Pri peči
fSžlBneg se vsiplje, burja piska            Kjer ves svet je cveten vrt!
Močno zunaj mraz pritiska,                   Ptižje petje se oglaša,
Nam pa je na dčmu všeč,                    Ž njim se druži pesen naša,
Ker nas greje ljuba peč,                       Vse je živo tii in tam . . .
Ljuba peč, prelepa reč!                         V knjigi beri dalje, Zorka:
Kar je res, to treba reči:                     Zdi se narn, da res je gorka
S knjigo v roci poleg peči                    Pomlad prisla v hišo k nam! . . .
Ead pozimi vsak poseda,                       Iti če tudi so le sanje                       .   .. -   ^
Pesni bere, slike gleda,                         To po zimi, saj vihar                     '          ":
In takfsto mi seveda! . . .                   Vender-le ne more v^nje,
Beri, Zorka, nain na glas                     In veselja nam nikddr
"   ¦     To, kako vže prišla v vas                     Vzeti mraz ne more tega,    ,
K nam pomlad je ljuba spet,                Ba bo konec vetra, snega
Ko odet je s cvetjein svet! —              In da bo vesoljni svet
'              '      Grlej, kako se dom razmiže,         .         Zelenel in cvetel spet!
In kako na vrt in griče,                       I)o tedaj, se ve, pa viec
Kjer cvete pri evetu cvet,          ..          Nam je ljuba gorka peč,
l .    ¦      Solnce nas prijazno kliče,          " '.. .      Ki je res prav dobra reč!
Kjer je božji kras prostrt, .                                                                               (Iz knjige »Vesdi otroci".)