IZHAJA vwk ptmtddjtk ob 4. sjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno JO Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. M» riban in Celja dostavljen na dom mesečno I Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul i, telefon it. 3/22, 3/23. 3124. 3125. 3126 UPRAVA v Ljubljani Preietnova ul 54, telefon St 3/22, 3/23. 3124, 3125, 3126 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Pre> sernova ol. 4. telefon it. 2492. Leto III. Liubljana, 15. aprila 1929. Nova vlada em Novo vlado je sestavil dosedanji naučili minister dr Kazimir Swita!ski, ki js prav tako profesor, kakor njegov prednik dr, Bartel - Zanimiv odgovor predsednika sejma maršalu Pil- sudskemu Varša\>a, 14. aprila. Predsednik repu* blike je danes popoldne imenoval novo vlado pod predsedstvom dosedanjega prosvetnega ministra dr. Kazimira SwU talskega. Nova vlada je sestavljena ta* kole: Ministrsko predsedstvo Switalski, vojska maršal Pilsudski; zunanje zade« ve, Zaleski; notranje zadeve, Sklad' kowski, trgovina in industrija K\viaU kowski, javna dela, Moraczewski, pra« vosodje, Car, delo, Pryster pošta in br* zojav, Berner. prosveta, Czerwinski, poljedelstvo Niezabutowski, agrarna reforma Stanieivicz in železnice Kiihn. Za vodjo finančnega ministrstva je bil določen poljski poslanik v Budimpešti, Mafuszewski. * Novi ministrski predsednik dr. Kazimir Svitabki je po poklicu gimnazijski profe« sor. L. 1908 jc bil v Lvovu promoviran za doktorja filozofije. Do svetovne vojne je bil profesor na Ivovski gimnaziji, nakar je vstopil v četo prostovoljcev, ki se je borila pod poveljstvom Pilsudskega za poljsko stvar. Po vojni je bil generalni adjutant maršala Pilsudskega, 1. 1935. pa je bil ime« novan za ravnatelja političnega odelenja v notranjem ministrstvu. V juniju lanskega leta je postal naučni minister v Bartlovem kabinetu. Izmed novih osebnosti v vladi je bil de« lovni minister polkovnik Pryster, do sedaj vodja kabineta generalnega inšpektorata ar« made ter pred nekaj leti tudi že delovni minister. Polkovnik Berner je bil dosedaj ravnatelj državnih rudnikov »Polmin«. — Vodja finančnega ministrstva Matuszevvski, ki je bil sedaj poslanik v Budimpešti, je bil prej ravnatelj splošnega oddelka zuna» njega ministrstva in je vodil tudi proračun« ski oddelek tega ministrstva. Prosvetni mi« nister Czervvinski je bil do sedaj podmini« ster. Varšava, 14. aprila. Zanimiv dogo« dek pred imenovanjem nove vlade^ je bilo odprto pismo sejmskega maršala Daszinskega. Pismo pomeni oster pro« test proti zadnjim izjavam maršala Pilsudskega in bivšega ministrskega predsednika Bartla o metodah sejma. Uvodoma ugotavlja sejmski maršal, da je na Poljskem postali, navada, da se prične po vsakem končanem zasedanju sejma § klevetami in pretnjarai proti poslancem. Zato se vedno angažirajo skoro vsi listi in imenujejo poslance veleizdajalce, zločince, idiote in prosti; tuirance. V, nobeni jetnišnici se ne po« stopa na tak način z jetniki. Obžalo« vati je, da prihajajo te klevete prav od onih oseb, ki imajo velike zasluge za državo. Ta strašna metoda razdvajanja naroda in parlamenta bi lahko dovedla narod do propada. V polemiki z Bartlom izjavlja Da? szinski, da je prod glasovanjem o pro« računu za leto 1929/30. prišlo v sejmske kuloare več višjih uradnikov, ki so po« zvali poslance, naj glasujejo za prora« čun. Imena teh političnih uradnikov so znana Bartlu. Daszinski vprašuje, kaj bi se zgodilo, ako bi sejm odklonil pro« račun. Obtožbo nroti bivšemu financ« nemu ministru Czechowiczu primerja s sklepom angleškega parlamenta, na temelju katerega je bila Marija Stuart justificirana in s sklepom francoskega konventa, zaradi katerega je Ludo« vik XVI. izgubil glavo pod giljotino. Daszinski izjavlja, da se obtožba proti Czechovviczu ne bi bila dvignila, ako bi bil Bartel zvest svoji obljubi in predložil parlamentu naknadne kredite za leto 1927/28., zz. kar je imel večkrat priliko. FBSIFCI anione Včeraj je prispelo nad 400 članov nemške tomobillh na 14-dnevni izlet v Jugoslavijo so bili nemški gostje sprejet! s toplimi simpatijami Avtokluba na 139 av-št. ifja do Zagreba Maribor, 14. aprila. Z veliko napetostjo pričakovani prihod nemških avtomobilistov, uglednih zastopnikov nemškega gospodarstva in javnega življenja se je razvil danes v veličastno manifestacijo gostoljubja našega naroda za simpatične goste. Sprejem nemških gostov je bil tako prisrčen in domač, da je nadkrilil vsa njihova pričakovanja. Pozdrav na meji, lepi dokazi gostoljubja v Mariboru in prisrčne simpatije, ki so bile nemškim izletnikom izkazane na vsei njihovi poti od Maribora do Zagreba, so bile za goste ena sama lepa. iskrena dobrodošlica. Krasen sprejem gostov v Mariboru V Mariboru je bilo že rano zjutraj neobičajno živahno vrvenje. Že kmalu po 7. zjutraj so se pričele zbirati množice po slavnostno okrašenih ulicah, po katerih so imeli priti gostje, po državni cesti proti Št. lliu. V idiličnem Št. I|ju, tej vedno čvrsti slovenski trdnjavi je bilo vse na nogah. Šolska mladina je tvorila tik ob državni meji špa-lir in je čakala na goste z narodnimi zastavicami in cvetjem v rokah. Ob meji so pričakovali odlične goste: naš generalni konzul Gjorgjevič in konzul Omčikus iz Gradca, dvorni svetrik dr. Stare kot zastopnik mariborskega velikega župana, sreski poglavar dr. Ipa-vre, finančni diretor dr. Po vale j, ravnatelj Gračner za oblastnega komisarja. predsednik mariborske sekcije Av-tokkba industrijec Peter Majdič iz Celja. poslevodeči podpredsednik vele trgovec Ferdo Pinter, ki ima glavne zasluge na sijajnem aranžmanu, številni klubovi odborniki, šentiljski župan Karel Svaty. podžupan Fr. Thaler, upravnik mariborske carinarne Bogner in pomočnik obmejnega komisarja Karel Suša. Pred vhodom v Št. Ilj jo bil postavljen z jugosloveraskimi in nemški-ind državnimi zastavami okrašen slavolok z napisom: »Dobrodošli — Will-kommen«. Progranične formalnosti so bile hitro opravljene, kar je izzvalo pri rzletnikih zadovoljstvo in odobravanje. Prihod gostov na mejo Ob 7.45 je privozil) kot prvi na mejo vodja vožnje veTetrgovec in bivši župan Jakob Triesch iz Starnberga. V kratkih presledkih so sledili potem še ostali vozovi dolge ekspedicije, ki so se razvrstili vzdolž avstrijske meje. Čim se je pripeljal športni predsednik »Adaca« in organizator letošnjega izleta nemških avtomobilistov v Jugoslavijo g. EwaM Kroth iz Frankfurta, sta pozdravita goste poslevodeči podpredsednik Avtokluba sekcije Maribor Ferdo Pinter in dvorni svetnik dr. Stare v imenu državne oblasti s kratkim slovenskim in nemškim govorom, iz- rekajoč jim iskreno dobrodošlico. Po prisrčnem odgovoru g. Krotha se je avtomobilska _ kolona med viharnim vzklikanjem Šentiljčanov ob krasnem vremenu pričela naglo pomikati po državni cesti proti Mariboru. Na vsej poti je vladal najlepši red, za kar so skrbele naše marljive orožniske patrulje. Nikjer ni bilo niti najmanjšega zadržka in ovire. Občinstvo je povsod pozdravljalo goste. Diven pogled na dolgo kolono je bil zlasti na ovinkih. Prihod v Maribor Cim bolj se jc kolona bližala Mariboru, tem pestrejša je bila slika na ulicah. V naglem tempu skozi Lajterš-berg in Krčevino so privozili avtomobili med gostim špalirjem živahno po-zdravljajočega občinstva, ki je segal od glavne g$. kolodvora do Grajskega trga, končno na široko Aleksandrovo cesto. Sprejema se je udeležila tudi šolska mladina. Gostje so bili radostno presenečeni. Policija je le z največjo težavo vzdr-žavala pritisk množice, ki je bil zlasti občuten na Trgu svobode kjer je bilo zbirališče za avtomobile ter na obeli straneh slavoloka pred veliko Grajsko kletjo. Cim so se ustavili prvi avtomobili, so jih obkrožile gospodične v divnih slovenskih, ljubkih hrvatskih in šarenih srbskih ter črnogorskih narodnih nošah ter izročile vsakemu nemškemu gostu prapor ju-goslovenskega avtokluba in šopek svežih cvetlic. Zvoki vojaške godbe, so se mešali z neprestanimi klici »Zivio«, »hrana« itn »hoch«. Cim je izstopil športni predsednik g. Evvald Kroth. so ga pozdravili mariborski župan dr. Juvan. komandant mesta general Spasič, predsednik ljubljanske sekcije Avtokluba Avgust Praprotnik ter predsednik zagrebške secije Avtokluba Bošnjak, zastopnik »Jutra« pa ie izročil predsedniku Krotim in vodji vožnje Trieschu krasen, _v usnje vezan album s pokrajin- skimi slikami Slovenije in s podpisom »poklonilo Jutro«. Gostje so nato odšli med špalirjem občinstva takoi v veliko dvorano Uniona kjer jim je priredila mariborska sekcija Avtokluba s podporo državne in sa- hvairi Kroth, vodja izleta nemških avtomobilistov v Jugoslavijo. * inoupravne oblasti okusno prirejeno zakusko. Dvorana je biia v girlandah. Na steni z zelenjem in jugoslovenskimi trobojnicami okrašena slika kralja Aleksandra ter z nemško državno zastavo ovita slika predsednika nemške republike Hindenburga. Na odru ie svi-rala vojaška godba. Butiet ie pripravila »Vesna« pod vodstvom gospodične Rapocove in ob sodelovanju številnih odličnih mariborskih dam, aranž-•man pa je bil v rokah g. ravnatelja Cirila Tomana. V dvorani se je v trenutku razvilo prisrčno razpoloženje. Postrežba je bila vzorna, bilo je vsega v izobilju. Splošno pozornost in občudovanje gostov so vzbudile posebno naše narodne noše. Posamezni gostje so se dali v dvorani skupno z njimi fotografirati. Sredi najbolj živahnega vrvenja je izrekel g. Ferdo Pintar v imenu mariborske sekcije Avto kluba gostom ponovno dobrodošlico ter .ie prečita! naslednjo brzojavko nemškega poslanika dr. Kosterja v Beogradu: — Pni vstopu m jugoslovenska tla si dovoljujem pozdraviti predsedstvo in . vse udeležence kar najprisrčneje z že- J ljo, da bi se vsa vožnja po lepi Jugo- j slaviji srečno nadaljevala in da bi ponovni izleti nemških avtomobilistov prispevali k srečno razvijajočim se od-nošaieni med Jugoslavijo in Nemčijo. Brzojavka jc izzvala pri gostih in domačinih viharno odobravanje in navdušenje. Nato je imel poslevodeči prvi podpredsednik Avtoklnba dr. Velizar Jankovič na goste nagovor v nemškem jeziku. Deial je med drugim: Jugoslovenski Avtomobiski klub je srečen, da more danes v lepem Mariboru, na pragu naše zedinjene jugo-slovenske domovine pozdravit; svoje Dr. Velizar Jankovir. pi vi podpredsednik osrednje uprave odbora Avtokluba SHS. Stev. 15 ljube goste in zastopnike »Adaca« iz Miinchna ter po njih tudi ves nemški narod. Tu v slikoviti Sloveniji vam odpiramo na široko vrata svoje dežele s prisrčnim vzklikom: Dobrodošli! Naš sprejem kljub vsem našim naporom ni tako sijajen in veličasten, kakor je bil sprejem, ki smo ga doživeli preteklo leto v Monakovem. Bodite pa prepričani, da vam bije v vsej i.aši državi nasproti toplo jugoslovensko srcc in da boste doživeli povsod dokaze naše odkrite prisrčnosti. Hocli Adac, lioch Deutschland! Kot zastopnik vlade je pozdravil z lepim govorom goste veliki župan dr. Schaubach ki ie izrekel napitnico na čast predsedniku nemške republike Hindenburgu, nakar je vojaška godba intonirala »Deutschiand iiber alles«, ki ima — kakor znano -— napev bivše avstrijske cesarske himne. Gostje in občinstvo so se dvignili s sedežev ter peli skupaj z Nemci. Sledil je govor mariborskega župana dr. Juvana, nakar se je predsednik izleta g. Ewald Kroth zahvalil za izredno gostoljubnost, ki .ie nadkrilila vse pričakovanje gostov. Izrazil je, da smatra današnji dan za enega najlepših dni, kar jih je doživel v svoiem življenju. Prepričan je, da ho poset še bolj zbližal oba naroda, med katerima vladajo že sedaj zelo prisrčne razmere. V zaključku svojega govora je izrekel napitnico kralju Aleksandru in naši kraljevski hiši, nakar je vojaška godba zasvirala jugoslovensko državno himno. Za tem jc bil oficijelni sprejem količin in se je razvila intimna zabava. Se prehitro je prišla 12. ura — čas odhoda. V imenu mariborske avtomobilske sekcije se je poslovil od gostov primarij dr. Robič, nakar so gostje zasedli zopet svoje avtomobile in se ie kolona med viharnim vzklikanjem občinstva pričela pomikati proti državnem mostu na poti proti Zagrebu. Na poti od Maribora do Zagreba Odhod nemških avtomobilistov iz belega Maribora jc prožil sliko prosiutc nemške točnosti in doslednosti. Ze četrt ure pred določenim odhodom so bili zasedeni vsi avtomobili, šoferji so stali pred svojimi stroji in čakali na odhodno povelje. Par minut pred 12. se je formiralo pročelje avtomobilske kolone. V prvem avtomobilu je bilo predsedstvo Avtomobilskega kluba SHS gg. Velizar Jankovič, Bošnjak, Praprotnik. Sofirala je smartna zagrebška sportistinja ga. Radanovič. V drugem avtomobilu je sledilo vodstvo nemških avtomobilistov s športnim predsednikom Evaldom Kro-thom. Zatem so se v treh avtomobilih razvrstili novinarji. Z železniško točnostjo se je ogromna avtomobilska povorka premaknila točno opoldne. Solnce je pritiskalo, od vzhoda je zavela topla pomladanska sapa, ki je preganjala prah. Hipoma so avtomobili zdrknili mimo poslavljajočih se Mariborčanov in že so bili sredi naše štajerske krajine. Vsa naša naselja, vsi naši trgi in kraji so izletnike pozdravljali s toplo dobrodošlico. V mnogih krajih so bili postavljeni slavoloki, povsodi so vihrale zastave. Dekleta so goste obmetavala s cvetjem. Do Zagreba se je tega raznovrstnega cvetja že nabralo toliko, da so bili prav vsi vozovi ž njim napolnjeni. Radostno potniško razpoloženje i gostov i domačih spremljevalcev je motil po vsej Štajerski, zlasti pa v hrvaškem Zagorju gost prah. Kolona jc vozila s 100 metri razdalje med posameznimi vozovi. Prah se je vzdigoval neprestano visoko v zrak in le pomladanskim sapicam, ki so skoro na vsej poti spremljale nenavadni kondukt, so nekoliko olajšale to nadlogo. Na Štajerskem smo še požirali domač, slovenski, bel prah. Na Hrvaškem nam je bil serviran rumen, ilovnat prah, ki je i živo i mrtvo na vsei koloni prebarval v rumene pošasti. Avtomobilisti so izgledali kakor Malajci, vozovi so privozili s težkimi kilogrami prašnega kala. Vse ie šlo bliskovito. Komaj so prišH stroji v pravi tek, se ie prikazala Slov. Bistrica. Ovacije, pozdravi, narodne zastave, slavoloki, naša divna mladez in pa tisto sveže orenje: »Zivijooo!«... Še par ostrih ovinkov iu naglih pogonov in že smo drveli skozi Poljčarie, kjer je karavana krenila proti Rogaški Slatini Motorji so se pognali v položne rebri, na levi in desni so se razprostrli vinogradi. Ob osojnih straneh pravcate gredice ljubkih zvončkov. Na drugem mestu same trobentice. in dalie cvetna polja srčkanih marjetic. Sprejem v Rogaški Slatini V Rogaški Slatini nas je čakalo prijetno iznenadenjc. Vse zdravilišče se je odelo v svečano obleko zelenja, na obeh mejah slavoloki. Vsak gost je prejel zanimivo darilce v poklon. Odprt za-bojček s tremi steklenicami rogaške kislice in vrh tega še kuverto razglednic iz Rogaške Slatine in okolice. Dober domislek je opremil vse te razglednice že s poštnimi znamkami. V Rogaški Slatini se je poslovil od gostov mariborski veliki župan dr Schaubach. Na hrvatskih cestah do Zagreba Še par zagonov in prekoračimo slovensko - hrvaško mejo in dirjamo po vijugasti poti v pno večjo hrvaško naselbino Pregrada. Na obzorju se zbirajo oblaki in se poganjajo kakor divji jezdeci v višave. A že v Krapinskih Toplicah nas zopet oblije toplo pomladno solnce u i spremlja do belega Zagreba. Ob prašni cesti se ustavljajo številni avtomobili in motorji iz Zagreba. Na Štajerskem ni bilo kraja, kjer ne bi slovenski avtomobilisti pozdravljali svojih nemških tovarišev. Hrvati niso ho';!i zaostati in do Zagreba, kakih 50 kilometrov, so neprestano švigali domačini nasproti in se priključevali ogromni avtomobilski kači. V Podsuse-du zaide karavana v peklensko bobnenje in grmenje. Motociklisti. njih 50 iz Zagreba, hočejo odpremiti nemške goste s posebnim špalirjem v hrvatsko prestolico. Kratek postanek. Pevsko društvece zapoje dve ljubki hrvatski pesmi. Na mitnici pred Ilico malheur, ki je ob takih prilikah, kajpak, obvezen. Mitničar ustavi kolono in zahteva od nemških avtomobilistov mitnino. Parla-mentiranje in diplomatiziranje vodstva, potem gre skozi pratznično okrašene zagrebške ulice ob viharnih ovaciiah do hotela Esplanade. Prisrčen sprejem v Zagrebu Zagreli, 14. aprila. Nemški avtomobilisti so oošli okoli 3. popoldne v Podsu-sed pri Zagrebu, kjer so jih korporativ-no sprejeli motociklisti zagrebškega kluba, ki so vodili nemške avtomobili-ste iz Podsuseda v Zagreb. Ves čas med potjo, zlasti pa v Zagrebu na llici preko Jelačičevega trga in Zrinjevca do hotela Esplanade, je mnogoštevilno občinstvo nemške avtomobiliste burno po- zdravljalo ter na mnogih krajih metalo nanje tudi cvetje. Pred hotelom Esplanade so pričakovali goste veliki župan dr. Zoričič. župan dr. Srkulj. nemški poslanik iz Beograda dr. Koster, zagrebški nemški konzul dr. Freund ter zastopniki raznih znanstvenih, kulturnih in gospodarskih korporacij. Pred hotelom Esplanade je «Bej nadmfcevanje oa 2. stran«, 3. stoipec.) »rfcneaerjeK« ST. 15 2 - Ponedeljek, 15. IV. 1929 Otvoritev kolektivne razstave Riharda Jakopiča Ljubljana, 14. aprila. Danes opoldne se je vršila otvoritev kolektivne razstave mojstra Jakopiča, ki praznuje letos 601etwieo. KUjub temu, da otvoritev razstave ni bila naznanjena v časopisih, je bil paviljon nabito poln zastopnikov raznih oblasti in kor poracdj ter Jakopičevih oestilcev. Raz stavo je otvoril vseučiliški profesor dr. Izidor Cankar z naslednjim pomembnim govorom: Po naročilu odbora Umetnostno zgodovinskega društva, ki je smatralo za slovensko kulturno dolžnost, da proslavi 60Ietnico Riharda Jakopiča, otvarjam to njegovo kolektivno razstavo in vas, gospodje zastopniki tujih držav, zastopniki naših političnih, vojaških. cerkvenih, samoupravnih in prosvetnih oblasti in ustanov ter vse, ki vas je privedla sem ljubezen do Riharda Jakopiča in spoštovanje do njegove umetnosti, najtopleie pozdravljam. Ob jubileju Riharda Jakopiča imamo danes priliko, ki je prva, ki ho vedno ostala redka in morda edinstvena. da vidimo glavno njegovo deio zbrano pred seboj in smo-treno porazdeljeno. V desni dvorani boste našli njegove mladostne slike, zlasti študije po na ravi, a že obsijane z njemu lastnim žarom liričnega čuvstvovanja; v srednji vise povečini dela njegovih zrelih, mo-škh let, v katerih se mojstrstvo torme v popolni uravnovešenosti z umirjenim duhom združuje do monumentalnih učinkov; v levi boste gledali tvorbe njegove zadnje dobe. ki so mani posnetki inaterijaiuega sveta kot emana-cija dirse, preiistvarjania narave v duhu. A ko stojimo pred temi sto najboljšimi dokazi, kako plodno in dobro je bilo življenje Riharda Jakopiča, ko stojimo v tam paviljonu, ki ga je mojster sam zidal in v katerem so zapored pred našimi očmi bivala dela slovenske umetnosti od 16. stoletja do današnjega dne, dela Hrvatov. Srbov, Cehov. Poljakov. Francozov, se nas loteva vroča želja, da zagotovimo tudi prihodnjosti sadove Jakopičeve osebnosti. da ohranimo potomcem intenzivnost njegove kulturne volje, bogastvo njegove izkušnje in s trudom pridobljenega znanja, etično čistost njegove umetniške duše. Gospoda moja, Jakopičev paviljon ie danes ob njegovi 60-letici za samo njegovo delo pretesen, kakor sami predobro vidite, in kakršen je. ni vreden niti svojega zidarja, niti sedanje slovenske umetnosti. Poskrbeti nam je treba nove razstavne prostore, v katerih bodo moderni umetniki našli dostojno streho, in pridružiti bi jim morali slikarsko šolo, v kateri se bo čuvalo Jakopičevo znanje in njegov življenski idealizem kot dragocena ded-šetna. S potrpežljivostjo iu skromnostjo, ki sta mu gotovo lastni, je to delo izvršljivo in bi ostalo največji in najpomembnejši spomenik jubileja, ki ga slavi slovenska umetnost danes. V tem upanju vas prosim, občudovani in prisrčno ljubljeni mojster, da sprejmete najtoplejše čestitke Umetnostno zgodovinskega društva, katerim pridružujem po naročilu g. rektorja čestitke univerze v Ljubljani. Jakopičev govor Mojster Jakopič se je vidino ginjen zahvalil dr. Cankarju z naslednjim originalnim govorom, ki je napravil na vse navzoče globok vtis: Preveč vas je, ki ste mi izkazali svojo naklonjenost in nagnjenost, da bi se mogel vsakemu posebej na pravi način zahvaliti. In previsoko ste me povzdignili, tako da mi je skoraj tesno pri srcu, če se ozirom okrog sebe. Zdi se mi, da nisem vreden tolikega priznanja, kajti mnoge človeške slabosti, skušnjave in nadloge so trpinčile moje teb in mojo dušo, in dostikrat sem se zoperstavljal izpolnjevati vse tisto, kar mi je bilo naloženo; marsikateri-krat sem skušal odlagati pretežka bremena na poznejši čas. Nisem opazil, kako hitro beže dnevi mojega življenja Vendar me še nikakor ne mika, pajda-šiti se s smrtjo, ker prelepo je to življenje, četudi včasih, kadar me pregrobo pošlata, malo zastokam. In Ie enkrat smo skupaj na tem dragem koščku naše pisane zemlje, potem nikdar več in v tem kratkem roku moramo opraviti vse. kar nam je naročeno. Zato trdno upam, da mi je odmerjeno ravno še toliko časa, da morem doprinesti tisto, kar sem dozdaj zamudil, in se obenem zahvaliti s pospešenim svojim delom vsem, ki so mi izkazali svoje nagnenje. bodisi dejansko ali v lepih besedah, in tudi tistim, ki so se mi kdaj v življenju prijazno v srcu nasmehnili. Mojstru Jakopiču so čestitali k 60-letnici dr. Andrejka v imenu velikega županstva ljubljanske oblasti ter Muzejskega društva. Dr. Andrejka je tudi prečita! brzojavko prosvetnega ministrstva, v kateri mu to prisrčno čestita k njegovemu jubileju in mu želi še dolgo vrsto let plodnega dela. Čestitali so mu še oblastni komisar dr. Natlačen v imenu ljubljanske oblastne samouprave, župan dr. Puc v imenu ljubljanske mestne občine, komandant Dravske divizijske oblasti general Milan Nedič, g. Kreft v imenu Umetniške matice ter predstavniki tujih držav iu raznih kulturnih ustanov. Zatem se je vršil ogled razstave, ki vsebuje 172 Jakopičevih del. Skoro vsa ta dela so, kakor je razvidno i z kataloga, last zasebnikov. Narodne galerije, velikega županstva ljubljanske oblasti. Narodnega muzeja, TOJ zbornice in oblastnega odbora. Izročitev odlikovanja Maši Gromovi Liubliana, 14. aorila. Častni večer ge. Maše Gromove. zaslužne Primorske narodne delavke, ie privabil številno občinstvo iz vseh liublianskih krogov. Pozdrav gostom in odlikovanki ie iz-pregovorila ga. Vida Baltičeva. nakar ie ga. Frania Tavčarjeva nripela ze. Gromov! red Sv. Save IV. razreda. Sledilo ie poročilo tajnice Kluba Primork ge. Olge Zaičeve, ki ie seznanila občinstvo z delom odlikovanke od nienih mladostnih dni v domačem kraju Sežani, do nienega vsestranskega udeistvovania v današnji beli Ljubljani. Župan g. dr. Dinko Puc ie v daljšem nagovoru čestital ge. Maši in io stavil za vzor slovenskim ženam in dekletom. Posebno ie še povdaria! kot predsednik društva »Soče« niene vrline in prizadevanja za skunne nastope društev. Sledile so čestitke ženskih društev, govorile so ga. Kroftova imenom društva Aten a. ga. Engelnianova za Kolo iucoslovenskih sester, za ASK Primorie predsednik g. Sancin. zastopnice vseh ostalih slovenskih ženskih društev so v svojih izvaianiih no-vdarjale velike zasluge gosne odlikovanke. Na.iginljiveiši trenotek .ie oač bil. ko ie zastopnik primorske mladoumetniške generacije izroči! gospe Maši s čestitkami zemlio iz njenega rojstnega kraia Sežane. Klub Primork ie imenoval svoio predsednico za častno članico in izročena ji je bila častna diploma, ki predstavlja nien rojstni kraj s posvetilom pesnika dr. Gradnika. H koncu ie zbranemu občinstvu zapela ga. Cirila Skerli - Medvedova par pesmic, gdč. Kosovelova oa ie izvaiala na gla-soviriu koncertne komade. Globoko giniena nad izkazano ljubeznijo m pozornostjo ie gospa Maša spregovorila zahvalo, noudariajoč. da smatra s tem odlikovanjem počaščen ves naš narod v Primorju. Pevski zbor društva »Soče« je tekom večera zapel več pesmi in tako pripomogel h krasnemu poteku večera._ Dva ravnatelja. Prvi: »Moje gledališče je povsem moderno. Ima toliko stranskih izhodov, da se more ob nevarnosti v petih minutah izprazniti.« Drugi: »Rajši bi si bil prizadeval ustvariti takšen teater, da bi ga mogel v istem času napolniti.« Nemški avtomobilisti v Jugoslaviji (Nadaljevanje poročala) bilo zbranih okoli 4000 ljudi. Na hotelu so bile izobešene zastave nemškega Avtokluba, državna zastava nemške republike, državna in hrvatska zastava. Ko so došli prvi gostje, je zasvirala vojaška godba. Prvi avtomobil je dospel pred hotel Esplanade ob 4. popoldne. Vodja nemških izletnikov, športni komisar Kroth je bil takoj obkoljen od zagrebških novinarjev, katerim ni mogel prehvaliti sprejema tako na slovenski kakor na hrvaški strani. Do pol 5. popoldne je došlo pred hotel Esplanade 119 nemških avtomobilov in z njimi tudi več avtomobilistov iz Slovenije in Hrvatske. Pred hotelom ni bilo nobenega službenega sprejema in govorov. Ob 5. popoldne so se gostje podali v spremstvu motociklistov v svoja stanovanja. Oficijelni pozdravni go- vori so bili izrečeni zvečer na banketu, kateremu sta prisostvovala ministra Korošec in Mažuranič. Športni predsednik ADACa g. Evvald Kroth je o vtisih s potovanja iziavil vašemu dopisniku, da so vsi »deležniki izleta neobičajno iznenadeni nad krasnim sprejemom, zlasti v Sloveniji, v Mariboru, kjer jih je občinstvo tako prisrčno in navdušeno sprejelo, kakor tega še nikdar niso doživeli. Ljudje so metali na avtomobile cvetje in došle so tudi mnoge Slovenke v narodnih nošah, ki so jiji pozdravljale ob cesti, kjer so se vozili. Poslovodeči podpredsednik Avtokluba SHS dr. Velizar Jankovič je izjavil, da je tudi on neobičajno iznenaden nad prisrčnim sprejemom v Sloveniji, ki je bil mnogo lepši kakor v Zagrebu. Nemški odpor proti bodočim reparacijam Možnost prekinjenja pogajanj med zavezniki in Nemčijo Pariz, 14. aprila. Kakor poroča »Matin«. izjavljajo v nemških odgovornih krogih, da je spomenica zavezniških strokovnjakov glede bodočih reDaraciiskih plačil, nesprejemljiva. Nemci nameravaio pridobiti na času. da bi listino temeljito nroučili. Zahteve upnikov napram Nemčiii bi dosegle z obresti in obrestnimi obresti skupno vsoto okroglo 125 miliiard ma-rk. Po zadnjih poročilih ie razlika med zahtevami zaveznikov in predlogi nemških delegatov tako velika. da je treba računati da bodo že iutri v ponedeljek nadalina ooeajania prekiuie- na. V nobenem primeru, tako zatrjujejo, ne bodo nemški delegati soreieli predlogov upnikov in dasi pogaian.ia ne bi bila nreki-niena. je treba računati, da bodo sledile izredno dolgotrajne debate V krogih nemške delegaeiie iziavliaio. da vodia delegacije dr. Schach ni tako zelo nasproten višini celokupne vsote, in posameznih letnih plačil, temveč mnogo boli trajanju anuitet, oo katerih bi bil dolg plačan v 58 letih. Dr. Schach nikakor noče Nemčiie zavezati za tako d oko dobo in bo skušal doseči krajši način amortiziranja. Vladna kriza v Avstriji Po stanju včerajšnjih pogajanj je treba računati, da kriza še ne bo rešena jutri Diraai. 14. aprila. Tudi današnii dan nt potekel brez posvetovanj krščanskih soci-jalcev in sociialnih demokratov. Krščanski sociiald so sklicali za torek svoj veliki klub. ki nai bi storil definitivne sklene, ker pričakujejo, da se bo do tedai posrečilo doseči načelen sporazum o vseh spornih političnih vprašaniih in vsa i v glavnem določiti program nove vlade. Izgledi, da bi se nocaiania n najemninskem zakonu in zakonu za oospeševanic stanovaniske gradbene akciie. kakor tudi pogajania o iustični reformi zakliučila. so zelo majhni. Treba ie razčistiti sporne točke. za kar bo treba naibrže več dni. Če na bi kljub temu prišlo do torka že do spora- zuma, bi bilo treba prepustiti novemu vladnemu šefu mnogo gradiva za nadaline naprave, kar bi seveda že v naprei zelo obremenilo novo vlado. V opozicijonahiih krogih zatriujejo še vedno. da bo prišlo do torka do razčiščenia spornih točk in imenujejo v zvezi s tem že razne osebnosti, ki naJi bi vstoDile v novo vlado. Med drugimi nai bi ostala finančni in prosvetni minister dr. Kienbock in dr. Schmitz, oortfeli pa nai bi Prevzel tudi poslanec Kunschak. Tudi o bivšem zveznem kancelariu dr. Rarneku in deželnem glavarju dr. Rintelenu se ie danes mnogo govorilo. Uredba o odpiranju in zapiranju izgotovljena Ob načelnem varovanju osemurnika čim večja prilagoditev krajevnim in poslovnim potrebam Beograd, 14. aprila. LTredba o odpi» ranju in zapiranju trgovin bo objavlje« r.a tekom tega tedna; uredba ima lo* čene določbe o odpiranju in zapiranju trgovin ter o delovnem času. Razen te» ga upošteva tudi razliko med razme« rami v vaseh in mestih ter potrebami delodajalcev in nameščencev, čas za odpiranje in zapiranje trgovin je dolo» cen z ozirom na krajevne potrebe, v načelu pa je za nameščence in delavce ohranjen osemurni delavnik. Lc pri go» tovih poslih kjer je osemurnik praktič« no neizvedljiv, je bilo to načelo prekrs šeno, tako n. pr. pri ukrcavanju in iz« krcavanju blaga, kjer je delovni čas neomejen. Prav tako je neomejen delovni čas v kioskih, trafikah ter prodat jalnicah listov, ki niso podvržene no* beni časovni omejitvi. Med 1. in 3. uro popoldne morajo biti obrati zaprti vsaj eno uro. V katerem času imajo obrati biti zaprti, se ima določiti z ozirom na razmere dotičnega kraja in značaj po* sla v obratu. V splošnem je uredba "I---f-fTT~"------ zelo elastična in omogoča kar največjo prilagoditev posebnim razmeram posa« meznih pokrajin. Kralj v Topoli Beograd, 14. aprila. Danes ob 10.30 dopoldne je kralj odpotoval z avtomobilom v Topolo, in sicer v spremstvu maršala dvora, general-štabnega polkovnika Ace Dimitri.ievi-ča. Kralj se je zvečer vrnil v Beograd. „Dom" ustavljen Zagreb, 14. aprila. Policija je danes izdala sklep o definitivni ustavitvi izhajanja bivšega radičevskega glasila »Doma«, ki je izhaia! že 15 let. Ta list so izdajali po smrti Stjepana Radiča njegova vdova in prijatelji. Od 6. januarja t. I. je bil mnogokrat zaplenjen, kar je povzročilo sedai niegovo ustavitev. Železnicarski kongres v Zagrebu Zagreb, 14. aprila. Danes ob 9. dopoldne je bil v dvorani zagrebške delavske zbornice otvorjen III. kongres Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije. Udeležuje se ga iz vseh krajev države 85 delegatov, ki zastopajo 5320 članov. V imenu češkoslovaške unije železničarjev ie govoril predsednik Stanek iz Prage, v imenu Ujedinde-nih delavskih sindikatov Jugoslavije Krekič, v imenu delavske zbornice Pfeifer, v imenu občega delavskega saveza Jugoslavije pa dr. Adžija. Ministru socialne politike dr. Drinkoviču je bila odposlana resolucija, ki pravi, da je ooložaj stanovanjskih najemnikov, katerih je tudi med železničarji veliko število, še danes izredno težak zaradi visokih cen stanovanj. Zato se naproša minister socijalne politike, naj skuša še nadalje zaščititi stanovanjske najemnike s podaljšanjem omejitve stanovanjskih najemnin. Po konstituiranju predsedstva je kongres prešel na razna poročila. Kongres ie tudi popoldne zboroval ter bo jutri dopoldne zaključil svoje delo. Uspeh pirotske konference Sofija. 14. aprila. Z ozirom na vesti inozemskih listov, da je bila bolgarsko-jugo-slovenska konferenca v Pirotu prekinjena in da je tega kriva samo bolgarska vlada. ee uradno izjavlja, da so pogajanja v Pirotu privedla do sporazuma v večjem delu vprašani, o katerih je bilo treba razpravljati. Trenutno proučujeta obe vladi sklepe obeh delegacij. V kratkem bodo fklepi ratificirani in takoi nato uveljavljeni. O kakšnem pMomu konference torej ne more biti govora. Dr. Ramljak izpuščen Zagreb, 14. aprila. Danes ie bil iz sodnii-skih zaporov izpuščen na svobodo odvetniC dr, Ivan Ramliak. ki ie bil aretiran, ker ie na policiii oklofirtal privatnega detektiva Giiiratiča. Proti niemu ie uvedena preiskava na podlagi obdolžite v oo čl. 1. zakona o zaščiti države, ker ie bila vložena proti niemu ovadba, da ie Dodaial neke iziave o atentatu na predsednica »Tugoštamrc« To-niia SchlegJa. Odlikovanje predsednika Matice Srpske Beograd, 14. aprila. KraLi ie podpisal ukaz. s katerim se odlikuie z lento Sv. Save predsednik Matice Sroske Radivoj Vr-hovac. ravnatelj gimnazije v Sremskih Kar-lovcih. V slovo umrli sestri V ljubljanski bolnici je ugasnila cvetoča mladost 20-letne Beograjčanke gdč. Lep^pav« P r v a n o v i č e v e. Sredi najhujše zime. v februarju je prišla na Golnik iskat uteh«, zdravja. Ni ii bilo sojeno, da bi učakala naio prelestno planinsko pomlad. Vsa oeibeln v? revica morala biti nedavno prepeljana v ljubljansko splošno bolnico, kjer je v soboto zjutraj za vso večnost zatisnila svoje oči. Njeno naglo slovo od življenja je v veliki meri pospešil strahovit udarec, ki je ored tedni zadel vso družino: takrat je v železniški katastrofi pri Batajnici dohitela tragična smrt njenega očeta, ki je bil železniški uradnik, kakor je tudi Leposava bila železniška uradnica. V zadnjih tednih bivanja v ljubljanski bolnici so bile pokojnici tolažnice nekatere ljubljanske dame, ki so ji s sočutjem izkazovale sestersko ljubav. Vee, ki so jo jk>-zr.ale, bridko obžalujejo prerano izgubo tega plemeniteea, mladega življenja. Danes ob 15. bo krsta s truplom Leposave Prvanovi-eeve prepeljana v Beograd. Slovenke bodo v zadnjo slovo položile na krsto šopek ža-rečih rdečih slovenskih nageljnov. Naj io spremljajo do prezgodnjega groba, v kate« rem bo Leposava ob brezmejni tugi fevoje matere, brata, pestre, zaročenca in sorodnikov našla svoj tihi, večni dom. Blag ji spomin med nami! Lokomotiva iztirila Na postati v Litih ie včerai dopoldne okrog 10. iztiril stroi nabiralnega tovornega vlaka. Nesreča ie nastala zaradi tega. ker so bile kretnice premajhne. Stroi se ie za-ril globoko v zemlio in ga včerai ni bilo mogoče spraviti nazaj na progo. \x Ljubljane ie bila odposlana na krai nezgode posebna komisiia. ki bo ocenila škodo in doc-nala. kako ie bila nesreča povzročena. Borba v zraku Smrtna sovražnika — Divja gonja proti severu — Jelferson A. Dewar (Konec) Zmaga! Odhod Počasi je minevala brezkončna noč, in ko se je zjutraj na vzhodnem obzorju dvignila rdeča solnčna krogla, je skočil Chick iz postelje, se hitro oblekel, zajtrkoval in dal prve ukaze. Vznemirjeni so se razbegli člani posadke na vse strani in mahoma je jutranjo tišino prekinilo oglušujoče hrumenje šestih velikanskh motorjev. Spet so prebivalci hiteli iz hiš, da prisostvujejo odhodu Zeppe-lina. Odvezali so vrv za vrvjo in polagoma se je Zeppelin dvignil in je ponovno vzpla-val v oblake, čedalje višje se Je vzpenjal in je ubral smer čez Davis-Street. Kakor ogromen nestvor si Je zrakoplov utiral pot. Jedva da si čutil, da se kaj giblje Ie presunljivo brnenje šestih motorjev Je udarjalo na ušesa. Chick je pogledal na br-zinometer: 75 milj na uro. Pot je merila kakih 750 milj, to se pravi, pri gladki, neovirani vožnji bi dospel na cilj proti 4. uri popoldne. Nenadoma se je Ctack domislil Burna. Ali bo tudi on že tam? Dvomil je o tem, toda izključeno bi ne bilo. Poznal je moža še od prej. PrizanašanJa ne bo od nobeni strani. Borba bo ž!a na življenje m smrt. Kaki dy« uri m ie Zeppetta stro*o držal predpisane smeri. Kadar so se nekoliko raz-tepli oblaki, so videli potniki pod seboj ogromne ledene plošče, plavajoče na vodi. Chick je vedel, da bo prihodnji mesec vse prostrano morje ena sama neizmerna ledena ravan. Ob tej misli se je zgrozil. Nenadoma je opazil, da je enolično gibanje zrakoplova prestalo, namesto tega pa se je Zeppelin začel majati. Chick je na to opozoril kapetana Harrisa. Vihar »Da,« je prikimal kapetan. »Vihar! Meni že davi solnce ni ugajalo, nadejam se samo, da ne bo snega.« Globoko spodaj se je morje penilo in ob ledene gore so udarjali mogočni valovi. »Poskusili se bomo popeti više, da ubeži-mo viharju.« Zgodilo se je po zapovedi, toda niti v višini 10.000 čevljev ni bilo nič bolje. Zrakoplov je začel manevrirati, vse na njem je pokalo in ječalo in vihar je — kakor da bi se veselil, da je našel objekt, na katerem lahko strese togoto — zatulil s podvojeno močjo. Krmar je vrtil krmilo, kakor da gre za življenje, a zaman se je trudil, da bi obdržal prejšnjo smer. »Prokleto,« je kričal Chick, »vselej, kadar se človeku mudi, pride kaj vmes! Upam le, J da bo tudi Bum dobil svoj delež in ž njim odšel k vragu!« Potem je prišla vest. da se je eden izmed motorjev pokvaril in da ga ni moči popraviti. Inženjerju da so zmrznili prsti. »Kaj še!« je godrnjal Chick, »kaj takega se ne zgodi!« Z neizrekljivim trudom in v najhujši življenski nevarnosti se je Chick odpravil v gondolo za motorje, kjer je spravil motor v tek. Nato se je vrnil v kontrolno kaiuto. »Kje smo prav za prav?< »Nimam pojma.« mu ie odgovoril krmar. »Srečne se smemo šteti, da smo vobče še živi. V vsem življenju še nisem doživel takega viharja.« Bilo Je že pozno popoldne. Jelo se je temniti in še vedno ni kazalo, da se bo vihar pomiril. Zrakoplov je metalo sem in tja. Nihče ni slutil, kje da so, in je bilo docela nemogoče opraviti jueritve. Vihar je razsajal še vso noč in Chick ter kapetan nista prišla ne iz svoje obleke ne iz kontrolne kajute. Hrepeneče je vse čakalo premene, ki je naposled res nastopila proti jutru. Vsa izmučena sta se moža sesedla na stol. Toda zdaj ni bil čas za počivanje. Treba je bilo zrakop!qv natančno pregledati in popraviti poškodbe. Potem so javili, da se zrakoplov nahaja 150 milj od Farewellskega rtiča, da bo tedaj treba še tri ure vzdržati, preden bo Zeppelin zopet na licu mesta. Chick je menil, da bi bilo dobro ako se nekoliko odpočije, zakaj kadar pride do boja z Bumom Maloneyem, mu bo potreben jasen razum in odpočiti živci. Šel je v svojo kabino, odložil jopič in je takoj zaspal. Na koncu Zbudil ga ie steward, ki mu je javil, da so na cilju. Chick je skočil iz postelje in pohitel na krov, kjer ie pogledal skozi okeo. Zeppelin se je lagotno zibal v vetru in je bil ustavil motorje. Niti 500 jardov daleč ni plaval drugi zrakoplov in na njem se jc lesketal napis: Standard Ore Companv oi America. Še tisti tnali je Chick pozval k sebi moža od posadke in mu velel, naj mu pripravijo letalo. Dve minuti nato se ie že culo brnenje motorja. Chick je odhitel na vnanjo palubo in je še utegnil videti, da so se vrata na drugem Zeppelinu odprla in se je v njih pojavil neki moški. Pogled mu je zadoščal: bil je Bum Malonev, ki mu je po-migal z roko in takoj nato stopil v majhno letalo. Ne da bj dolgo poinišljal, je tudi Chick planil v aeroplan. S ploščadi je zletel v eter in se potem strmo pope! v višino. Aparat je bil opremljen s smučmi in s kolesi in s pritiskom na vzvod je lahko izločil ali smuči ali pa kolesa. Chick je zaslutil, da bo treba pristati: zato je pripravil smuči in poletel proti Malonevu. Dvoboj v zraku Letalo je bilo prilično daleč in se je skušalo vzpeti v višino. Chick Je storil isto. toda Bum .ie tako spretno manevriral, da .ie vedno ostal nad njim. Potem se je iznenada okrenil in se vrgel nizdol. Chick je obdržal svojo smer in se ie spustil šele teda.i, ko so prvi izstrelki zažvižgali med krili njegovega letala. Bum je privrša! mimo njena, to prili- ko pa je izrabil Chick in je spravil strojnico v akcijo. Toda Bumu se jc v odločilnem trenutku posrečilo švigniti v višino in Chicko-ve krogle so bile potrošene zaman. Maloney ni bil samo izboren letalec, neso tudi pogumen bojevnik. Bliže in bliže sta si pole ta val a aeroplana. Zdajci pa je Bum zdrevil proti Chicku in mu z meteorsko brzino prihajal čedalje bliže. Chick je v duhu že videl konec. A zakaj ni protivnik streljal? Nagnil se je čez rob letala in jc videl, da Bum poskuša uravnati strojnico, a za-man. S peklenskim vzkrikom se je zdaj Cbick odpravil na sovražnika, meneč, da mu je predan na milost in nemilost. Le le nekaj čevljev ga je ločilo od njega! Od besa so se mu zasolzile oči. Pogledal je doli in videl, da plava nizko nad tlemi: tisti mah ga je prešinila misel. Zakaj ne bi boja dokončal na zemlji? Mož proti možu Z gestami Je pozval Burna, naj pristane. Le-ta ga je razumel: skoro hkTatu so »Škripale smuči obeh leta! na snegu. Jedva sta se aeroplana ustavila, sta pilota že skočila iz njiju in se vrgla drug na drugega. Brez oklevanja se je začel boj. V naslednjem trenutku sta si bila protivtjika že v železnem objemu. Bum je bil s svojo težo podrl Chicka na tla in le-ta Je ležal pod sovražnikom, ki je grabil za njegovim vratom, da ga zadavi. Tedaj se je Chicku v obupnem naporu vseh sil posrečilo, da si je osvobodi! roko in zadal Bumu strašen udarcc v podbradek. Bumov prijem je popustil — ta trenutek ie izrabil Chick, se popolnoma osvobodil njegovih klešč in skočil na noge. Nedelja pomladanskih prvenstvenih tekem Senzacljonalen poraz Hermesa in zaslužena zmaga Slovana v Ljubljani - SK Celje in I. SSK Maribor - prvaka celjskega in mariborskega okrožja LNP - Zanimive nogometne tekme doma in v inozemstvu Damašoffi t«ten©oi v pomladanskem prvecstvu •o teli: Pdraoffjje in Herme« ta Savan m Jadran. Dočim Je v sutažem p^tu veljal po dose-■mb&i nastopih sa $izumesa favorita Slovan, i« bilo v tekmi Primorje — Hermes reto ne«p4o-w>, v koliki meri besta oba kfuiba, kii »ta tce-■ntao tefemčno najmožnejia, trveljaviUa svoj« »sanje, posebno še, ker letos š* nobenega nismo vW«§ m domačih tleh v bor« t nevarnfen na-Hvmrtr&am. Naravno je tudi ta tekma pritegnila kVo^M vso prablžko, ki je nameravala danes ob-fefevtf nogometne tetane. lxM te tefcme je senzacija, H j« wa5»r*ia >esi«T»rte int Oiptimis&ie. Primorie s Hermes 12:0 (9:0) Pr.-aJc je nasta>3 kcnijitatea ta i« i1™^ taro absolutno v rokah. Po«fon*> vidna je bila premoč v prvem polčasu, ie ogrela ftenmesova ožja obramba mizerno v1o®o. V drugem polčasu so Primoijaši sprva popustiti, proti koncu pa so ro pe t otvcrili kano-nado na vrasa Sišikarjev, kjer so obsedeli š« »rije »olš. V napadu le bil na^JoBši trio, kjer te'j« posebno Vrhovnik pokasaj zelo nevarnega •trelca. Tudi mladi Scoioa je popolnoma vi«ran in dobro zaposliti« obe zvezi, femed kril je bdi Uršdč dale bo nevarnejši iti tudi uspešnejši. Kril-•tka vrsta sigurno razdira, vendar v podajanju napadu w točna. Ožila obramba j« imela lažje par izo&raoah akcij Hermesa je ustavi/k »Burno. Vratar je imel rešiti menda samo dve MtuacioS, kar mai je tudi popolnoma uspelo. Hermes je to pot t celoti razočaral. Naarauanejšo vlogo je igjral napad; ve« ntf«aov trud je do«tedr.o razdrta ie fcrilska vrsta na-jtevrotešJca. Najbolj Svrsto &e ie borila krilska vrsta z Marinko m- ki pa ni mogla vzdržati silne-asa aavaia. Obramba je bila vihrava io Je isne-i« semmtia momente, ki Jih ne smejo nuditi niti tumorji. Tudi vratar je pada! i z ekstrema v «fcst«rem, dočim Je v drug! polovici držal Paf ostrih zaporednih strelov, le pred odmorom •pu&Bai naitažie žoge. Moštvo ie prejeto v pf« 30 minutah 5 golov in Je pod težo te r&z-ifte ra prvo polovico izgubilo glavo ta — ve-t&o. Ijcra je potekala v stalni premoči Promorja ki je doseglo že v 8. minuti otvoritve« tu gol po Vrbovniku. Takoj nato prodre Sanica •cuo ta poviša na 2:0. Hermes se mara, toda sramoč je prevelika vn v 21. min. Je zopet Sere ca strelec 3:0. Tok nato prisojeno enajstmetrovko toiče Slamd-č v drog; ponoven strel š*tegB iaraloa kazmni« sodnik s prostim strelom. Primorje je stalno v napadu in Vrhovoiku m v 39. m 31. min. nndj krasna priložnost za •rvišanie. (4:0 m 5:0.) SJdka se menja in v 37. min. pošlje Sanica v mrežo 6:0; minuto kasneje ponovi isfflo Vrhovnik. (7:0.) Tik pred pavso *e dvigne Ur&iž in plasira dvakrat zaporedoma « krita (8:0 ta 9:0). Po odmoru Primorje popusti, Hermes pa $« sfiblje proti njegovemu golu. Ves napor ruši par Cvetic — Hassl. V 18. min. prisodi sodnk Her-mesai enajstmetrovko, ki jo pošlje Kos lahno — mimo droga. Primorje napada bolj redko in šele v 22. min. dobi Erman Čamenukoiv center ter x glavo povili a na 10:0. Močnejši so vedno nad Herme sovo obrambo, toda vratar se odlikuje c lepimi paradami. V 14. min. uide Uršič s krila ta plasira iz neposredna bližine (11:0). Tik pred koncem daje Erman milostni strel in 12:0. Tekmo je sodi! g. Vodišek »nogo preloženo k »udi — s pogrešila. Večino je treba pripisati temu, ker ne bodi za žogo. V predtefcmi je močna rezerva Primorje od-nravila rezervo Hermesa v 11:1 (6:0). Gol za 1'krmes je avtosol Piška. Offikavala pa sta se v prvakov« rezervi Zala? in Slapar. Slovan : Jadran 3:1 (2:0) Ziadrviepla sirarn Slovan Je iimel danes opraiv-ka s svofjim lanskim najnevarnejšim nasprotnikom Jadranom, kš ga je z rezultatom 4:1 po« osni! na konec I. razreda. Revani mu Je v polni meri uspel in njegovi zmagi ni oporekati. V tvaradu je ugajal Cirovač, ki je zabil tudi dva Tud? Klgučec v zvezi ni zaostajal. Obramba nd imela najtežjega poste « ga je opravila *i««mo. Jadran »e je boril do zadnjega požrtvovalno. To vetja predvsem za obrambo in krilsko vrsto, ki moraS nositi glavno breme današnje nalo-ee. Napad je potreben imfte pregntpaoiie, ker v tej postavi mirna izgledov uspešen razvoj. Oofe so zabiik Cisavii 2 b JCSufiec z« Sto- Pa tudi Bum se Je bil dvignil ln je s pestjo udaril napadajočega Chicka s tako silo v brado, da se Je ta onesveščen zgrudil na tla in obležal kakor mrtev. Bum bi bil kaj rad sovražnika docela pobil, toda spomnil se Je 5000 dolarjev, ki so ga čakali v Newyorku, če izpolni svojo nalogo, in zato je zdrevil, kar so mu dale noge, k aparatu. Videl Je oba zrakoplova, vedel pa ni, kje je, in tudi ni poznal otoka, ki ga naj bi zasedel. Dospel je bil že skoro do svojega Zeppelina, v tem pa se Jc bil Chiek osvestil, skočil v aeroplan in odletel. Zmaga! Chick je bil trdno odločen, da bitko do-bohije, in je pristal na svojem zrakoplovu. Okoli njega se je takoj zgrnilo vse moštvo, pa je vzkliknil: »Hitro dinamitno bombo 7 dolgo vžigalno vrvico!« Dobil je, kar je zahteval, in že je bil spet z aeroplanom v zraku. ®u™ se ie bil baš pripravljal, da spet odleti, ko je s strašnim truščem padla bomba na njegovo letalo. Chick je potegnil za višinsko krmilo in se popel v višino. Tedaj pa mu je bilo mahoma, kakor da se ruši ves svet pod njun, in sila eksplozije je zamajala aeroplan. Mrzlično je delal na mehanizmu, da spravi aparat v ravnotežje, kar se mu je naposled tudi posrečilo. Ko se je ozrl s sedeža čez rob letala, je ravno še videl, kako je goreči Zeppelin strmoglavil na tla. »Saj sem zmerom pravil,« je zamrmral, »da bora hudiču še nekega dne zavil vrati« In se je hladnokrvno vrnil na svoj zrakoplov. (Anglo American N. S., Copyright,) vana. Jadranu pa je padel is gneč«, najbrže po SVvanovem igralcu. Tekmo, ki le bSa bomo obiskan«, Je sodil g. Scbneller. Rezervi obeh moštev sta si readelšli točki z resuJtatom 3:3 (3:3). Prvenstvena tabela fcnže po v6etraijšn$Bi jgraJi na»!e(tnt»o siiko: Primorje 6 6 — — 36: 6 12 Ilirija 6 S 1 — 38: S 10 Hermes 6 3 3 — 16:27 6 Jadran 7 2 5 — 9:32 4 Slovan 7 1 6 — 6:32 2 Prihodnjo nedeljo pridejo na tneidan: Ilirija in Hermes ter PrSmorJe ta Jadran. Prvenstvo celjskega okrožja SK CdJe : SK Amater (Trbovlje) 5:1 (2:1) Celje, 14. aprila. Danes popoldne je bila odigrana na tukajšnjem igrailišfiu SK Celja na Olaziji prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in Amaterji te Trebovelj, ki je določila kočnega prvaka v celjskem okrožju LNP. Tekma, ki se je pričela ob 15-30, je biJa vseskozi nezanimiva ta nevredna prvenstvenega naziva. Dočim Je bila igra Trubcveljčanov ves čas pod nivojem kvalificiranega kluba, tudi Celjana kljub olajševalni okolnosti, da so igrali s štirimi rezervnimi igralci, niso predvedli igre, ki smo jo pri njih navajeni. Kakor omenjeno, je bila igra razen kratke kombinacije Celjanov v samem začetku, v vsem poteka raztrgana. Zastreljanih Je bilo ne-broj krasnih situacij pred obema goloma. Prvi polčas Je končal z 2:1 za SK Celje, v drugem polčasu pa so dvignili Celjani rezultat na 5:1. Amater® v drugem polčasu sploh niso mogli priti pred vrata SK Celja. Sodil je g. Wagner iz Celja. Zaključek pomladanskega prvenstva v Mariboru SSK Maribor : SK Rapid 1:0 (1:0). Maribor, 14. aprila. Mariborski »Dcrby« je končal, kakor je bilo pričakovati, z zasluženo zmago jesenskega prvaka I SSK Maribora, ki si Je priboril v prvenstveni sezoni 1928 — 1929 vse dosegljive točke. Z današnjo tekmo se je 1 SSK Maribor kvalificiral za semifinale za prvenstvo Slovenije, ki ga bo imel absolvirati s prvakom Celja in — ako zmaga — za finale v dveh tekmah s prvakom Ljubljane. Maribor sicer v odločilnem srečanju ni predvedel najbolj« igre, kar Je pač pripisati ostrosti nasiprotnika ta nervozi, ki se je poznala zlasti v prvem polčasu obema moštvoma. Napad Maribora je imel spričo sigurne in dobro razpoložene obrambe Rapid a težko stališče. Bdi Je sicer neprestano v olenzivi, toda številčno ni mogel izraziti premoči. Najkoristnejši je bdi Vodeb, ki je s sodelovanjem desnega krila Starca sigurno preigravad Rapidovo obrambo in v 25. min. prvega polčasa dosegel gol, ki Je odltočil izid. Leva stran napada se ni znala uve-Ijaviti kot običajno. KriJska vrsta je dokazala izredno požertvovataost, čeprav Kirbiš Se vedno zaostaja za formo pretekle sezone. Branilski par Je zadovolji popolnoma. Geuer v vratih ni imel posla, ker sploh ni dobil resnega strela za eoi. Rapid Je zadovoljil le v požrtvovalnosti, ki je od časa do časa prehajala v ostrost, vendar pa razen sodnikovih opominov ni izzvala incidentov. Naijsigarnetjša je bila obramba, v kateri Je vratar Pelko u a ravnost briljirai in Je le njegova zasluga, da se je moral Maribor zadovoljiti s tako pičilo zmago. Krilska vrsta je bila šibkejša od nasprotnilkoive. Najboljši Je bil srednji kriec. dočim je skušal desni prikrivati tehnične pomanjkljivosti z ostro igro. Najslabši del je bil napad, ki ni izvedel nobene kombina-ciijsike poteze ta Je igral le na srečo. Tekmo je vodil prav dobro g. Deržaj iz Ljubljane, ki je zna* ohraniti igro v dovoljenih mejah. Ostale nogometne tekme Varazdin: Železničar (Maribor) : VSK 2 : 2 (0 : 0). Lepa igra gostov. Dober sod« nik. Zagreb: IV. kolo prvenstva: Concordia — Hašk 2 : 1 (0 : 1)!1 Gradjanski : Derby 3 : 1 (1 : 0); ZeljezničaTi : Sparta 6 : 0: Viktorija : Croatia 1 : 0 (1 : 0). Split: Soko (Beograd) : Hajduk 2 : 1 in 4 : 2 (2 : 0). Sarajevo: Prvenstvena tekma: Slavija : Hajduk 2 : 0 (1 : 0). Subotica: Sand : Bačka 4 : 1 (1 : 0). Beograd: BSK : BUSK 5 : 0 (2 : 0); Ju« goslavija : Obilic 7 : 0 (4 : 0). Dunaj: Hungaria (Budimpešta) : WAC 2 : 1 (2 : 0); Ausfcria : Teplitzer FC (Tepli« ce ČSR) 5 : 3 (2 : 1); Hakoah : Viktorja XX 6 : 0 (3 : 0). (S to tekmo si je Hakoah zagotovila prvenstvo II. lige.) Simmering : Weisse Elf 2:1. Praga: Viktorja — Žižkov: Sparta 3 : 2 (2 : 1). Budimpešta: Fer&nczvaros : Wacker (Du» naj) 3 : 1 (1 : 1); III. okraj: Kispest 2 : 0 (1 : 0). Bratislava; Nemzeti (Budimpešta) : FC Bratislava 5 : 2 (3 : 1). Berlin: Tennis«Borussia : Hertha 2 : 1 (2 : 0). Norimberk: IFC Niirnberg : FC Berlin 4:1. Duisbueg: FC Duisburg : Goteborg 2 : 2 (l : 1). Bern: Madžarska : Švica 5 : 4 (1 : 2). Konferenca balkanskih nogometnih zvez Beograd, 14. aprila. Danes se je vršilo v Beogradu posvetovanje zastopniikov nogo« metnih klubov balkanskih držav, na kate« rem se je razpravljalo o sodelovanju bal« kanskih držav v tekmah za srednjeevropski pokal. Na posvetovanju je bilo doseženo popolno soglasje in se bo z delom pričelo že letos. Prvi prihodnji sestanek zastopni« kov nogometnih balkanskih držav bo v Bukarešti, naslednji pa v Carigradu, So; fiji, Atenah in končno zopet v Beogradu. Spomini na naše prve nogometne kritike Ce po desetih letih športnega razvoja r osvobojeni domovini listamo po športnih virih iz leta 1920, ko so pričeli prvi šport« ni kritiki orati ledino slovenske športne žurnalistike, najdemo v njih mnogo mest, ki nas danes prav dobro zabavajo. Bili so pač prvi pooetki, ki prav nazorno kažejo, da je vsak začetek težak, prav posebno pa še delo športnega kritika t. j. one osebe, ki naj s kritiko in nasveti pomaga ideji! Pregledal sera prvi letnik lepe in žal pre« časno ustavljene tedenske revije »Šport«, ki jo je izdajala Tportna zveza v Ljubljani. Z dopisniki in materijalom so bili križi, toda šlo je in listič se je razvil v bogato ilustrirano revijo, kakršne Slovenci morda zopet ne bomo imel: 10 let. Razen raznih člankov je list prinašal tudi ocene nogo« metnih prireditev in vedno obširnejše no« tiče iz vseh panog športnega življenja. Naj« bolj zabavne — kakor prav za. prav še vedno — so pač cvetke v kritikah o no« gometnih tekmah, izmed katerih sem si be« ležil n. pr. naslednje: »IliTija prične z igro in je takoj očividno v premoči.« (Danes ne pravimo več, da prične z igro; za premoč pa je dovolj, da je vidna!) — »Publiko je zlasti frapirala tehnična izvežbanost in brezhibno plači* ranje poedinih igralcev.« (Glagola »frapi« rati« v slovenskem nogometu že več let ni mogoče uporabljati) Primer kratke ocene: »Nezanimiva igra brez osobitega tempa. Po 1 igralec vsake strani vsled prestopkov proti pravilom po sodniki izključen od igre. Sodnik: Fink.« (Tako, zdaj pa imate! Igro brez »osobite* ga« tempa si je težko misliti. Za prestop« ke proti pravilom pa so sodniki že takrat izključevali igralce — od igre. Gledali so pa lahko izza barijere! »Halfi se slabo placirajo, tako da je imel forward H. opraviti večjidel le z backi Z boljšim goalnanom bi R. pooiegel z manj« šim seore.« (Danes bi tega ne preneslo nobeno še tako trenirano uho.) »Igro so v obeh moštvih zelo kazili ne« kateri igralci ki so še preveč začetniki.« (Ta kritik je bil med najboljšimi; vedel ie, da je vse začetniško in zato je — popol« noma posrečeno — razdelil začetnike v dve kategoriji, navadne in »preveč« začet« nike.) »Imeli smo« priliko videti finese, ki pred« očujejo- višek nogometa, situacije in kombi« nacije v trikotu brez primere.« (S to kon« strukcijo stavka je hotel kritik zapeti naj« višjo pohvalo poznejšim dunajskim profe« sijonalom, ki so se prišli 1. 1920 poigrat z Ilirijo.) »Piščalka naj opominja ob pravem času in pravem mestu igralca na njegove pre« grehe (!) in napake, ker le preradi posta« nejo igralci nebrzdani in sodnik se mora poslužiti zadnjega sredstva: izključenja od igre v varstvo svoje avtoritete.« (Sekcija sodnikov je takrat očividno še bolj igno« rirala glasnika javnega mnenja, ker bi bila sicer najmanj zahtevala popravek ali pa anketo* pregreh igralcev sedaj sodnikom ni treba imeti več v evidenci.) »V začetku še nekaj momentov, katere izžvižga občinstvo mesto sodnika, nakar Ilirija spremeni svojo taktiko ki je obsto« jala dosedaj v revanehe za foul, znešeno posebno nad goalmanom.« (Odstavek priča o idiličnih časih, ko je publika izžvižgava« la momente in o spremembi taktike, kakr« šne danes ne opažamo več med moštvi. 2al pa si tudi takratne ni mogoče natanč« no zamisliti!) Kratko poročilo: »Rezultat 3 : Z Tekma je po naših informacijah potekla tako ne« športno, da se bo moral baviti z njo pod« savezni kazenski odbor.« (Tako mogočnih kritikov danes Slovenija nima več; tudi nj:hove dolžnosti io morebitne pravice so Eod strogo kontrolo in nikakor ne gre, da i 22 mož pavšalno gnali pred nogometni tribunal.) »Sodnik je diktiral proti H. 5 enajstme* trovk. iz katerih je dosegel V. 4 gole. Sod« niku bi se dala očitati pristranost.« (Kriti* ki torej tudi niso bili v stalni formi; v tem primeru so se sodnika b ez dvoma lotili z rokavicami, ker bi danes kar slepo pri« bili, da je sam »delal« rezultat.) Da je bilo vprašanje sodnikov pri nas vedno bolj ali manj odprto, živo priča vzdih odličnega kritika, tega vzdiha žal ne moremo sprejeti z nasmehom, temveč s trpko zavestjo, da jc stvar tudi danes še malone nespremenjena. »Sodniki so sploh naša slaba stran. Energičnih, strogih in do« slednih sodnikov zelo pogrešamo. Našim sodnikom gotovo ne manjka dobre volje — so tudi med njimi sodniki, ki so že mar« sikatero tekmo vodili v splošno zadovolj« stvo — toda težkih in ostrih prvorazred« nih tekem danes ni zmožen zanesljivo vo« diti noben naš sodnik. Funkcija sodnika ni lahka ali mična. Težko stališče sodnikov bi bilo znatno olajšano, ako bi jih vsak igra« lec in vsa publika v vseh situacijah podpi« rala, namesto da stori ob vsaki priložnosti nasprotno.« Sodnikov torej nismo imeli in tudi danes ne moremo bril j irati z njimi! Imeli pa smo dragocen pogoj za razvoj vsakega športa in tudi nogometa, t. j. šte« vilno publiko, ki smo jo tekom let izgu* bili. V letih 1920 in pozneje je posečalo važne nogometne prireditve do 5000. do« mače prvenstvene pa do 2000 oseb. Celje je imelo do 1500, Maribor pa do 2000 stal« ne publike na nogometnih igriSčih. Danes pa številk ne navajamo več, keT nas je strah ... Lav. Struna. Slaba kritika KiTjlins je nekoč nostal žrtev šušmaria. ki ie z njegovim imenom objavil oesem »La Vieille Garde«. Neievolien stoni k založniku in mu očita ta korak. Češ: »Pesem ie nod vsako kritiko!« Kn.iigar se ooravičuie ter obžaluje: »Popolnoma vašeza mnenja sem. cenjeni gosood. Anroak mislili smo. da ie umotvorČek vaš.« Danes senzacijo nalna premijera! Prvi veliki nogometni velefilm športa in ljubezni: 11 VRAGOV Ljubavna drama nogometnega junaka. V vlogi srednjega napadalca GUSTAV FROHLICH, partnerica ljubka EVELIN HOLT. Sodelujejo sloviti mojstrski nogometni klubi Nemčije. 50.000 gledalcev Ob 4., y4 7., i/2 8- in 9. KINO DVOR. Lepa aprilska nedelja pravičnih in »krivičnih" Bogata in vesela promenada — Nezaupanje v aprila — Tri starejše lepotice in še nekaj drugih na policiji Ljubljana. 14. aprila. Ljubljančani so se zjutraj ozirali gori proti nebu in ugibali: >Kako bo?t Ugibali so toliko časa, da se je megleno morje razkadilo na vse strani in je lepo posijalo solnce, ki je bilo že takoj dopoldne zelo toplo in dobrodpino. Težki oblaki po se zbirali le tam na jugu, dočim fo se nad planinami pasli le nedolžni beli oblački, ki so se sprehajali pod plavim nebom, 6e zadevali ob vrhove gorskih velikanov pa zopet od-skakovali od njih nalik otroškim balončkom. Za najprijetnejši nedeljski dogodek ^ so smatrali dane? Ljubljančani drugi letošnji promenadni koncert vojaške godbe, ki se je vršil od 11. do 12. v Tivoliju. Navzlic tridnevnemu dežju so se tivolj*ka r>°tai kar hitro posušila in sprehodek ob včasih budnih pa zopet mehkih glasovih instrumentov po tivolskem sprehajališču je dčl dobro vsaki Ljubljančanki fn nič manj zgovornim kava-lirjeiu. »O, koliko sveta!< so čudili posamezniki, ki le tu pa tam prihajajo v mestno gnečo. Res. Proioenadnemu koncertu je prisostvovala £koro polovica Ljubljane. Zato je bilo tam nele živahno, temveč tudi bujno vrvenje. Saj se je pokazalo na današnji promenadi 6koro že vse v lepih pomladanskih oblekah, a v očeh je bilo toliko pomladanskega ognja... Jutranjih izletnikov dane« ni bilo mnogo. Čeprav je sijalo solnce, vendar muhastemu aprilu nič kaj ne zaupamo. Nas je že prevečkrat prevaril. Dopoldanski vlaki na Gorenjsko in v druge smeri so zato odhajali skoro prazni, pač pa so se zvečer vračali v mesto,nekam bolj polni, ker so se vračali domov turisti, ki so jo že v soboto zvečer mahnili na deželo v veri, da bodo preživeli zunaj solnčno nedeljo. No, pogruntali eo jo in prav gotovo jim ui bilo žal, da so se rešili mestnih zidov vsaj štiriindvajset ur. Popoldne je bila na prostoru pred Fifrov-cem ieta slika, kakor vsako lepo nedeljo. Avtobusi na Posavje, proti St. Vidu. v Dol-nice in Podutik so drdraii venomer por in dol in so komaj sproti nalagali čakajoče množice. Prav veliko izletnikov se je poelu-žilo tudi Pečnikarjevih avtomobilov, ki vozijo prot St. Jakobu, Igu in Škofljici. Znak, da se navdušuje mnogo Ljubljančanov tudi za kraje, ki doslej niso bili tako močno obiskani, kakor so že sedaj in bodo še bolj v bodoče. Nedelja .jc bila v splošnem mirna in je minila brez posebnih dogodkov. Celo na policiji, kjer imajo tudi v najbolj dolgočasni seziji vendarle nekaj posla, ni bilo preveli- Krasen češkoslovaški večer v Mariboru Maribor. 14. aprila. Sinoonii občni zbor mariborske JČL sc je zooet razvili v krasno manifestacijo iu-jroslovenskeza in češkoslovaškeea prijateljstva. Velika dvorana Narodneza doma se ie tako napolnila naiodličneišeea občinstva vseh slojev, da končno ni bilo naiti nobenega prazneea prostora. Prispeli so tudi delegati ostalih lic: iz Celia inž. Osvald. \z Ptuja odv. dr. Šalamun, iz Liubliane mac. nadsvetnHv Pr. Govekar ter obč. svetnik Rudolf Juvan. iz Zasrreba revident Prašte-dione Škorniak ter češkoslovaški konzul \Nak, tem ne gre za spanje!...« je menil mož postave ter poiskal še druaega tovariša. Ko sta vstopila v barako, sta zagledala v baraki štiri tnoške in štiri dekleta v neverjetno veselem razpoloženju. Nastal je mučen moment. Dekleta, ki so se zbrala v baraki z vseh vetrov, so le nerada navedla svoja imena. Tri so se celo nekaj upirale, zato sta morala stražnika naviti druge strune. Pozvala sta jih s seboj in na policiji se je izkazalo, da so vse svečenice boKce Venere. >Pa naj nain dajo drugačnega de'a!< so ee zagovarjale vee tri. »Eh, ali je žalr>stno oa svetu!« so klonile pozneje, ko so druga za drugo odhajale v zapor, dočim je zunaj vendar sijalo solnce. Preid dežurnega uradnika je stopil dopoldne tudi 33-letni delavec Vinko, krmežlja-vih oči. Obleko je imel povaljano in blatno. »No, kje ste prespali noč?« »Hm, — zbudil sem se v policijskem zaporu. Pa so mi pripovedovali, da eem smrčal tudi nekaj časa na Dunajski cesti. Tam so me menda pobrali!« >Tako je. Vinko! Par minut ste presanjali tudi v »Zelenem Henriku«. Tam na Dunajski cesti Bmo va« morali zbuditi. Koliko je bilo tam ljudi, ki so vas zavidali za tako trdno spanje! Zdaj pa se boste oddahnili za 24 ur še v policijskih zaporih na sodišču. Samo zaradi tega, da se vas v drugič zopet ne polotijo skomine. »Huda je ta!« je konstatiral Vinko in ee namrdnil. Protestiral pa ni. Izmed nesreč bi kazalo zabeležiti prav čudno dogodivščino, ki jo je povzročila prehuda kri mladih petelinčkov. V bližini cerkve sv. Petra se je dopoldne zravsala skupina mladih pobalinov. Pri tem je neki 12-letni deček potegnil nož in ga zapičil 12-letnemu tovarišu Ivanu P. v hrbet. Fanta j« takoj oblila kri in so ga morali njegovi »pristaši« nemudoma odvesti v bolnico, kjer so mu veliko rano izprali in obvezali, uakar so fanta poslali domov v Cegnarjevo ulico. Mladi napadalec je prejel kazen od svojih staršev. Za prvi krematorij na Balkanu V Beogradu obstoja že par desetletij društvo »Ogenj«, ki si prizadeva zgraditi krematorij. To društvo je imelo nedavno svoj občni zbor, na katerem je sklenilo, da se preurede društvena pravila in da se zastavijo vse sile v dosego plavnesa društvenega smotra. Društvo je sedaj dobilo nova pravila pri pristojni oblasti. Pravila so bila potrjena in sedaj je vodstvo društva sklicalo odbor-niški sestanek, na katerem je predsednik povdarjal* da se je doslej samo govorilo, a da je sedaj že skrajni čas za delo. Treba je izdelati načrt za prvi krematorij na Balkanu. V to. svrho je potrebno društvu najmanj 2000 članov. Po novih pravilih se sprejemajo tudi podporni člani, ki plačajo najmanj, trikratno članarino in Člani, ki posodijo društvu gotove vsote. Društvo bo razvilo agitacijo po V6eb pokrajinah države. Ne jezite se! Deset dobrodušnih in hudomušnih na. svetov vsem, ki niso dobre volje 1. Ne jezi se, ker kvariš s tem svoje razpoloženje, pa se boš moral pozneje zopet jeziti, ker si si pokvaril dobro razpoloženje. 2. Če se jeziš, takoj išči vzrok. Uvidel boš, da je tako neznaten, da se boš začel smejati in jeza te bo minula. 3. Ce se že jeziš, jezi se, toda govori pri tem tiho in počasi. Tako se boš kmalu umiril. 4. Ce že ne moreš drugače, kakor da se jeziš, se jezi zaradi tega, ker se jeziš in postal boš samemu sebi smešen, pa te bo jeza minula. 5. Če se jeziš zaradi svoje žene ali tašče, ne dolži za to drugih, ker tvojega soseda prav malo briga, da si bil ti pred tolikimi in tolikimi leti tako nespameten, da si nakopa! zakonske nadloge. 6. Če se jeziš, poglej se takoj v ogledalu. To je najbolje zdravilo. Videl boš svo.ie namršeno lice in tvoja nečimernost bo raz-gnala jezo. 7. Če si žena, pa se jeziš, ne pozabi, da se tega v prvi vrsti vesele kozmetični zavodi, ker žive ti od denarja, ki ga jim do-naša ženska jeza. 8. Kadar se jeziš, pomisli na katerikoli kip, ki se nikdar ne jezi, a je vendarle tako lep, 9. Če se že na vsak način hočeš »giftati«, si določi v to svrho gotov čas. Na vrata obesi napis: »Jezim se od 3. do 4. popoldne.« Tako ti bo postala stvar dolgočasna, ker je človek že po svoji naravi običajno proti uradnim uram. 10. Če pa vse to skupaj nič ne pomaga, se jezi mesec dni skupaj, da ti bo oostala jeza odvratna kakor vsaka jed, ki bi jo imel mesec dni neprestano za zajutrk, kosilo in večerjo. Pristopajte k Vodnikovi dn&rf! Življenje,boljših in srednjih4 ljudi v Londonu Londonsko pismo »Ponedeljku« V Londonu zaman iščeš kavarne do dunajskem vzorcu, kleti ali Divnice kier se sha jaio umetniki. Permanentna atrakcija — ua ne samo za Londončane — ie »Lvons Cor-ner House«. To so tri aH štirinadstropne prostorne zgradbe, svetle. Driiazne. z dviscal-in mehkimi nreorocami. z blesteči mi marmornatimi stenami, ze belo Drezrnienimi mizami in z vljudno postrežbo. Godba ie v vseh nadstropjih; pleše se na nikier. V teh poslopjih se rrmogo ič. mnogo zabava in mnoro izra. Londončan prav nič ne prikriva. Daj naj se sliši še tako paradoksno, da ie šele. odkar ima radio, prišel na Dravi okus za srod-bo in petje. Skoro ie ni družine brez radia in vrhutega so še kancerti na vseh koncih in krajih. V prispodobah eovorieno. bi dejal, da je ljudstvo zajel nekakšen glasbeni val in industrija, kj živi od niega. tista mislim, kj se peča z izdelovanjem eodbenih instrumentov, tiskanjem not. s klavirskimi šolami, s kovanjem novih šlasreriev itd. res ne mere tožiti o slabi letini. Ta riasbeni val mojstrov morda nikjer druzod na svetu ne soje s tako pieteto. kakor v Londonu. In vse to brez šovinizma in politike, ki na Angleškem tudi v časopisfu ne igra tolikšne vlo;re kakor na častitljivem starem konti- nentu, kier jo povsod posaiaio na ur vi u on naslovne strani. Vsak dan kratko iniormaiiv no poročilce o zdravstvenem stanju kralja ki se ta čas zdravi pod milim nodnebiem južnoanzleške rivijere in nekai novic o prestolonasledniku. To ie vse. Tak ie angleški običaj — saim po sebi umeven spričo priljubljenosti, ki io uživa vladarska rodbina. Kakor boljši ljudi e. tako ima tudi srednji stan svoie »male Lyons<. kakor iim pravijo. Nemara jih ie tisoč, lahko Da tudi dva tisoč v vsem Londonu. Mali Lvonsi so nekakšne ljudske kavarne in restavracije obenem prikrojene potrebam malih Hudi. Priljubljenost teh okrepčevališč ie v Drvi vrsti pripisovati posnemanja vrednemu vodstvu. ki se drži gesla: dobro blago do čim nižjih cenah. * Tak-le visoko civiliziran Londončan. ki skrbi malo tudi za svoj želodček. bi bil odkrito hvaležen kakemu Brillat Savarinu re-divivus. za vsak recept, ki služi nožlahtne-nju kulinaričnih užitkov. V Londonu posebno dobro vedo. kakšno vlogo igra kuharska umetnost v živlieniu narodov. Hvalijo nemško. francosko in italijansko kuhinjo, samo domača jim ni bogve kai mir. Neki gostil- ničar mi je odkrito priznal, da drugače ta-ko skrbnim Angležem manika tistega daru iznajdljivosti, ki ie potrebna v kuharski umetnosti. Močna ie že monotona angleška hrana, ki že zjutraj prične s težko uverturo v obliki jajc z ocvrto slanino. Temu ni moči oporekati. Toda v nadalinem razporedu vsakodnevnih obedov manika onih blago-tvornih nijans. ki iih ie Verlaine do pravic! zahteval v poeziji. Manika ona fina prilagoditev potrebam grla in več aH mani muhastega želodca. Zdi se. kakor da Angleži nimajo razumevanja v tisto zlato veselost. s katero navdahne človeka sladko francosko vino ali pa čaša dobrega Piva. Pa ne. da bi hotel Angležem očitati askezo. Vzrok ie mnogo bolj banalen: Carina ie tisto, ki ie cene takim sladkim Diiačicam dvignila v nedosegljive višine. Težka stara oiva. ki neopažeoo,- čisto na skrivaj odneso človeka v deželo pozabljenia. taka Diva so tukaj — če smem verjeti — najbolj priljubljena di-jača filozofov in pisateljev (irvzemši sr. Bernarda Sha\va). London pa vzlic temu ni »mesto večne megle«, kakor ga je krstil neki žumalist preveč razgrete fantazije. V oozni jeseni in v zimskih mesecih londonsko nebo ni niti toliko sivo. kolikor se vidi nad marsikaterim večjim mestom na celini. Ima Dn londonska megla Drav tako svojo sezono, kakor angle« ška moda. Niena mikavnost ie v nieni redkosti in v muhasti svoieglavnosti. Rdeča al! žvepleno rumena se vidi. kakor fantastičen plašč, ki se zavija vani demon teme. kadar se prihuljeno plazi od moria oroti kopnini. Ta peklenska megla popolnoma zastruDi s svoiimi. do kislem dišečimi hlaoovi. sicer čisto in zdravo ozračic. Kakor se sliši di o-nslovr.o. vendar je res. da ie London eno izmed naiboli zdravih mest na svetu. Na Angleškem se že deli časa kažekj znaki uovsem mirne revoluciie v industrijskem živlieniu: Industrija severnih poraiin ie nekoliko izgubila gospodarsko tiadvladie nad vso državo. Megamoniio. s katco se ie Dcnašala celih sto let. Trgovina se že od nekdaj koncentrira bolj v iužnih kraiih. Tu-kai. kakor tudi na severu Da ie še vedno opažati bec podeželskega prebivalstva z rodne grude v velika trgovska in industrijska središča med katerimi iih še vedno največ požre sam London. Med tem ko se moraio severne pokraiine neorestano bori-riti s krizami v Dremogovni in tekstilni in-dustriji, se na jugu Dovsod grade nove tovarne. Stara idilična pokrajinska mesta do-živliajo svoio renesanso, kakršna ie nač mogoča v 20. stoletju. Da londonsko prebivalstvo vzlic temu tako skokoma narašča, je bržkone Dosledica povojnih razmer in revoluciie v industriji, ki se kaže v tem. da se delavni sloji iz industrijskih severnih Dokraiin selilo nroti iu-gu. Vzdolž obsežnih prometnih naDrav Vzhod ne železnice ia še nekako 30 mili okoli Londona. zlasti v severni smeri grade neštete tovarne in skladišča za oskrbovan ie metropole z živežem. Predelovali bodo živila na podlagi izsledkov modeme kemije. Ta industrija pa bo v glavnem delala samo za domači konsum. — H. B. (Anglo American N. S. Copvright) »Ponedeljkov" humor V dvomu. »Mama, kaj je pravilnejše: mački Sčip-Ijem rep, ali mačko ščipijem v rep?« — 'Ne eno ni drugo m prav, kolikokrat sem ti že zabičila, da nikar ne trpinči fjvaii!« Pameten dečko. Katehet: »Kaj so storili Judje, kakor hitro so prebredli Rdeče morje?* Učenec: »Sušili so si obleko.« Detiuska usta. Otrok, našeškar, se prijoče k materi: »Papa je strašen! Ali je bil to edin: mož, ki si ga mogla dobiti, mamica?« Iz varčnosti. Soseda: »Zmeraj ste si želeli deklice, sedaj ste pa posinovili tega dečka. Zakaj tako, gospa?« Gospa: »Veste, imeli smo še neponošene hlačice v zalogi.« Razlikovanje. »Ali si se izgubil, mali. da tako iočeš?« — »Nisem se, ne, ampak našel sem ulico, ki je ne poznam.« Grozno. Uradnik: »To je strašno! Toliko posla imam, da ne utegnem niti — delati.« Dva rogonosca. Kakšna je razlika med ovnom in možem. ki ga žena vara? Oven zna, da ima roge. pa jih ne vidi: mož pa jih niti ne vidi, niti ne ve. da jih ima. Na banketu. »Dragi tovariši, pijem na zdravje vseh« — Splošno godrnjanje. »Na zdravje vseh navzočih«. Splošno odobravanje. Naroalo, iru ura, dopi LLi&bt*ji malih, oglcusvo, jv posiah.> na, OgLasni-odr cUUk -Jutra,' LubLjarub. Pr*Jtmow3,^..jšL s t. z+g'j. ml jffT FmWTlF§3Šj V ji pristojbin* je, vposLa, ti obvuun, z naročdam,, so ■ ur n, oglasu n a prtobcaor Čekovne, račun* pošbu, trtz. niUuca {jub^OJia.št 11842. JtaJLuoglasv, ki/luiucf o posr^cLcnjcdji^ in, soajaL "LnuJxjt,t cLo*pur ŠifrvVumanjši znesek Vin, to*- Pristojbina* za, šifro Vin* 5- Za pošiljanje ponndb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v šišfei tele! štev. 3203. Spretne šivilje •prejmem v trajno delo. Vulov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9091 Štiri vajence [ino mehaniko sprejmem. J^asJov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 0911 2 šivilji pomočnici dobro izurjeni sprejme takoj v trajno delo Terezija Dular, damska krcjačica, Turjaški trg 2,'II. 10018 Učenko i-A delikatesno trgovino »prejmem. Naslov v ogl. orM. »Jutra«. 10.116 Učenka V jc morala prekiniti žara li družinskih razmer učno dobo, bi rada nadaljevala še eno leto učno dobo v trg. z mešanim blagom. Imela bi rada hrano in stanovanje v hiši ia bi pnoevala 100 Din mesečno. Dopise na ogl. oddel. »Jutra« pod »St. 109«. 10.136 Voznika poštenega, pridnega zj. iz-v?.tanje sodaviee sprejmem. * Prednost ima tisti, kateri ie že bil pri tej obrti. Ponudba na oglas, oddel. »Jutra« pod »Voz-n;i«. 10.140 Slvaja dote* i*BrJ«D», gre na dom li'«t. Na«lov pove oglasni t>4Mc)c »Jutra«. 9862 Mlad vpokojenec »iii»c, »ji je a vsakega kmet-rJt*gi dala, tudi na vrtu, ?.■> 4el*t, event. tudi za t^cr.o ie »tanovanje. Na-|»vt oglasni oddelek •^Btra.-. 9849 V večji trgovini v Ljubljani iščem mesta za svojo hčerko, ki že obiskuje trgovsko nadaljevalno šolo. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 9869 Natakarica poštena in zanesljiva, išče službo, najraje v okolici Ljubljane. — Opravljala bi tudi hišna dela, zna pa tudi šivati. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9847 Službo sluge vratarja ali kaj sličaega Išče SOletni bivši državni uslužbenec. Naslov v od. oddelku »Jlutra«. 9817 Žagar i večletno prakso in dobrim spričevalom, išče službo na Gorenjskem. Na-slov v oglasnem oddelku Jutra 9372 Pomočnik sedlarsiki in tapetniški, išče službo za takojšnji ali poznejši nastop. — Josip Lnzn?.r, Železniki št. 1 nad Skofjo Loko. 10.143 Podobar vošč vseb rezbarskili del, išče mesta Gre tudj v pohištveno tovarno. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9706 W Ww V i W ? ^ 'J * T f ■ ▼ h Izvežban remenar torbičar in sedlar, izučen v Gradcu, z znanjem slovenskega. in nemškega jezika, išče trajnega rame-šeenja. Onj. pouudbe na Vincenc Vogrinc, Sp. Du-nlek p Vurberg pri Ptuju. 10.152 Mesarija oddaja vsakovrstno prvovrstno meso proti mesečnemu plačilu solidnim strankam v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9783 Fotoaparat na odvijalni film zamenjam za aparat na plošče. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9S90 Dve stavbni parceli v bližini postaje proda Franc Sicherl v Zalogu. 10.129 Otroški voziček in korbico na stojalu ceno prodam. Poizve se v briv-nici Hočevar. Igriška ulica. 10.132 Železno posteljo zložljivo z modrocem po-eeni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10.120 Klavir tvrdke Stingel. dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v- oglas, oddelku »Jutra«. 10.149 Znanja želim s preprosto gospodično. Dopise, po možnosti s sliko, pošljite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad fant«. 10.134 »Brinetki« Dičkrecija jamčena. B. 10.125 \ova knjig"!! Založba Luč v Ljubljani, poštni predal V, je izdala izvirno povest iz kmetskega življenja Brhek ii Spisal Ivan Podržaj Povest vsebuje »eno najbolj skritih ljubezenskih dram naše vasi...« Knjiga stane Din 20,— ter se dobi v vseh knjigarnah. Kdor jo naroči in pošlje istočasno denar direktno založbi Luč. poštni predal V, dobi knjigo poštnine prosto. 9720-P rtr$ Radio - aparat 4cevni prvovrsten, z zvočnikom in 3 cevni, kompleten, 7. Amplion zvočnikom in več prvovrstnih slušalk ugodno prodam Sprejemata oba vse evropejske postaje v zvočniku Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9924 Motorno kolo znamke B. S A„ 250 cm, dobro ohranjeno, naprodaj Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 9726 Avto enotonski, tovorni, v zelo dobrem stanju prodam po zelo nizki ceni zaradi selitve. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 10092 Osebni avto Ocilindertki Oakland, v dobrem stanju po zelo nizki ceni prodam Na ogled pri tvrdld Espress d. z o. z., Vegova ulica 8. 10.148 Motorno kolo James £00 ccm uživa povsod največji sloves in priznanje. Cena 10.600 Din. — Obrnite se na Ge neralno zastopstvo. Ljub ljana, Vegova ulica 8. Espress d. z o. z. 10.147 Trgovski lokal v sredini mesta oddam ta pisarno ali boljšo trgovino Lepa izložba. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nizka najemnina«. 9882 Osebno pravico takoj oddam Dopise pod Novak, poštno ležeče, Kamnik. 10.138 Škornje novo podstavljene, št. 40, _>e, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10094 Zidan štedilnik dobro ohranjen, prodam. — Kupim pa večjo predsobno steno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 9867 Dva usnjena fotelja dobro ohranjena in mizico kupim. Pismene ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Fotelj 16«. 10.128 Hmeljeve sadeže ca 50—100 000 kupim. Ce na 20—25 par za komad Ponudbe z znamko je poslati na oglas, oddel »Jutra« pod »Zanesljiv gol-ding«. 10.139 Čitajte vedno naše oglase! Kabinet opremljen, separiran in z elektriko oddam takoj v sredi mesta za 200 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 0068 Veliko, prazno sobo s posebnim vhodom in eleiktrično lučjo oddam e 1. majem v Sp Šiški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9885 Sobo strogo separirano, s souporabo kopalnice in 6 postrežbo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9955 Opremljeno sobo oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9435 Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom in elektriko oddam, event z vso oskrbo solidnim osebam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9S53 Sobo snažno, parketirano, s posebnim vhodom, v centru oddam Naslov v ogl odd »Jutra«. 10051 Sostanovalko sprejmem Naslov v ocl.i-oddelku »Jutra«. 10108 Sobo čisto, tračno, oddam dve ma gospodoma. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 10.158 Električni motor vrtilni tok, ca 15 kw, zajamčeno v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na poštni pTedal 151, Ljubljana. 10049 Stružnico (Drehbank) 1—2 m dolgo, staro a dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Celje pod značko »Stružnica«. 10.150 ^mjululg Gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 10.135 Ov+igrincalno ugobanar-p«fenr~moko proizvajajo jedrno ZJEDINJENI PAROMLINI D.D, BJELOVAR VARUJTE SE JMENUSL1ČNUH POTVORB! Natakarica srednjih let z osebno pravico, neomejeno za točenje alkoholnih pijač, zmožna kavcije, želi gostilno na račun ali slično po dogovoru. Cenj. ponudbe pod »Osebna pravica 100« na oglas, oddelek »Jutra«. 10.133 Lisičje, polhove kože Ui vseh drugih divjih tirali kupuje stalno skozi eedo leto D Zdravič. trg usnja, Ljubljana, Flori jan-»ka ulica 9. 1880-a ŽIMNICE ,matrace), posteljne mrete. telezno postelje (zlolijiveV otomaae, divane te tapetni ške izdelke tradl najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega dom v 86 Vreče nove In rabljene vseb vrst ter