Imhajm nat UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. PoStni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST **. 30. _ Ur NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spoiiizione in abb. postale I. gr. ST. 168 TRST, ČETRTEK 13. JUNIJA 1957, GORICA LET. VI. PO PODPISU POGODBE O AMERIŠKI POMOČI POLJSKI 60MUIKA SE MORA BORITI NA DVEH FRONTAH Sovjetska Rusija je doslej edina določala gospodarski razvoj Poljske - Prvi korak k pravi neodvisnosti - Po 3 mesece trajajočih pogajanjih se je poljski vladi končno posrečilo, da je v petek p od pihala v Wašhingtomi pogodbo, s katero se je Amerika obvezala prožiti Go-mulki gospodarsko pomoč. Razgovori so bili dolgi in težavni, ker jc po obstoječi ameriški zakonodaji vladi prepovedano na kateri koli način podpirati komunistične dežele onkraj tako imenovane »železne zavese«. Razen tega sta Eisen* hower in njegov zunanji miniiisiter Dulles naletela pri svojem načrtu, da pomagata Gomulki, ob odločen odpor nekaterih vplivnih krogov v parlamentu, ki jih vodi senator Knovvland. Ta je mnenja, da je Vladislav Gomulka komunist, in to je zanj dovolj, da mu je treba slaherno podporo' — odbiti. Komunisti so po njegovem vsi enaki, pa naj bodo te ali one barve. Proti vsem se je treba boriti, ne pa da jih Amerika iz kateregakoli razloga še podpira, To je isti Knovvland, ki je svoj čas odločno protestiral, da je Eisenho-ver povabil maršala Tita na uradni obisk v Ameriko. Toda Eisenhower in Dulles sta se vsemu odporu nakljub odločila, da priskočita Go-mulki na pomoč. KAJ JE VSEBINA SPORAZUMA? Poljaki in Amerikanci so se domenili, da dobi varšavska vlada takoj približno 50 milijonov dolarjev ali okoli 31 milijard in 500 milijonov lir, drugo polovico pa v trenutku, ko bo .sporazum odobren tudi od ameriškega parlamenta. Če pojde vse po sreči, bo dobila Poljska pozneje drugi del posojila. Vrniti ga bo treba v 20 letih s 4 in pol odstotka obresti. Odplačevanje se začne po petih letih. Denar bodo uporabili, da »i Poljska kupi v Ameriki moderne naprave za premogovnike in poljedelske stroje, ostalo bo pa potrošeno za uvoz bombaža, žita, masti in raznih olj. Washington je obenem preklical *e 6 let trajajočo prepoved, po kateri je bilo zabranjeno nakazovanje dolarjev v Poljsko. Glavni razlog, zakaj se je Amerika odlo-(,ila za to politiko, je v tem, da sta Eisen-hower in Dulles smatrala za nujno potrebno podpreti Gomulko v njegovi borbi za po-Jitieno in gospodarsko samostojnost Poljske. Pomagati sta mu hotela, da se reši iz sedanje odvisnosti od Sovjetske zveze. Kakor pri vseh podložniških državah je služijo potrebam Rusije in njenih zaveznikov, iz Rusije prejema Poljska surovine in hrano, tja prodaja svoje blago. Od ostalega sveta je bila doslej tako rekoč odrezana. Ta način gospodarjenja je določen v posebni trgovinski pogodbi, ki veže varšavsko vlado. Če bi Hruščev lepega dne ustavil pošiljanje železne rude iz Urala visokim pečem Poljske, če bi tekstilne tovarne v Lodzu ne prejemale več bombaža iz Turkestana in varšavski mlini ne več žita iz Ukrajine, bi se dežela pogreznila v brezposelnost in lakoto. Gomulkova vlada bi padla in po vsej državi bi izbruhnili krvavi neredi. Sovjetski voditelji imajo torej v rokah sredstva, s katerimi lahko vsak čas zrušijo Goinullko. Za to jim ni niti potrebno, da se pnslužijo oklopnih divizij, ki jih drže na poljskem ozemlju, marveč zadostuje, da sežejo po gospodarskih ukrepih. PREOBRAZBA POLJSKE DRŽAVE Zelo značilno za Gomulkovo osebnost je, da si je kljub tej gospodarski in vojaški odvisnosti od Moskve upal iti v boj za enakopravnost in neodvisnost svoje domovine. Odločitev je padla lani 20. septembra, ko so poljski komunisti sklicali v Varšavo sejo osrednjega odbora stranke ter je Hruščev v spremstvu več maršalov priletel v poljsko prestolnico, da prepreči izvolitev Gomulke za voditelja, stranke. Vse grožnje vzkipljivega Hruščeva, da se bo, če treba, poslužil sile, niso naredile na Gomulko niti najmanj- šega vtisa. Mož, ki je bil pripravljen tvegati za svoje ideje tudi življenje, je odvrnil, da bo pozval ljudstvo na odpor, pa naj se zgodi zatem, kar hoče. Neustrašni nastop je imel za posledico, da so se Rusi vdali 'ter priznali v posebni pogodbi Poljski neodvisnost in enakopravnost. V dobi nemirov na Madžarskem jim ni ka-žalo voditi drugačne politike. Gomulka je nato začel v državi z daljnosežnimi preosnovami, ki še danes niso povsem izvedene: najprej je razgnal vsemogočno tajno policijo iz Stalinovih časov, nato razpustil kolhoze ter vrnil kmetom njihovo zemljo, tovarne je izročil v upravo delavcem in nameščencem, preklical je pa-državljenje malih trgovin in obratov in dovolil zasebnikom, dia ustanavljajo drobna in srednja industrijska podjetja. Uvedel je večjo svobodo tiska ter se pomiril s katoliško Cerkvijo, kateri je vrnil zaplenjeno imetje ter ji zajamčil svobodo dušnopastir-skega delovanja. Vse te politične in socialne spremembe se seveda ne skladajo z notranjo ureditvijo Sovjetske zveze, kjer je kmečka zemlja podržavljena in so ravnotako vsa industrija, obrt in trgovina v rokah države, to se pravi vlade. Da Gomulka uvaja sedaj na Poljskem nov gospodarski Ln socialni red, ne more biti prav sovjetskim voditeljem, zakaj poljski zgled deluje nalezljivo na vse sosedne komunistične dežele ter manjša tu vpliv Moskve. Kateri so Gomulkovi nasprotniki Iz tega sledi, da v Kremlju ne morejo biti preveč navdušeni za Gomulko. Na' čelu komunistične Poljske bi raje videli drugega, bolj vdanega moža. Gomullko trpe, ker jim politično nikakor ne kaže, da bi ga vrgli. K temu pride še to, da bi mu na Poljskem težko našli naslednika. Moskvi poslušni stalinovei so namreč med delovnim ljudstvom neverjetno osovraženi. Njihovi voditelji Borman, Mine, Mijal in tovariši si ne upajo več na ulico. Če bi jih ne ščitila Gomulkova policija, bi jih razjarjeno prebivalstvo pobilo. Teh nasprotnikov se ni treba Gomulki niti najmanj bati. Ko so pred kratkim nastopili na IX. plenarni seji osredinjega odbora proti novi Gomulkovi politiki, je bilo za vsakogar jasno, da je njihova bitka izgubljena, še preden so jo začeli. Njihova kritika je bila •odi na Poljskem vse gospodarstvo vključe- uperjena v prvi vrsti zoper delavske svete mr __—___J___:______* 1 C* • . .1 • m. .m m J? o v širši gospodarski načrt Sovjetske zveze, industrija proizvaja v [prvi vrsti izdelke, ki in novo agrarno politiko; zahtevali so z drugimi besedami, naj se kmetom odvzame spet zemlja in delavcem vsa oblast v tovarnah. Jasno je, da niti sami niso verjeli, da bi ta njihova zahteva mogla navdušiti kmetsko in delavske množice, v njih bi lahko le vzbudila odločno nasprotovanje. Zakaj so se torej spustili v očiten boj z Gomulko? Ne zato, ker so upali na zmago, temveč samo zategadelj, da bi vzdignili hrup ter s tem opozorili Moskvo na »nevarne vode«, v katere žene Gomulka »socialistično Poljsko«. Doseči so hoteli, da bi Moskva strmoglavila Gomuliko' s silo ter spravila nekdanje stalinovce spet na oblast. To upanje je sicer po našem prazno, zakaj časi se spreminjajo in Sovjetska Rusija bi se stokrat premislila, preden bi sama izzvala na Poljskem dogodke, kot smo jih doživeli jeseni na Madžarskem. Stalinovei imajo prav le v tem, da je Moskva edini nevaren nasprotnik, katerega bi se Gomulka moral plašiti. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ITALIJA SPET BREZ VLADE Adone Zoli je dobil tudi v poslanski »bornimi večino in bi lahko osi ail na oblasti, toda v vsej demokratični javnosti in tudi v vrstah Kršč. demokracije so se vzdignili ogorčeni protesti, da je prišel do večine s pomočjo — fašistov. Zolli se je branil, da fašistične glasove odklanja in da bi, talkoj odstopil, če bi njegova vlada bila odvisna od piod-pore fašistov. Njihovih 23 glasov je treba odbiti, pa se bo izkazalo, da je kljub temu v večini. Pri prvem štetju so ugotovili, da je Zoli imel tudi brez fašistov večino 2 glasov v zbornici. Ko so še enkrat šteli, so pa ugotovili, da so se zmotili: brez pomoči fašistov bi bil Zoli ostal v manjšini! Zato je moral držali besedo in — odstopiti. Taiko je Italija ponovno brez vlade. JUGOSLOVANSKI GENERALI V MOSKVI Minister vojske Ivan Gošnjalk je v petek »odpotoval v (spremstvu četverice generalov in zastopnika jugoslovanske mornarice v Sovjetsko Rusijo, kamor ga je povabil sovjetski obrambni minister maršal Žufcov. Obisk bo trajal tri tedne in je bil prirejen, da »e Jugoslovani seznanijo z najnovejšim razvojem sovjetskih oboroženih sil. V nekaterih krogih na zapadu je obisk vzbudil negodovanje in razne sume, o katerih je Tito izjavil, da so zelo kratkovidni. Jugoslavijo SO' obiskali že ponovno vojaški strokovnjaki iz Amerike, Velike Britanije in Francije. Zakaj naj bi si Jugoslovani! ne smeli ogledati vojaškega napredka v Sovjetski zvezii? »Nihče nas ne more prisiliti«, je dejal Tito, »da bi vodili enostransko zunanjo politiko s to ali ono državo«. DULLESOVE IZJAVE Ameriški zunanji minister je govoril v ponedeljek v parlamentu o svetovno političnem položaju. Komunizem, je dejal, se je v zadnjih letih polastil oblasti v 20 dež el rili, katerih prebivalstvo šteje približno 900 milijonov duš. Vendar je dodal, da ni noben narod padel pod komunistično gospostvo, če je bil vključen v to ali ono obrambno zvezo svobodnega sveta. Združene države so od 1. 1950 do danes potrošile okoli 17 milijard dolarjev za vojaško pomoč svojim prijateljem. Ti sami so v istem času izdali za svojo obrambo nad 100 milijard dolarjev. »Brez naše podpore bi naši zavezniki ne bili mogli ost variti svojih vojaških programov«. Z druge strani se je povečala tudi varnost Amerike, iki se ja ni več treba zanašati samo na lastne vojaške sile. »Sovjetski voditelji«, je rekel Dulles, »vodijo danes obsežno propagando, za mir in ra-zoroževanje, toda mi ne vemo še, ali so resnično voljni sprejeti« tako nadzorstvo nad razoroževanjem, ki edino jamči zapadnja-kom, da se lahko brez skrbi za svojo varnost podajo na pot razoroževanja. Vse pa k sreči kaže, da se bosta vzhodni in zapadni tabor vendarle vsaj v nekaterih točkah sporazumela, »INDIJSKA MRZLICA« Angleški časnikarji poročajo iz Indije in Kitajske, da se je tam pojavila huda influenca, iki je napadla na sto tisoče ljudi in jih že mnogo pobrala. Bolezenski bacil je nepoznan. Vse spominja n,a »špansko bolezen« |iz 1. 1918, katera je tedaj spravila v grob okoli 6 milijonov ljudi. Nekateri zdravniki so mnenja, da se nova »indijsko mrzlica« bliža zapadu in da bo v Evropi najhuje razsajala proti jeseni. NOVA FRANCOSKA VLADA Ker tudi k rščansk od eni ok rats kemu voditelju Pfimlinu ni uspelo, da bi sestavil vlado, je predsednik republike Coty naprosil že tretjega politika, naj poskusi svojo- srečo. To je Bourges-Maunoury, prvak radikalne stranke Mendes-Francea. In res je Bourges prepričal Moiletove socialiste, dia z njim sodelujejo. 'Nova vlada bo- torej sestavljena kot prejšnja, le da bodo imeli v njej namesto socialistov vodilno vlogo radikali. Medtem divja dalje boj med Arabci in Francozi v severni Afriki. V nedeljo zvečer so uporniki izvršili v mestu AJaitru strašen bombni napad. V ra-zkošni plesni dvorani ob morski obali so namestili peklenski stroj pod oder orkestra. Ko se je bomba razpočila, je njena strahotna moč takoj ubila 10 oseb in 80 zelo težko ranila. Policisti in zdravniki, ki so- prihiteli na p o mioč, niso vedeli, kje bli pričeli z rešilnim delom: vsepovsod so ležale odtrgane rolke in noge in prostor je odmeval od obupnih krikov ranjencev. Bomba je zadela same Francoze, (takoj je pa zginil iz kavarne alžirski natakar, ki je bil gotovo v zvezi iz zarotniki. Taki dogodki zelo škodujejo ugledu Francije v svetu in bodo tudi novi vladi povzročili hude skrbi. Pomirjenje Alžira je sedaj osrednjle vprašanje francoske politike. Finančni izvedenci napovedujejo, dia bo padla vrednost francoskega franka. NASERJEVI USPEHI IN PORAZI Egiptovski predsednik republike Naser je imel te dni zadoščenje, da je v vprašanju Sueškega prekopa popolnoma zmagal. Najprej so- se z njim pogodili Angleži. Sprejeli so njegovo zahtevo, da je treba plačevati vse prevoznine novi egiptovski parobrodni družbi. Francija je bila še edina država, ki; je pozivala svoje ladje, naj ne plovejo skozi Suez. Sedaj se je pa tudi ona vdala. S po-sredovanjen Švice se je dogovorila z Naserjem, da se bodo odslej tudi francoski parniki spet posluževali prekopa ter plačevali prehodniuo Egiptu. Francozi so to naredili pod pritiskom svojih paroplovnih družb, ki si hočejo prihraniti večje in nepotrebne stroške za dolgo pot okoli Afrike. — To pomeni popolno Naserjevo zmago. Istočasno pa doživlja očitne poraze v Libanonu. Pri volitvah v ondotni parlament, ki se opravljajo že več tednov, ostajajo' z Naserjem povezane stranke v manjšini. Vse kaže, da bo vlada zmagala in da bo zavoljo tega la arabska dežela stopila v krog Naserjevih nsprotnikov. Tako se uresničuje polagoma načrt Amerikaocev, ki gre za tem, da Egipt čedalje bolj osami med samimi Arabci, dokler se Naser ne omehča in ukloni načrtom Washingtona. NAJDRAŽJA MAČKA Najdražia mačka na svetu je tista, ki ji v Hollywoodu pravijo Jogi/ Uporabljajo jo v vseh filmih, v katerih se zahteva od živalicc mijavkanje ali poležkovanje. Ker nosi lep dohičelk, jo je dal lastnik zavarovati za 20 I milijonov lir. GOVOR DR. TINZLA Pretekli petek je imel Karl Tinzl v rimski poslanski zbornici govor, v katerem je utemeljil. zakaj morajo južnotirolski zastopniki glasovali proti vladi. Po sporazumu De G as p e ri- G rub er, je dejal, Italija ni samo dolžna datfil manjšini na rodni zemlji samoupravo, temveč ji mora zajamčili tudi nekatere pravice, iki nimajo nobene zveze z avtonomijo, tako nn priliko dvojezičnost v državnih uradih in primerno število državnih nameščencev, ki naj jih vlada imenuje med pripadniki narodne manjšine. Vsak narod ima v ostalem brez ozira na obstoječe pogodbe »veto pravico do svobodnega življenja na lastni zemlji. »Mii verjamemo, g. Zoli« — je vzkliknil dr. Tinzl — »tudi v naravno ali če hočete v nadnaravno pravo«. »Ljudstvom pritičejo nekatere prirod-ne in svete pravice, ki stoje izven in iznad vsalkle pogodbe in vsakega pisanega zakona. Te pravice mora država priznavati ne glede na to, če obstoji ali pa ne obstoji poseben dogovor, ki zanje jamči. NEOPRAVIČLJIVO Te dni smo videli tiskovine šolskih spričeval za slovenske ljudske šole, izgotovljene v uradnem Poligrafskem zavodu v Rimu. Besedilo je sicer dvojezično, toda tistih nekaj besed v slovenščini je slovnično tako spake-dranih, da se človek prijema za glavo. Ali državna tiskarna res ne more nikjer iztaknili korektorja, ki bi poznal slovenščino? TRŽAŠKI VELESEJEM V nedeljo, 23. t. m., bodo slovesno otvo-rili tržaški velesejem, ki se po prvih neizogibnih težavah čedalje bolj uveljavlja v mednarodnem trgovinskem svetu. Letos bo na velesejmu sodelovnlo 24 držav, med katerimi bodo najmočneje zastopane Zahodna Nemčija, Avstrija, in Jugoslavija. Jugoslovanom so dovolili, da smejo letos prodati v Trstu za 300 milijonov svojega blaga, medtem ko so lani lahko prodali le 200 milijonov, se pravi 100 milijonov manj. Tudi iz tega spoznamo, kako se odnosi med jadranskima sosedama čedalje bolj izboljšuje- i°- Izmed tržaških industrijskih podjetij bodo močno zastopane zlasti »Jadranske ladjedelnice«, ki letos obhajajo 100-letnico svojega obstoja. ZDRAVNIŠKI DNEVI Te dni imajo, nia. Japonskem »Dan zob«, imeli pa so tudi »Uain ušes«. Ob tej priložnosti številni' zdravniki, kar na ulicah, trgih in v drugih javnih delih mesta brezplačno pregledujejo tnimioidoče in jim dajejo razne potreb ne n as ve te. TEDEN TISKA Zveza italijanskih katoliških učiteljev je priredila v Gorici 3., 4. in 5. junija poseben »teden tiska«. Namen je bil opozoriti starše in javnost na posledice slabega tiska za mladino. V bivši dvorani »Trgovskega doma« so si sledila tudi predavanja o tem vprašanju. Velike založbe so pa priredile razstavo mladini primernih knjig. Slab italijanski tisk je v resnici preplavil tudi naša mesta in sega že na vasi. ZASLUZENO PRIZNANJE Upokojenemu višjemu nadzorniku tržaškega šolskega skrbništva g. Hinku Mediču, znanemu slovenskemu šolniku, so v Rimu podelili častni naslov osrednjega nadzornika pri prosvetnem ministrstvu-Čestitamo! '1 NOVICE ■ UMETNA ZVEZDA Moskovski radiilo poroča, da bo Sovjetska Rusija v kratkem pognala v zrak umetni satelit ali zvezdo, ki se bo, ko jo bodo s pomočjo raket spravili v primerno' višino, začela tama od sebe vrteti okoli zemlje. Satelit bo kakor luna odbijal sončne žanke, imel obliko majhne zvezde ter obkrožil 16-krat na dan našo zemljo. Enkrat jo bo obšel v 90 minutah.. Zvezdica bo vidna z 'navadnim daljnogledom t ik pred zanjo in kmalu po sončnem zahodu. S tem, pravijo v Moskvi, ge ot varja nova doba zgodovine, ko ziačenja človek prvič prodirati v v »emirje. HITLER NA DOPUSTU Prejšnji teden se je na berlinskih ulicah pojavil široko odprt avto, v katerem je stal v vojaški opravi — Hitler,z iztegnjeno desnico v nacistični pozdrav. Poleg vozača je bilo citati velik napis: »Prihajam iz pekla, hudič miii je dal 24 ur dopusta«. Meščani so nekaj časa debelo zijali, potem so> se »meje začeilli gnesti okoljij avtomoihilla. Nlastala je taka zmešnjava, da je policija morala spraviti v firerja preoblečenega bunkeža na varno. Velika mehiška družba namerava prirediti fiilm o življenju nesrečnega nadvojvode Maksimilijana, ki je iz Miram ara ob naši Adiriji šel po krono in smrt v Mehiko. Vlogo blazne cesarice Karlote so odkazali veliki igralki Ingtrid Bergmanovi. Nekaj prizorov bodo snemali tudi v Miramam. Vsebino »te pa že brali y našem podlistku Beli grad — zakleti grad. »DAN BREZ ŽRTEV« Kakor jiraznujejo po svetu dan matere ali dan zmage, tako so uvedli v Franciji »dan brez žrtev«. To je 2. junij, ko pozovejo vse vozače, naj bodo poseno pazljivi in skrbni, d* bli ne ibilio smrtnih nesreč. Tej pobudi so •e priključile tudi Nemčija, Luksemburg in Belgija. Letošnji »dan brez žrtev« je imel ta uspeh, da je obležalo na cestah teh dežel 38 mrtvih, namesto 80 kot lani. HARMONIKE V Anikoni in okolici‘ izdelujejo harmonike, ki jih iz večine izvažajo v Ameriko. Glasbila po navadi že vnaprej plačajo. Razni ameriški odjemalci so pa prejeli zaboje, v kateruh so našli namesto harmonike velik kamen. Po daljšem času je italijanska policija odkrila dva šoferja, ki »ta imela lepo Navado, da sta na poti v Genovo jemala iz Nabojev harmonike in jih nadomeščala s kamni. Zato so jima sedaj zagodli več let j«««. PREKLEMANO BOGASTVO Mlada vdova Marjeta Gheza je zadela, kot smo že pisali, aprila pri nogometu dobitek 132 milijonov lir. Tedaj so se zaeedile po njenem bogastvu sline vsem mogočim ljudem. Delavka, za katero »e ni prej nihče menil, je dobila kar na desetine ženitnih ponudb. Zadnje čase je pa prejela še grozilna pisma, da ji bodo ugrabili 8-letuoi hčerko, če ne položi neikiaj milijonov pod določeno gozdno skalo. Mati je zelo v strahu za edinke, katero spremljajo orožniki vsak dan celo v šolo. STATISTIKE O VOJNAH IN MIRU Po statističnih podatkih o vojnah in miru od letia 1460. pred Kr. do konca predlanskega leta je ugotovljeno, da so ljudje v teh 3415 letih živeli na svetu samo trii sto let v miru, v vojn1! pa vsa ostala tisočletja. Pri tem so podpisali približno 8000 mirovnih pogodb, med njimi zelo mnoigo takih o »večnem prijateljstvu«. POD POLICIJSKIM NADZORSTVOM Ker se je pri plezanju na naj višjo goro v Evropi, na; Mont Blanc, dogajalo ziadnje čase vse več smrtnih nesreč, so planino postavili pod nekako policijsko nadzorstvo. Vsak hribolazec se mora, preden gre na pot, javili pri policiji in natanko opisati, kod nameraval laziti. Če ne pride ob določeni uri na napovedano mesto, vedo reševalci vsaj, kje ga je treba iskati. KMETOVANJE S PREKRIŽANIMI ROKAMI .Neka tovarna poljedelskih strojev v Chicagu je izdelala traktor, ki orje brez vozača. Kmet laih|k>0' sedi doma za. mizo in vodi oralo s pomočjo radijskih valov in elektronk tudi iz daljave 24 kilometrov. Traktor pne* vrže tudi najtršo grudo in se po končanem delu vrne sam domov. Obenem javii gospo- (Nadaljevanje s 1. strani) AMERIŠKI ZAVEZNIKI KREMLJA Drugi nasprotnik, s katerim mora Gomul-ka računati, je pa na zapadu, v protimoskov-ski Ameriki. Razni Knowlandi tu sicer radi vidijo, kadar se Gomuillka postavi Kremlju po robu ter se bori za neodvisnost Poljske. Ker je pa prepričan komunist, mu iz načelnih razlogov nočejo pomagati. Možje pozabljajo, da mora Poljska, če naj bo neodvisna, najprej jesti, a da nima dovolj žita; da mora delati, a nima surovin. Za prebivalstvo mora v tujini kupovati blago, a nima potrebne valute. Sovjetska Rusija je edina, ki, čeprav skromno, Poljski v tem pogledu pomaga, vse ostale države so jo doslej puščale na cedilu. Knoivvland in somišljeniki hočejo, naj bo tako tudi v bodoče. Prepričani so, da je to edini način, s darju, kakšna je preorana zemlja: v stroj je namreč vdelana fotografska priprava, ki sproti slika opravljeno delo. LEP ZASLUŽEK Angleški kralj Edvard VII. Se je, kot zna-no, moral pred 20 leti odpovedati prestolu, ker se je hotel za vsako ceno poročiti z ločeno Amerikanko Wally Simpslon. Pozneje je Edvard segel po> peresu in začel ipisati svoje spomine in isto je storila tudi Simpsonova. Njuni sestavki niso bili bogsigavedi kako imenitni, a ker na svetu mrgoli ljudi, ki so nori na vse, kar se tiče kraljev in cesarjev, je njune spomine občinstvo kar požiralo. Prevedeni so bili v 13 jezikov in sta vrgli Edvardu doslej že 525 milijonov liir zaslužka. DVE VAŽNI VPRAŠANJI V Ameriki imajo slovit zavod, ki nosi ime Gallup ter se ukvarja samo s tem, da preučuje, kaj ljudje menijo' in govore. Ugotovil je, da sta dve najpogostejšii vprašanji, ki si ju Amerikanci stavijo, tile: »Kje bi lahko pustil svoj avto?« in »Kaj naj storim, da bom shujšala?« IZMERILI SO LED Člani ruske znanstvene odprave, ki so se pred kratkim vrnili z južnega tečaja, so iz« menili skorjo' ledu, ki pokriva to celino. Ledeni oklep je v nekaterih krajih debel do 200 metrov. Najnižja temperatura je v času njihovega bivanja bila 66,8 stopinj Celzija pod ničlo. SMRT SLOVENSKEGA ZNANSTVENIKA Včeraj se je po Trstu razširila vest, da je v Radovljici umrl dr. Boris Furlan. Pokojnik je imel več let skupno odvetniško pisarno z dr. Josipom Wilfanom in urejeval Pravni vestnik v Trstu, dokler niso revije zatrli fašisti. Ko se je ob bazoviškem procesu preselil v Ljubljano, je postal docent in nato redni profesor pravne filozofije na ondotni univerzi. Za zadnje vojne je živel na zapadu in postal član jugoslovanske vlade v Londonu. Zadnje čase je bival na Gorenjskem, kjei Sc je kljub bolebavosti stalno ukvarjal z znanstvenim delom. Sorodnikom zaslužnega rojaka izrekamo globoko občuteno sožalje! katerim lahko dokažejo svoj čisti in dosledni antikomunizem: Gonilnika naj se lepo cvre v lastni masti! V resnici so ti ljudje silno kratkovidni in niti ne slutijo, da so raivno oni najtesnejši zavezniki in pomočniki Kremlja. S svojo politiko prepuščajo Sovjetski zvezi popolno nadoblast nad poljskim gospodarstvom ter potiskajo tako sami sovjetskim voditeljem v rolke edino učinkovito orožje, s katerim je mogoče šibiti in morda tudi ukloniti pogumnega Gomulko. Eisenhower in Dullesi se k sreči nista dala vplivati od Knovvlandovih skrajnežev, temveč sla začela dajati Poljski prvo gospodarsko pomoč. Njuna politika je pametna in daljnovidna, koristna ne le neodvisnosti poljske države, marveč tudi ideji mednarodnega; sodelovanja in miru v svetu. OBVESTILO Ker je naročnina Novega lista že tako nizka, bi nam povzročilo preveč stroškov, če bi jo moral naš poverjenik osebno pobirati. Zato naprošamo vse, ki so zaostali !s plačilom,, da sami čimprej naročnino poravnajo. Uprava. BELI GRAD — ZAKLETI GRAD Gomulka se mora boriti na dveh frontah Stran 4 NOVI LIST 13. junija 1937 fr TV s m bltvij it DOM JO NOVA TRŽNICA V TRSTU V ponedeljek zjutraj je; v Trstu začela poslovati nova tržnica, iki so jo pričeli graditi že pred 6 leti. O tvorili so jo sicer že pred 4 meseci, toda do sedaj ni mogla služiti svojemu namenu predvsem zaradi tega, ker se je občinska uprava dolgo obotavljala pri dodelitvi 54 skladišč in več kot 100 prodajnih prostorov posameznim prek-upčevial-cem s sadjem in zelenjavo. Prejšnji teden je, kakor smio poročali, nastala nova težava, ker so nameravali dodeliti našito inand-rijarjem in vrtnarjem samo 200 kv. metrov prostora v tržnici. Proti temu so odločno nastopili vsi kmetovalci fin dosegli, da jim je bilo dodeljeno 400 kv. metrov. V [ione del j ek zjutraj je prišel na trg tudi župan Bartoli in ob tej priliki so mu kmetovalci p-redočili vse druge nedostatke, ki so nastali na novem trgu. Pritožili so se na priliko, da ni občina določila vsakemu vrtnarju lastnega prostora v tržnici, taiko da nastaja vsako jutro pravcati lov za boljša mesta in morajo kmetovalci dospeti v tržnico- že ob 3. ali 4. uri, če si hočejo zagotoviti boljši prostor. Zupan je obljubil, da bo skušal te napake odstraniti. DOLINA V torek je bila seja dolinskega občinskega Sveta. Na predlog župana so svetovalci sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da je treba čimprej ustanoviti avtonomno deželo Furlanijo-Julijslko krajino, kakor določa člen 116 ustave. V resoluciji so podrobno omenjene socialne, gospodarske ter zakonodajne pravice, ki naj bi jih v novi samoupravni edinici uživala tržaška pokrajina. Natančno so nadalje naštete določbe za zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki jih je treba vnesti v posebni statut nove dežele. Svetovalci so nato tudi odobrili resolucijo, v kateri izražajo željo, da bi vlada ukrenila vse potrebno, da bi velesile opustile poskuse z jedrnim in atomskim orožjem. Ti poskusi bi namreč lahko v bodočnosti, kakor zatrjujejo znanstveniki vsega sveta, povzročili strahotne posledice za vse človeštvo. Po daljši razpravi je občinski svet soglasno sklenil poslati generalnemu komisarju Palamari pismo, s katerim ga naproša, naj ukrene nekaj zares učinkovitega v korist kmetovalcev, ki jih je hudo prizadela majska pozeba. Po podatkih našega županstva znaša škoda v dolinski občini več desetin milijonov lir. Zalo občinski svet predlaga, naj vsaj za dobo 6 mesece^ Sela-d zaposli vse tiste kmetovalce, ki »o prišli ob ves pridelek in ki imajo delavsko knjižico. Svetovalci nadalje poudarjajo, naj dr. Pa-I a ma ra končno- raztegne zakon o vzajemni bolniški blagajni, ki so ga italijanski kmetje deležni že od novembra 1954. Za dvig kmetijstva v občini je bila nato izvoljena posebna 10-članska komisija. KMETOM V DOLINSKI OBČINI Dolinska občina sporoča, da kmetovalci, ki so zaradi majske pozebe utrpeli škodo na pridelkih, lahko vložijo na županstvu prošnjo za znižanje zemljiškega davka. Prošnjo je treba izpolniti na posebnem obrazcu, ki ga bo občina nato dostavila davkariji. Zavod za gradnjo ljudskih hiš bo pri Domj-u v kratkem začel zidati eno 6-sta-no-vanjsko in eno 9-stanovanjsko poslopje. Za to važno delo bodo potrošili okrog 25 milijonov lir. Dolinski občinski svet je v torek omenjenemu zavodu odstopil 1.279 kv. metrov zemljišča, ki je last bo-rštanske srenje. NABREŽINA Nah-režinska osnovna šola je daleč naokrog zna-nia po svojih uspelih prireditvah ob zaključku slehernega šolskega leta. Svoj sloves je ponovno potrdila prejšnjo nedeljo, saj je zares mojstrsko izvedla zahtevno pravljično igro, kakršna je Sneguljčica. Prireditev je privabila v kino dvorano veliko množico Na-brežincev in tudi nekatere okoličane, ki so z zanimanjem in odobravanjem sledili posameznim dejanjem. Že ob začetku predstave smo opazili, da je bila skrbno pripravljena in da mladi igralci popolnoma obvladajo vl-o-ge. Navdušil pa nas je predvsem njihov sproščeni- in samozavestni nastop, kar je pravzaprav prvi pogoj za uspeh, ki ga pa režiser more doseči le po mnogih vajah, z velikim potrpljenjem- in trudom. Pohvaliti moramo seveda vse učence, vendar se nam zdi, da ne smemo zamolčati nastopa kraljice (Lo-garjeve), ki je svojo težko vlogo zares odlično zaigrala. -Posebno priznanje naj gre vsemu učiteljstvu in -predvsem gdč. Slavici Tene-etovi, ki je tudi letos- poka-za-la. svoje odlične režiserske in o-rga nizat orične sposobnosti. Velika udeležba jasno priča, kako je ljudstvu pri srcu slovenska šola. Naši ljudje se zavedajo, da je narodna šola ena najvažnejših ustanov, ki nam zanesljivo jamči obstoj in kulturni razvoj Slovencev na tej danes hudo ogroženi zemlji. Nedeljska prireditev nam poleg tega dokazuje, da je naša šola na visoki kulturni in strokovni ravni in da edino ona more mladino pripraviti na življenjske boje in težave. Bog daj, da bi se tega zavedali vsi primorski- Slovenci in- tudi tista peščica Nabrežimcev, ki iz nevednosti ali kakega zgrešenega računa pošiljajo svoje otroke v tuje šole. ZGONIK V kratkem bo občinska uprava razpisala dražbo, na kateri bodo oddali dela na cesti iz Saleža v Bajto. Pot mislijo, kot znano, povsem -preurediti in asfaltirati, za kar je bilo določenih o|kirog 6 milijonov. Ob tej priliki bodo asfaltirali tudi cesto iz Repnica v Briščilke. Prebivalci jz vse občine in Tržačani bodo prav gotovo- zadovoljni tudi s pokrajinsko potjo z Božjega polja pri Proseku do Gabrovca. Prav te dni se namreč zaključuje njeno asfaltiranje, ki je bilo zaradi čedalje večjega -prometa krvavo- potrebno. Upamo, da v kratkem asfaltirajo tu-di ostali del ceste iz Gabrovca do šem-polajskega mejnega prehoda. Po- vseh šolah v naši občini smo te dni imeli prireditve in razstave ročnih del. Starši in tudi mnogi prijatelji mladine so se jih udeležili v zares lepem številu, ikar je vse hvale vredno. BARKOVLJE Ko sem obiskal razstavo naše osnovne šole, sem si želel, da bi si krasna ročna- dela prišle ogledal tudi tiste barkovljanske ima-iere, ki imajo svoje etroke v laški šoli. Videle bi, kolikšno skrb posvečajo učiteljice vzgoji naših malčkov, in bi jim bilo prav gotovo žal, da niso svojega otroka izročile v tako vzorno oskrbo. Razstava je dokazala, da je naša šola na visoki strokovni ravni. Človek bi skoraj ne verjel, da so tako drobne ročice sposobne izdelati risbe, ki jih -lahko obesimo na vsako steno. Deklice so se pa posebno izkazale s krasnimi prti, izdelanimi v narodnih motivih, ki bi delali čast kateremu koli izložbenemu oknu. Tudi zaključna šolska prireditev je dobro uspela, za kar gre učiteljicam vse priznanje in zalivala. Slovenske matere s-o vesele odhajale s prireditve. Njihova narodna dolžnost jim pa sedaj nalaga, da vplivajo na vse mlačne Barkovljanke, ki ne vedo, v katero šolo spada njihov otrok. Morda kdo- poreče, da se bo to delo opravljalo jesenii ob vpisovanju v šole. Zdi se pa nam, da ni nikdar prezgodaj, ko gre za tako važna vprašanja, kakor je obstoj in razvoj slovenske šole. OPČINE Prejšnji) teden »e je na openskem strelišču zgodilo nekaj, kar je gl-oboko užalostilo ter obenem razsrdilo vse -narodno z-avedne vaščane. V četrtek zvečer je namreč neka gospa, ki stanuje v bližini, ugotovila-, da so neznani zlikovci razbili sliko pokojnega Ivana Ivančiča, tki so jo sorodniki- -postavili na njegov spomenik. Ivančič je bil, -kakor znano, na- zloglasnem tržaškem procesu leta 1940 obsojen na smrt in ustreljen no openskem strelišču. Osebe, ki so zagrešile podilo dejanje, so prav gotovo še zmeraj prepojene 3 sovraštvom db naših -junakov, ki so- dali svoje življenje v neenaki borbi p-ro-ti- fašističnim zatiralcem. Vandalsko dejanje jasno priča, da fašistične totalitarne miselnost! na Tržaškem še- ni, iko-nec. Oblastva pozivamo, naj uvedejo natančno -preiskavo, saj teh zločincev prav gotovo ne bo težko odlkrlilti. Slovenci ne bo-m-o nikdar dopustili, da bi kdo skrunil spomenike naših -mrtvih mučenikov. RAZSTAVE OTROŠKIH VRTCEV -Prejšnjo nedeljo so občinski otrošlki vrtci v Nabrežini, Mavliin-j-ali, šem pola ju in Devinu imeli zaključne prireditve in razstave ročnih -del. Na sporedu so bile kratke recitacije, petje in pozdravni govori. S tem so naši najmlajši pokazali, česa so se med šolskim letom naučili. Prireditev so se udeležili starši in mnogi ljubitelji -mladine, ki- so nastopajoče otroke ob zaključku nagradili z burnim ploskanjem. Razstave otroških vrtcev zaslužijo letos posebno pažn-jo, ker se je menda prvič zgodilo, da so bili povsod razstavljen! le- izdelki in -risbe, ki so jih otroci sami -izgotovili. In t-o je edino pravilno, kajti učiteljica mora otrokovo- delo- sicer voditi -im spremljati, vendar ne sme odločujoče vplivati na njegov »zid. Otroški vrtci so važne ustanove ne samo zato, ker lajšajo metera-m delo, temveč predvsem zavoljo- tega, ker se otroci nouče skup* nega življenja- -i-zven- -družine in iker se v vrtcih začenja kiov-ati otrokov značaj. Tega poslanstva se občinska uprava zaveda in zato posveča toliko- skrb svojim otroškim vrtcem- GORIŠKI MESTNI SVET V petek preteklega tedna je goriški mestni svet razpravljal najprej o vprašanjih, ki so jih na župana stavili razni občinski Svetovalci. Med njimi se odlikuje predvsem svetovalec Pedroni, ikri je v vlaganju interpelacij izredno marljiv, kar kaže, da ga odvetniški poklic ne preobremenjuje. To pot je zahteval pojasnila o delovanju Goriškega glasbenega odbora, ki mui daje občina letno podlporo. Župan mu je odgovoril, da se pripravlja nov pravilnik za p osi o vanje tega odbora ter da bo v kratkem predložen občinskemu svetu v odobritev. Važnejša je bila razprava o vprašanju, ki so ga vložili svetovalci Kršč. demokracije in komunistične stranke. Ti so zahtevali, naj Kmetijski konzorcij s posojili pomaga gori-škini kmetovalcem, ker jim je majski mraz povzročil ogromno škodo. Občina pa naj jim gre na roko z davčnimi olajšavami. Svetovalci K. D. trde, da so pretrpeli naj-liujšo škodo vinogradniki v Podgori int Loč-niku ter vrtnarji pri Sv. Roku in v Štan-direžu. Župan je odgovoril, da bo občina kmetovalcem lahko priskočila na pomoč šele tedaj, ko bo Kmetijsko nadzorništvo natančno ugotovilo škodo. Župan je tudi ome-taiil, da je občina že veliko napravila za Oglavje in Štmaver s tem, da jima je zgradila vodovod. Čud ima se tej neumestni pripombi dr. Bernardisa, ki se vselej preočitno rad postavlja s tem javnim delom. Pri vsej stvari pa ne gre za kak dar slovenskemu prebivalstvu, marveč za dolžnost mestns uprave do svojih občanov. Oslavei iu štmaverci so to javno delo že davno preplačali z davki! Ne glede n® to pa so dr. Bernardisu hvaležni, da se jih je spomnil vsaj z enim javnim delom. Svetovalec Pedroni je nato zahteval pojasnila o poslovanju Ustanove za gradnjo ljudskih hiš na Goriškem, ki ji je doslej predsedoval inženir Caccese. Župan je izjavil, da se bo vsa zadeva zadovoljivo rešila pod novo upravo. Končno je dr. Bemardi9 odlgovoril' še svetovalcu Baittalilu, ki se je potegnil za» Gradišlkuterje in zahteval, da se za 220 prebivalcev čimprej napelje vodovod. Župan je obljubil, da bo občina to vprašanje v kratkem rešila. O prosti coni Največ časa pa so svetovalci zgubili s tem, da so govorili, ali kaže razpravljali o prosti coni ali ne. Monarhist Pedroni je namreč takoj v začetku predlagal, naj se la zadeva ne obravnava, dokler ne bosta obe zbornici podaljšali zakon o prosti coni, ki zapade 31. decembra 1957. Govornik je svaril ter rotil svetovalce, naj o vsej stvari molče, ker bi vsaka razprava le škodovala. Njegov predlog je v imenu K. D. podprl tudi dr. Culot. Saragatovec dr. Devetag je pa zahteval, naj zastopniki političnih skupin sestavijo skup* no izjavo, da se podpre in olajša delo poslanske zbornice. Ta bo namreč morala razpravljati o treh različnih zakonskih predlogih, ki so jih vložili demokristjani, socialdemokrati in komunisti. Za javno razpravo se je najbolj zavzemal komunist Battello, medtem ko je dr. Sfiligoj želel, naj se zadeva obravnava za zaprtimi vrati. Za razpravo se je odločno- izrekel tudi Saragatovec prof. Zuecalli. Končno je župan izjavil, da bo na prihodnji seji sporočil občinskemu svetu stališče, ki ga o prosti coni zavzema upravni odbor. IZ ŠTEVERJANA Kljub neikioliko slabemu vremenu se je v nedeljo popoldne zbralo mnogo občinstva med našimi priljubljenimi borovci. Bilo je veliko domačinov in tudi nekaj rojakov iz Jugoslavije ter mnogo Goričanov. Vsem je bila všeč Goldonijeva šaloigra »Sluge dveh gospodov«, ki so jo z uspehom odigrali igralci domačega SKPD v režiji protf. Fileja. Pod vodstvom; g. Valentinčiča ml. je pevski zbor odlično odpel pet pesmi. Pesem in igranje na odru je za naše ljudstvo zdrava in.prijetna kulturna hrana. Zato izrekamo vsem igralcem, pevoetn in ^prirediteljem iskreno pohvalo in zahvalo za ves trud in vzpodbudno požrtvovalnost. Ker prihaja v našo vas poleti veliko iz-'etnikov iz Gorice in od' drugod, priobčujemo novi vozni red Ribijevega avtobusa, ki je v veljavi od 2. junija dalje: Iz Gorice v Števerja.n vozi skozi Oslavje: (d) delavnikih: olb 7., 12.30 in 16. uri; ob praznikih: ob 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 in 22.uri. Iz Gorice v Števerjan skozi Grojno pa: ob delavnikih: ob 6.30, 12.40 in 18. uri; ob praznikih: ob 15.30 in 17.30. IZ &TMAVRA Vsi štmaverci simo zelo zadovoljni, da so napeljali vodovod od Oslavja do naše vasi. Ko so položili cevi do spodnjega dela vasi, so se dela iznenada ustavila. Pravijo, da se je to zgodilo, ker je zmanjkal denar. Vaščani zgornjega konca so zato zaskrbljeni in so že vil ožili prošnjo na županstvo1, da se vodovod napelje do1 zadnjih štmavrskih hiš. Prepričani smo, da bo županstvo prošnjo- ugodno rešilo, saj smo tudi vaščani zgornjega konca polnopravni goriški občani, ki plačujemo prav tako vestno občinske davke kot vsi ostali. Da bi občina ostala z deli na' pol poti, sploh ne moremo verjeti. Kajti če bi se to zgodilo, bi bil vodovod bolj škodljiv kot koristen, ker bi v vasi povzročil veliko zdraho. Zato pričakujemo, da Ibodo vodovodna dela čimprej nadaljevali. IZ ŠTANDREŽA Goriški občinski svetovalec Pizzul (socialist) je pretekli teden pismeno- zahteval od župana Bernardisa, naj se v Štandrežu ustanovi tržnica za prodajo sadja in zelenjave na debelo. Svetovalec trdi, da bi s tem nehalo vsako- grobo izkoriščanje kmetovalcev. Znano je namreč, da prekupčevalci plačujejo kmetom povrtnino šele potem, ko so jo prodali, da si tako vnaprej zagotove zaslužek. Predlog je vsekakor zanimiv in socialno popolnoma upravičen. A iker je predlog v korist slovenske vasi, ga bo »veliki prijatelj« Slovencev dfr. Bernardis verjetno zavrnil. Morda pa ga bo -mlada in bolj socialno čuteča struja v stranki le prisilila, da predlog sprejme. V nedeljo, 16. junija, ob 20. uri bo na vrtu bivše zadružne gostilne v Štandrežu skupina deklet in fantov iz Gorice zaplesala tri vojvodinske plese: Mladinska' skupina iz Sovodenj p-a bo izvedla tri gorenjske plese. Obe skupini sta že z uspehom nastopili v Trstu. IZ RONK Občinski upravni odbor je v preteklem tednu med drugim odobril predlog tehničnega urada, da se jeseni otvori novo delovišče. Predlog mora sprejeti sedaj še ministrstvo. Delovišče naj bi zaposlilo 120 delavcev za dobo 4 mesecev. Ustanova UN-RA - Casas je v naši občini dala v zakup gradnjo 60 ljudskih stanovanj. Delo je bilo izročeno- gradbenemu podjetju Igiino Ramazzotti iz Rima. Občina je odstopila za gradnjo teh hiš 7.000 kv. metrov zemljišča v bližini farne cerkve. Za to zemljišče in za razna druga dela bo občina potrosila okrog 9 milijonov lir. Z VRHA Naša vas je danes tako rekoč povezana s svetom le preko televizijskega stebra, ki ponosno kraljuje na našem vrhu, in radijskih sprejemnikov. Od tega pa imajo naši gospodarji le malo koristi. Ogromno škodo pa trpimo, ker smo preveč oddaljeni od pošte v Sovodnjah. Zato- tudi prejemamo dnevno časopisje s 3 in še več dni zakasnitve. Še večja škoda nastane, ko gre za drugo važno pošto, vezano na določene roke, ali za denarna nakazila. Že vsa povojna leta moledujemo, da bi poštna uprava ustanovila pri nas samostojen poštni urad. Doslej je bil ves nas trud zaman. Upoštevali smo nasvete Novega lista in svojo prošnjo obnovili. Upamo, da bo trmasta vztrajnost in potrpežljivost Vrhovcev končno le kronana z uspe-bom. Saj oblastva vendar ne morejo spregledati krvave potrebe naše vasi, ki šteje 300 prebivalcev. TRŽIČ Naše ladjedelnice so pričele graditi pod-f ayek, iznad katerega se bo dvignil najvišji žerjav v Evropi. Visok bo 89 m, težak 260 ton, dvignil pa bo lahko 50 ton. Ko bo dograjen, bodo njemu nasproti postavili še enega, enakega po rv^ Opozarjamo naše mlade bralce na napeto in zanimivo zgodbo, katero bomo začeli v kratkem priobčevati! Z' H aroka ob jezeru »Mamica, nikar ne joči več. Saj nd tako hudo. Poglej, saj mi je očka kar všeč.« Torno Vrbič je ves ginjen gledal obe žensiki. Končno se je Vito ojunačil: »Toi je vzor družine!« Suho je izrekel te besede, jz njih je zvenel bridek prizvok: Mihael je še vedno strmel, potem je tudi on i/.rdkiol svojo sodbo. »Kar se je dalje zgodilo, si lahko sami mislimo. Ti, očka, si se Potem poročil z materjo imale 'Gabi!« Vznemirjen je hodiiil po sobi. »Samo nekaj je še nejasno. Kako da je Gabi mlajša 'kol Vito *n jaz?« Vito je planil .pokonci, udaril se jo po čelu. Kako da mi že ®«m prišel na to misel? Seveda bi ona morala biti 6tarejša. Gabi se je tudi razburila. Tu je zopet vozel. Glasno je vprašala: »Ali je tudi oče poučeval v tistem penzion a tu ?« Tomo Vrbič se je sproščeno nasmejal. Tudi ženin nasmeh je zdaj pomirjevalno vplival. »Ti., ovčka, ti, potemtakem bi jaz morala imeti trinajst let, ko sta bili a Jan ta rojena.« Začuden se je Miha zazrl vanjo: »Ali hočeš s tem reči, da nisi moja miati?« »In tudi moja ne?« se je oglasil Vito in stopil poleg brata. Oče se je nemirno prestopal. Po dolgem molku je pojasnil: »Draga fanta, vajino vprašanje je popolnoma upravičeno. Kar je mati doslej pripovedovala je samo prvi del dolge zgodbe.« Vito se je zravnal. Mihael pa je očeta o.dlločno prefkdniil: »Prosim, jaz bi hotel točno in jasno vedeti, ali si tu naš oče ali ne.« 1 orno Vrbič je fantu, pomirljivo, položi! roke na ramena: »Pomirite se, jaz senn vaš pravi in resnični oče! Sedaj se pa zopet usedite in poslušajte!« Napeto so vsi pričakovali njegove besede. On pa je nadaljeval: »Morda se še spominjate, da smo. danes pri mizi omenjali neko igralko Delico Vinci? S čudnim nasmehom se je Vit pognal kvišku. »Sedaj pa povej še...« »Al.i smem nadaljevati?« je vprašal Vrbič. TEDENSKI KOLEDARČEK 16. junija, nedelja: Presv. Troj. 17. junija, ponedeljek: Adolf 18. junija, torek: F,frem 19. junija, sreda: Ger. in Prot 20. junija, četrtek: Pr. Rešnje Telo 21. junija, petek: Alojzij G. 22. junija, sobota: Ahacij VALUTA — TUJ DENAR Dne 12. junija si dobil oz. dal za: ameriški dolar 623—627 lir avstrijski šiling 23,50—24,25 lir 100 dinarjev 88—95 lir 100 francoskih frankov 147—151 lir funt šterling 1650—1700 lir nemško marko 146—148 lir pesos 14—16 lir švicarski frank 145,50—146,50 lir zlato 710—713 lir napoleon 4950—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 16. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše - Lovro Valentinčič: »Tri žalostne in ena vesela«, drugi del. »O vrabčkovi smrti in o veselih kužkih«; 13.30 Glasba po željah; 16.35 Boccherini: Koncert v B-duru za čelo in orkester; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Skladbe Debussyja; 19.15 Trst od 16. stol. do Napoleona; 20.30 Wolf Ferrari; »Štirje grobjani«, opera v treh dejanjih. Ponedeljek, 17. junija, ob: 12.00 Življenje in svet; 12.55 Domači motivi; 18.00 Cesar Franck: Klavirski kvintet v f-molu; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Biografije slovenskih kulturnih revij; 22.35 De Falla: Suita iz baleta: »Čar ljubezni«. Torek, 18. junija, ob: 12.00 Sredozemske države in dežele; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Haydn: Koncert v D-duru za čelo in orkester; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder — Sacha Guitry: »Potovanje v nebesa«, komedija v 4 slikah. Sreda, 19. junija, ob; 12.00 Iz zgodovine zdravilstva; 13.30 Čajkovski: Hrestač, orkestralna suita, op. 71; 18.00 Grieg: Koncert v a-molu, op. 16; 18.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Italijan sko povojno gledališče. Četrtek, 20. junija, ob: 9.20 Ravel: Kvartet v f-molu; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Hacndcl: Concerto grosso v d-molu; 12.00 Oddaja za najmlajše - Vijolica Fonda: »Mihčevi doživljaji« ;13.30 Slavni violinisti; 15.45 Ritmični orkester Bojana Adamiča; 17.00 Novela; 18,00 Koncert bari- tonista Marcela Ostasevskega; 19.15 Orkester Norrie Paramor; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Dramatizirana zgodba - Slavko Rebec: »Juguda, bela gospa devinska«; 22.15 Od melodije do melodije. Petek, 21. junija, ob: 12.00 O vitaminih; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Delius: Koncert za violino in orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Velika arheološka odkritja. Sobota, 22. junija, ob: 12.00 Življenja in usode; 13.30 Pestra operna glasba; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.00 Brahms: Kvintet v f-molu za klavir; 19.00 Faure: Fantazija za klavir in orkester; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Zabavna glasba; 22.00 Operetne melodije; 23.30 Polnočna glasba. VPR9ŠUJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 376: Ali DDT škoduje človeškemu zdravju? Odgovor: DDT učinkuje smrtno pri živalih z mrzlo krvjo, vročekrvnim bitjem — torej tudi človeku — škoduje pa le, če ga pride preveč v telo. Če bi človek več mesecev zaužival dnevno majhno količino DDT, bi imel motnje na jetrih in bi sc le rahlo zastrupil. Če bi pa človek naenkrat zaužil 25 gr DDT, bi lahko tudi umrl. Kaj takega pa se skoraj ne more zgoditi, ker vsebujejo skoraj vsi izdelki na podlagi DDT le en del te snovi, ostalo tvorijo neškodljive primesi. Zgodi se lahko samo, da pride DDT v dotik s kožo ali pa iga vdihavamo. DDT v prahu ne škoduje naši koži. Če je pa raztopljen, je škodljiv, a ne preveč hudo. Nekaj drugega pa je, če DDT v prahu ali raztopljenega vdihavamo. V tem primeru trpi naš sapnik, ki se lahko vname in povzroči kašelj. Dolgotrajno uporabljanje DDT škoduje tudi očem. Zato bi morali nositi posebno zaščitno masko vsi, ki imajo neprestano opraviti z DDT, pa naj bo v prahu ali v raztopini. Naši kmetje bi sploh morali imeti zaščitno masko, ko prašijo ali škropijo rastline. Vprašanje št. 377: Na vprašanje, ali se lahko pomolze krava neposredno pred otelitvijo, sem dobil nasprotujoče si odgovore. Kaj je pravilno? Odgovor: Vprašanje pride v poštev samo pri izredno dobrih mlekaricah, ki imajo pred otelitvijo večkrat močno nabreknjeno vime. Tudi v tem primeru krave ne pomolzemo, temveč namažemo vime in sese z vazelinom ter poskrbimo, da ima krava, posebno pod vimenom, suh in rahel nastilj. Molža tik pred otelitvijo škoduje kravi in teletu: kravi za to, ker pospeši otelitev, kar ima za posledico, da sc žival slabo čisti; za tele pa je nujno potrebno, da dobi prvo mleko, tako imenovano mlezivo. Med pr vim in drugim mlekom je namreč velika razlika, in če tele ne dohi prvega mleka (z mnogimi hormoni in drugimi snovmi vred), trpi njegov organizem sko zi dolgo dobo. Gospodinjski kotiček DROBNI NASVETI — Če šivaš raztegljivo blago, naši j nanj kos tenkega papirja. — Mleko se ne pokvari tako hitro, če ga čimprej zavreš in mu dodaš malo bikarbonata. — Če preliješ sveže meso za pečenko z vrelo mastjo, ga lahko dalj časa hraniš. — Če se ti je krema za čevlje strdila, jo razmehčaš z nekaj kapljicami mleka. — Kruh ostane dalj časa svež, če ga zaviješ obenem z jabolkom v krpo. Nas nooopt: JAJCA S SIROM Vzemi: 4 rezine belega kruha, 6 rezin sira, 4 jajca, malo surovega masla, mleka in soli. Kruhove rezine poškropi z mlekom, da se napoje. Zloži jih v posodo, ki si jo namazala s surovim maslom, po vrhu pa deni rezine sira. Nanje razbij jajca, osoli in postavi posodo v pečico, da jajca zakrknejo. SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU priredi v soboto, 15. junija, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« »ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV« Nastopijo dijaki za klavir, violino, klarinet, flavto, oboo ter mladinski šolski pevski zbor S T O V A R N A P%meic KR MIN . CORMONS _ I TELEFON ŠT. S2 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje Itd. Isvrii vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči sa solidno delo. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiie Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška JO Telefon 2»-477 »Zame je Deliča v življenju pomenila to, kar je Ren/o za našo mamico. Tudi ona je bila mlada in lepa. Poda nič ni bila preveč pri zdravju. Vi si pa tudi ne morete niti predstavljati, kaj pomeni naporni igralski poklic za šibkega človeka. Zahtevali so od Deliče preveč in tako- ni moglo več dalje. Zato sva šla za eno leto na jug, da se okrepi. Tam doli sta se tudi vidva, draga moja fanta, rodila. Bila sta mi velik dar, toda ona ga je morala poplačati z najvišjim, kar ima človek, z lastnim življenjem. Vajin rojstni dan je bil obenem njen smrtni.« Umolknil je. Gabi je skušala zadržati solze. Njen pogled je taval od očeta na sinove in je končno obvisel na Vitu. Mihael se je prvi zavedel. »Ali smem ponoviti? Torej naša mati ni naša mati. Gnhin oče ni njen oče. Pač pa naš. Njena mati — torej ona ni naša sestra — Vito pa...«'Mihaelu je zmanjkala beseda. Z roko je potegnil po če-ln, vzel je robec in si je obrisal pot. Nato je povzel: »Oprostite, prosim, to je zame preveč...« Z robcem v roki je skoraj -tekel iz sobe. Vito se je čutil dolžnega, da priskoči bratu na pomoč. »Jaz svojega brata prav dobro razumem. Menim, da se prav dobro vžAvljam v njegova čustva. Kar se mene tiče, jaz se v razvalinah te družine že prav razumem.« Nato se je priklonil pred očetom Tomom An Edo in je odšel za Mihaelom. Preplašena je Gabi zrla za njim. Eda je občutila, da so ji živci napeti kot lok. »Tomo, kaj pa sedaj?« Njenemu tesnobnemu vprašanju je s prisiljeno mirnodušnostjo odgovoril: »Potrpljenje, potrpi, draga! Nekaj časa za preudarek jim moramo pustiti.« Gabi se je izkazala dorasli o položaju. Kakor bolnici je pomagala lmaiteri, da vstane. »Pridi, mamica, se bova mirno pogovor.ilii v tvoji sobi. Ko sta šli skozi vrata, je dostavila: »Kot ženski se bova laže razumeli.« Tomo Vrbič je stal sredi pisalne siobe in je z žalostnim usmevom zrl na razvaline »idealne družine.« * * * Bila je noč kot vse druge; le za Vrbičevo diru žimo ne, Posebno ne za Vita in Mihaela. Molče sla brata sedela na lesenem pomolu nad jezerom. »Vse se mi zdi nekam strašno,« je prekinil tišino Vito.« Tu zadaj je naš lepi kmečki dvorec,« in je potresel brata za ramena. »Naš,« sem dejal. »Kaj pa sedaj? Ti sediš mirno An tiho in ne zine- besede!« »Saj je vse skupaj najbolj nerazumljivo, kair sem doslej slišal.« Njegov glas je zvenel mirno, skoraj prešerno. Jezno je Vito pogledal brata. »Pa povej vendar, ali te ni nič razburilo?« Mihael je vstal in se je pretegnil. »Popolnoma nič ne. Vsalkla stvar Arna dvoje plati!« Jezno je Vito brcnil kamen s steze v vodo. (Nadaljevanje prihodnji)