ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 3 489 r JUBILEJI OB OSEMDESETLETNICI JANEZA KRAMARJA Pred meseci je prof. Janez Kramar praznoval osemdesetletni življenjski jubilej. Rodil se je 6. maja 1911 v Ljubljani. Se kot otrok je izgubil očeta v prvi svetovni vojni in nekaj let živel pri tujih ljudeh, ker je bila mati bolniška sestra na soški fronti. Mati mu je umrla, ko je bil v nižjih razredih klasične gimnazije; poslej se je večinoma preživljal z inštrukcijami. Leta 1932 je maturiral in je nato v težkih raz­ merah študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani zgodovino in zemljepis ter diplo­ miral februarja 1940. leta. Že v jeseni istega leta je po sreči dobil honorarno zaposli­ tev (sicer je bilo treba na prvo zaposlitev čakati tudi po več let) na meščanski šoli v Š t Lenartu v Slovenskih goricah, od koder je bil kmalu premeščen v Črnomelj. Ob prihodu okupatorja je leta 1941 ostal brez službe. V maju 1942, v času prvega osvobojenega ozemlja, je odšel v partizane in bil med NOB v različnih vojaških enotah in na raznih dolžnostih (Belokranjski odred, Udarna brigada I. Cankar in T. Tomšič, predavatelj v vojaški oziroma oficirski šoli pri glavnem štabu NOV in POS) ter konec vojne dočakal v organizacijskem oddelku glavnega štaba. V JLA je ostal do leta 1948, ko je bil demobiliziran kot rezervni pod­ polkovnik. Najprej je bil šef zgodovinskega oddelka v štabu 4. armade v Ljubljani, nato pa v Beogradu v zgodovinskem oddelku generalštaba JLA in končno v vojno- zgodovinskem inštitutu. Po odhodu iz vojske se je zaposlil najprej v Muzeju narodne osvoboditve v Ljub­ ljani. Od leta 1956 do 1974 je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, nato pa je predčasno odšel v pokoj. Temu so sledila izredno delovna in plodna leta, v katerih je napisal svoje največje monografije. 2e v študentskih letih je kazal zanimanje in smisel za znanstveno dejavnost. Temu je bil zvest tudi med NOB, ko je zbiral spominsko gradivo borcev in aktivistov OF ter ga po vojni oddal Znanstvenemu inštitutu pri SNOS. Tudi po vojni je na svo­ jih vojaških položajih zbral in rešil vrsto pomembnega zgodovinskega gradiva. Tedaj je napisal tudi več študij iz zgodovine NOB, ki pa so ostale neobjavljene v beograj­ skem vojnozgodovinskem inštitutu. Njegovo do danes neprekinjeno zgodovinopisno delo pa je povezano z obema delovnima mestoma po odhodu iz vojske in je seglo na tri področja: na zgodovino narodnoosvobodilnega boja, na zgodovinsko problematiko Slovenske Istre v 19. in 20. stoletju ter na starejšo zgodovino Istre in posebej na zgo­ dovino obalnih mest. Med službovanjem v Muzeju narodne osvoboditve je sestavil pregled dogodkov narodnoosvobodilnega boja,1 pisal o bolnišnici Franji in Osvobodilni fronti v letu 19412 ter nato, ko je že bil v Kopru, objavil številne članke in razprave o NOB v Slo­ venski Istri. Obsežni razpravi je posvetil prvim partizanom na Primorskem in v Brkinski četi.3 Pisal je o Oskarju Kovačiču,4 o vstaji na Primorskem in v Istri.' Ob vsem tem je napisal še obsežne neobjavljene monografije o narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem v letih 1941—1943." Iz novejše zgodovine Slovenske Istre je obravnaval predvsem obdobje 19. stolet­ ja in usodo slovenskega ljudstva pod fašizmom s poudarkom na prehodnem obdobju Napoleonovega časa, na narodno prebudnem in političnem gibanju pod avstro-ogrsko monarhijo in na času odpora proti fašizmu. Mogli bi reči, da je to slavljenčeva naj- » Naši veliki dnevi, kronologija najpomembnejših dogodkov NOB, Borec 1953, objava v vseh številkah. _ . __ _, . 1 Partizanska bolnišnica SCVPB Franja, Varstvo spomenikov 1951—1952; Razvoj OF v Ljub­ ljanski pokrajini leta 1941, Borec 1961, št. 6—10. . ,_, , »Prvi partizani na Primorskem, Slovenski Jadran 1961, St. 6—14; Po stopinjah Brkinske čete, Slovenski Jadran 1961, št. 16—30. 4 Oskar Kovačlo, organizator narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem, Primorski dnevnik 1968, dec. 24. _ . , . , . »vstaja na Primorskem In Istri, Jadranski koledar 1988; Vstaja v Brkinih-in slovenski Istri, Večer 1968, sept. 14 in 17; Partizanska zibelka, Primorske novice 1963, avg. 23 In sept. 6; Predolg dan partizanske brigade Simon Gregorčič na Kovačlčevi planini, Primorske novice 1963, maj 15, 22 in 31; Narodnoosvobodilni tisk v slovenski Istri od oktobra 19« do maja 1943, Obala 1970, št. 5—6; KPS, organizator osvobodilnega boja v slovenski Istri, Obala 1973, št. 18; Partizan­ sko šolstvo v slovenski Istri, Obala 1973, št. 18; Komanda mesta Koper, Obala 1973, št. 20—21; Na­ rodnoosvobodilni odbori v Socerbskem okraju, Jadranski koledar 1970. " To so bile predvsem Situacija v okupirani Sloveniji aprila 1941, Prvo osvobojeno ozem­ lje na Slovenskem leta 1942 In Prikaz osvobodilnega boja na Slovenskem od septembra 1942 do julija 1943. 490 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 bolj podrobno in najobsežnejše obravnavana in opisana problematika. Zanjo so izšla njegova doslej najobsežnejša dela.7 Za starejše obdobje Slovenske Istre in zgodovino mest ob slovenski obali je po­ leg posameznih člankov in razprav8 izdal obsežno monografijo o Izoli, mestu ribičev in delavcev. Z njo smo dobili prvo* celostno opisano zgodovino Izole, ki je Koper in Piran še nimata.9 Vse Kramarjeve samostojne, v knjižni obliki izdane monografije prinašajo veliko novega gradiva, saj je mnogokje oral povsem v ledino, in so po­ memben prispevek k poznavanju zgodovine Slovenske Istre. Z naštetimi objavami nismo zajeli vsega slavljenčevega dela. Krajše sestavke je objavljal tudi še drugje; med drugim je samo za prvi del Krajevnega leksikona Slo­ venije napisal okoli 40 prispevkov. Zelo delaven je bil tudi na strokovnem področju. Sodeloval je v raznih institucijah muzejske stroke v republiških in zveznih merilih. Bil je tudi iniciator republiškega Društva muzealcev in konservatorjev in njegov prvi predsednik. Napisal je vrsto člankov o muzejih in muzejski stroki, zlasti o mu­ zejih NOB. Reševal je arhivske probleme in se ukvarjal tudi z vprašanjem spomeni­ škega varstva, še posebej z zaščito spomenikov NOB. Ob visokem življenjskem jubileju želimo profesorju Kramarju v imenu prijate­ ljev in zgodovinarske druščine še mnogo krepkih let, da bi zmogel uresničiti vse svo­ je načrte in zlasti napisati oziroma dokončati monografije, ki jih je zasnoval.10 F e r d o G e s t r i n 7 Leto 1932, revolucionarno leto slovenske Istre, Obala 1969, št. 1—2; Prvi tabor v Istri, Ko­ per 1970; Plnko Tomažič, Ob 30-letnicl 2. tržaškega procesa, Obala 1971, št. 12; Slovenska Istra pod Napoleonom, v Vodič Pokrajinskega muzeja Koper, Koper 1973; Narodna prebuja v Sloven­ ski Istri (Dekani v preteklosti in danes), Koper 1979; Marezlge so se uprle, v Zborniku Mare- ziga 1921—1981, Koper 1981; Marezlge, trdnjava slovenstva v Istri 1861—1930, Koper 1982, str. 400; Narodna prebuja istrskih Slovencev, Koper 1991, str. 465, v kateri je avtor obdelal zgodovino istr­ skih Slovencev od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. 8 Zgodovina Kopra, Jadranski koledar 1969;' Zdravstvo v Kopru pod Benečani, Zdravstveni vestnik 1971. " Izola, mesto ribičev in delavcev, Izola 1987, str. 630. 10 To so : Izola od osvoboditve do Osima, Narodnoosvobodilni tisk Slovenske Istre in Zgo­ dovina osvobodilnega boja primorskih in istrskih železničarjev.