popisa prebivalstva z dne 15. marca 1948 in drugih statističnih akcij. Osebni listi slušateljev univerze v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. Vodnik po Mariboru, Ljubljana 1932. »Zora« 1913/14. Franjo Kraraberger; Nekaj številk o Mariboru, Mariborski koledar 1933. (Dr. Gregor Žerjav): Ali so Ptuj, Celje, Maribor res nemška mesta?, Ljubljana 1918. Slika 1. Situacija topilnice železa pri Nomnju (S. Smolej) 54