Štev. 101. O Llubllnnl, u soboto, dne 1. mala 1908. Leto XXXVI. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— u pol leta M m 13'— za četrt leta „ . 6 50 sa en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: u celo leto naprej K 22 40 m pol leta „ „ 11-20 sa četrt leta * „ 5 60 sa en mesec „ „ 190 Za polllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah {t. 2 (vhod Cez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (Jrednlikega telefona Stev. 74. Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9„ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. J^ Današnja številka obsega 16 strani. Uradnik m politiko. Liberalci so razvili neko vprašanje, ki ga moramo tudi mi obravnavati, ker je načelnega značaja. Kranjski Pire je hotel namreč pokazati svojo svobodomiselnost takoj po svoji klavrni izvolitvi s tem, da je dienunciral prof. Jarca in dr. Debevca v Kranju, češ. aa sta agitirala za Pavšlarja. Zahteval je. da se oba kaznujeta. Kakor smo čitali v »Narodu«, sta šla celo Pire in dr. Tavčar k baronu Schwarzu, da dosežeta kaznovanje prof. Jarca, ki ga hočejo liberalci na vsak način uničiti in ga popolnoma ukle-1 liti v liberalni jarem. Kar se je očitalo obema profesorjema, ni vredno govora. Ako kdo v zasebnem pogovoru svetuje drugemu, koga naj voli. to ni bilo še nikoli nič kaznivega, in proti obema ni mogel Pire navesti niti najmanjše nedostojnosti. Najhujše, kar se prof. Jarcu očita, je sledeče: Oče nekega dijaka vpraša prof. Jarca, če ne bo njegovemu sinu škodovalo v šoli, ako bo 011 Pavšlarja volil. Prof. Jarc je nato očeta poučil, da je volitev tajna in da ga zaradi nje nihče ne sme preganjati. Za tak pol. »zločin« naj bi bil prof. Jarc kaznovan od dež. šol. sveta! Iz vprašanja očetovega se pa vidi ravno nasprotno, nego kar hoče doseči liberalni denuncijant. Iz vprašanja se vidi, da se je volivec bal liberalnih profesorjev za svojega sina-dijaka. Ako je torej profesor Jarc poučil očeta dijakovega, je s tem storil svojo dolžnost kot učitelj, in bi zaslužil za to svoje dejanje pohvalo, ne pa kazni. Zato tudi po krivici meče »Narod« v en koš prof. Jarca in učitelje Fabinca, Sal-bergerja in Sicherla. Ti trije so dobili svoje plačilo za čisto druge stvari, ki nam jih ni treba razlagati z ozirom na privatni značaj, ki ga imajo za omenjene gospode. Jarčeva afera je dobila ravno vsled liberalne maščevalnosti pa splošen, prin-cipielen značaj, in mi smo radovedni, kaj poreko liberalni uradniki k uslugi, ki so jo jim storili liberalni zastopniki. Prof. Jarc in dr. Debevc vsled odločnega nastopa dr. Šusteršiča in dr. Lampeta, ki sta princi-pielno branila politično svobodo učitelj-stva, nista dobila niti opomina, ampak je šla Pirčeva denuncijacija v koš, a deželni predsednik z vsemi uradniškimi člani in zastopniki učiteljstva se je postavil na stališče, da smatrajo kot najostrejše graje vredno, ako se bodisi učitelj, profesor ali katerikoli drž. uradnik kakorkoli politično eksponira in pokaže kakršnokoli strankarsko barvo. Dež. predsednik je izjavil, da smatra kot absolutno nedopustno, da bi učiteljstvo nastopalo v polit, borbah. To je pa odločitev načelne važnosti. Zastopnika S. 1.. S. sta izjavila, da načeloma takemu stališču ugovarjata, ako se pa vkljiib temu uveljavi to načelo, potem morata zahtevati za vse enako pravico. Kar velja za srednošolske profesorje, mora veljati za liberalne ljudske učitelje, in kar velja za pristaše S. L. S. med uradništvom, mora z isto strogostjo veljati tudi za liberalne uradnike. Sedaj pa poglejmo dejanski položaj! Liberalna učiteljska »Zaveza« se je proglasila javno za agitatorično liberalno društvo, pa se ji ni nikdar nič 'storilo. V Ljubljani je liberalno uradniško društvo »Naša zveza«, ki se je na svojem zadnjem zborovanju javno hvalila, da ima največ zaslug za ljubljanski liberalizem in za Hribarjevo izvolitev. Po vseh mestih in trgih liberalni uradniki razvijajo najgorečnejšo agitacijo, pa se še nikoli nobenemu zaradi tega ni skrivil noben las. Kaj se je godilo ob zadnjih deželnozborskih volitvah, je še vsem v svežem spominu. Državni uradniki so zborovali in javno govorili in agitirali na vse pretege z besedo in pisanjem, da. liberalno stranko edino samo uradništvo drži pokonci po mestih proti neodvisnemu meščanstvu. Pirečva denuncijacija je torej dosegla načelen sklep deželne vlade, ki bo padal z veliko večjo težo na liberalno uradništvo. nego na pristaše S. I.. S., ki so se vedno držali v tihi reservi in se že zaradi groznega liberalnega terorizma niso javno pokazali. Zdaj bo drugače, kajti naša odločna naloga je, da izvojujemo — enako pravico za vse! Zato pa pozivljcmo vse naše zaupnike in somišljenike, naj ostro pazijo na nasprotnike! Mi nečemo, da bi trpeli naši somišljeniki vsled denuncijacij, liberalci pa da bi se jim smejali, češ da oni smejo počenjati vse, kar hočejo, naši pa nič! Enaka pravica za vse! Pirčeva denuncijacija naj pade na one, ki res zaslužijo, da se stori konec njihovi strahovladi po mestih in j trgih! ASrnrske operacije. Potrebne reforme pri deželni komisiji za agrarske operacije v Ljubljani. Dvorni svetnik marquis Gozani, dosedanji referent za agrarske operacije v Ljubljani, je nastopil daljši dopust iu znano je že. da se ne povrne več na svoje mesto. Bii je star plemenitaški birokrat, katerega zadača je bila, strogo paziti na to, da se je vršilo pri agrarskih operacijah vse po starem priznanem kopitu. Ni nam vse jedno, kdo pride na njegovo mesto in da li ostane vse po starem, ali se naše agrarske operacije času primerno reformirajo! Predvsem zahtevamo na referentsko mesto moža - domačina, ako le mogoče takega, ki je izšel iz krnetskega ljudstva in tako dobro pozna naše agrarsko-gospo-darske razmere in potrebe. Treba nam je na to mesto moža, ki si bo stavil za glavno nalogo, da uveljavi pri naših agrarnih operacijah vse one moderne principe, ki pospešujejo agrarska dela in so v drugih deželah, zlasti na Nižje Avstrijskem, že zdavna uveljavljeni. Stanje agrarnih del je naravnost obupno in to kljub temu, da so oddelkovodje sami mladi agilni možje ter da tudi poljedelsko ministrstvo vobče ni nenaklonjeno našemu agrarnemu napredovanju. Da, celo obratno! Poljedelsko ministrstvo zahteva v nekem svojem zadnjem odloku, da se imajo agrarske operacije na Kranjskem raztegniti tudi na druge faze agrarnega dela in da naj se ne prak-ticira samih delitev skupnih posestev! Človeku, ki zasleduje vse te pojave, se zdi, kakor da bi bila deželna komisija ovirajoča zagojzda med krajnimi komisarji in poljedelskim ministrstvom in to je dovolj žalosten pojav! Novemu agrarnemu referentu bo treba skrbeti predvsem za to, da se pomnoži teh. osobje posameznih tehn. oddelkov, da bo to osobje izključno slovensko, kateremu ne bo edini cilj činovna lestvica, ampak si bo prizadevalo svoje naloge tako izpolnjevati, kakor to zahtevajo naše lokalne razmere. Žalostno zadosti je, da se v naši deželi v tako važnih slučajih, kakor so agrarni, še ved- no pišejo in podpisujejo nemški zapisniki! Izgovarjanje in opravičevanje, da Slovenci nimamo svojih zemljemercev in gozdnih in drugih tehnikov je dandanes docela neumno! Resnica je, da si morajo domači tehniki iskati kruha v tujini, medtem, ko sc polnijo naši uradi s tujci! Kako silna potreba je pomnožiti tehnično osobje posameznih oddelkov, govorijo zlasti dela na Notranjskem. Notranjski oddelek šteje sedaj štiri tehnike, provoci-ranega dela (delitev) pa ima nad ()000 ha zemlje. Ker se da s tem osobjem v enem letu končati k večjem 1000 ha, sledi iz tega, da ima več ko za šest let vnaprej ogla-šenega dela. Ako provocira sedaj kaka občina svoje delo, se ji ga more pričeti še-Ie čez šest let. Ker pa se vsak agrarni slučaj radi pritožb najmanj za tri do štiri leta zavleče, sledi iz tega, da bodo morale čakati one občine, ki se bodo odslej prijavile, najmanj deset let, da se jim dovršijo njihova dela. To je zadosti žalostna perspektiva za našega kmeta! Ob tej priliki pa moramo našo javnost še na nekaj opozoriti. V zadnjem času se ic vzbudilo zlasti na Notranjskem precejšnje zanimanje za zložbe gospodarskih zemljišč. Kolikor nam je znano, se je prijavilo dosedaj na Notranjskem četvero občin za zložbo. Zložba je zlasti za Pivško dolino na Notranjskem neprecenljive važnosti in naši agrarni politiki jo morajo z vsemi silami podpirati. Zlaganje zemljišč pa je delo, ki zahteva od tehnika dosti zmožnosti in vsposobljenosti. Notranjski oddelek pa nima zadosti zemljemercev niti za delitve, kamoli za zložbe! Ako noče deželna komisija, da se ta dela ne zavlečejo za kakih deset do petnajst let in ubije v kmetovalcu veselje do teh važnih gospodarskih reform, ji ne bo preostajaio drugega, kakor da ustanovi še četrti oddelek, ki naj se bo bavil izključno z zložbami. Pri tem oddelku pa morajo priti v poštev izključno samo tehnično naobraženi zein-ljeinerci in kulturni inženirji. Ako pa hočemo dobiti take tehnike k agrarskim operacijam, potem je treba prej preosnovati agrarno službo in zagotoviti tem tehnikom sigurno in stanu primerno bodočnost, zakaj nobeden kulturni inženir ne bo čakal tri do štiri leta na tisti revni enajsti či-novni razred! S to ustanovitvijo pa se bodo kultur-no-tehnična dela na Kranjskem tako po- LISTEK. llekrolog. V času taborov in najiskrenejšega narodnega navdušenja porojeno, kazalo se je tedaj slovensko dramatično društvo povsem otroka svoje dobe. Za procvit našega slovstva, naše umetnosti in za razvoj slovenskega gledališča vneti Slovenci in Slovenke, katerim je seveda pogosto zmožnosti morala nadomestovati njihova vse časti vredna dobra volja, so pričeli orati ledino slovenske dramatike. Zbirali so se, razgovarjali se navdušeno o prihod-ujosti slovenske kulture, in nastopali so po naših skromnih gledaliških odrih. To jc bilo njihovo veliko, požrtvovalno delo. katero je obrodilo mnogo dobrega sadu in položilo temelj za nadaljnji razvoj slovenske dramatične umetnosti. Toda časi se spreminjajo, predruga-čujejo se razmere, stavijo se, ] več od blizu. Umotvoru damo samo glavne poteze, od katerih dobi gledavec tako-< zvani splošni vtis. — Sc v neki drugi stvari se razodeva na najnovejših kiparskih izdelkih moderni duh. Glejte, dandanes vsaka stroka rada poseže nekoliko črez svoje meje, v okolišč drugih strok. To je posledica napredka. In tako si novejši čas stavbinstvo pa kiparstvo prihajata nekako navskriž. Ce se smem izraziti trivialno: Drugo drugemu odjedata kruh. Kar se tiče spomenikov, si umetnost prizadeva, da bi pri spomenikih bilo le zgolj kiparsko delo, popolnoma brez vsega tistega, kar spada v stavbinstvo. Pred kratkim so v nekem nemškem mestu postavili spomenik tako, da so sredi parka nasuli grobljo, nanjo pa zavalili kip človeka, kateremu je spomenik veljal. Pri stavbah se zopet trudijo, da bi vse, kar na stavbi more biti lepega, bilo izraženo edino le s stavbinskimi sredstvi, docela brez kiparskih pomočkov. A ko-kor vidite, se letošnja naša razstava ne ravna po tako ultra-modernih načelih. Ko bi se, bi nas kiparjev ne bilo toliko tukaj, kot nas je!« In smehljaje spleza umetnik s svojim orlom v višino. * * * Kakšno vrvenje po razstavišču! Kako povsod hitč! S kakšno skrbnostjo do-važajo razstavne predmete, ali s konji, ali z železnico! Kakšno navdušenje! Koliko ljudstva sodeluje pri tem res narodnem delu! Krog nekaterih paviljonov se vrvenje polega, ker je ondi vse izgotovljeno in pripravljeno za otvoritev. Skrajno zanimiva bo japonska čajev-na, ki spada med zgradbe, katere so že dovršene. Malone popolnoma gotovi so tudi z rotundo, v kateri bo razstavljena orjaška slika bitve pri Lipanih. Pridno delajo v razstavi učnih pomočkov in v zgradbi, kjer bodo razstavljeni tiskarski stroji in priprave. V strojevnem poslopju je pa še pravi sodni dan. Štiristo delavcev ima tu dovolj posla od zore do mraka. To je kovanje, zabijanje in razbijanje, kakor bi se svet podiral. Morda bo prav to poslopje najsi-jajnejša točka razstave? Češka glede na strojništvo ni zadnja med evropskimi dc-! želami. Tu boš našel marsikako tehnično novost, ki bi jo v drugih avstrijskih deželah gledališče je last vsega slovenskega naroda, in ustanovitelji dramatičnega društva so bili Slovenci, pa naj so pripadali tej ali oni stranki. Kako pa je sedanje dramatično društvo? Cisto navadna strankarska, liberalna institucija, ki prepove-i duje kritike, pa naj bodo še tako stvarne in resne, vsem neliberalnim listom slovenskim; ki odklanja vstop v društvo vsako-i mur, o katerem sodi, da ne bo trobil v liberalni rog, ali če ta vstop poedincu dovoli, skrbno čuva, da bo majorizacija po liberalcih zagotovljena za vse večne čase! In to ob tej steriliteti, pri kateri je društvu pri dveh občnih zborih bilo nemogoče sestaviti odbor, tako da ga je »ob pomen-ku« in ne ob postavno določenih volitvah moralo na slepo poveriti penzijonistom, ki v splošnem gavdij in halo sami izjavljajo, da nimajo najmanjšega pojma o celi stvari. Tu ne pomagajo nobene lamentacije, ne pomaga nobeno zavijanje, in tudi ne klican:c pomočnikov iz S. L. S. tedai, ko je očito, kam je gospode zavela njihova krivičnost,njihova nesposobnost, in njihova strast. Ljudje naše stranke so vedeli že lani, da preti pogin dramatičnemu društvu, in so sestavili za lanskoletne volitve kandidatno listo, tako da bi bili v odboru zastopniki vseh strank, in ob enem res delavni, sposobni, iti deloma tudi umetniško naobraženi ljudje. Seveda v tej listi nismo imeli niti Francozov niti takih mecenov, ki kot predsedniki dado podpisavati menjice iz same požrtvovalnosti, potem — drugim; niti ni bilo v tej listi zastopstva žlahte in frakarije — zato pa tudi ni mogla prodreti ta lista. Kar zmore šc danes liberalizem, jc malo; ubija, in razdira — za vse ostalo je preslab. Tedaj smo mi in z nami vsi, ki so mislili pošteno in se ponudili k skupnemu delu, umili si svoje roke in odstopili. Odstopili smo od ljudi, ki nimajo najmanjšega zmisla za pravo narodno delo, od ljudi, ki v svoji strasti odbijajo celo v rešitev jim podano bratsko roko. Prijadrali so srečno na rob propada, na vrh jezu, raz katerega jih vrže prvi val, prvi tok. Slovenci od njihove smrti ne bomo imeli škode — za-j torej srečno pot! iskal zaman. Tvrdke Daačk i spol., Ring-hoffer, Češko-moravska tovarna za stroje in Rustonova tovarna bodo razstavile pane turbine. Ti stroji bodo nenavadne posebnosti, zlasti za nestrokovnjaka, ki ima o parni turbini včasih čudovito fantastične pojme. Kadarkoli se namreč piše o parnih turbinah, se najbolj povdarja, da so silno enostavne. Tako si marsikakšen nestrokovnjak mora stvar res enostavno predstav« ljati, na primer kot cev, v kateri je osme»-ro- ali dvanajstero - lopatasta veternica. skozi katero par, meni nič, tebi nič, skozi pihne. O kajpak! Par bi gotovo na tak način najložje skoz pihnil, toda gnal bi nič ne, ker ni tako gost in tako težak, kakor voda. Tu v razstavi vidimo, kako se parna turbina sme imenovati enostavna samo v tem oziru, da vzame čudovito malo prostora in da se lahko natakne na isti gre-delj, na katerem je nataknjen dynamo-stroj, ki ga parna turbina goni. Sicer je takšna turbina ura, prava ura, ki ima udov ne na tisoče, ampak na stotisoče; da, včasih ima ena sama parna turbina več kot milijon lopatic. Parne turbine, ki se bodo videle na razstavi, ne bodo ravno velikega obsega. Zato je pa brž tik razstave v praški elektrarni postavljena velikanska parna turbina za 5000 konjskih sil. Svetujemo, da si jo ogledajo vsi, ki se bodo zanimali zlasti za strojevni oddelek razstave. Tudi to veliko turbino je zgradila tvrdka Ring-hoffer. Lansko poletje je »Slovenec« v posebnem članku opisal ta orjaški stroj, ki menda doslej še nima enakega v Avstriji. Na razstavi bo parne turbine s tem večjim zanimanjem ogledoval tisti, ki ve, da je tekom zadnjih pet let angleška vojna mornarica nemško prehitela in prekosila ravno s pomočjo parnih turbin. Nemci so se vili od smeha, tako so se leta 1903. in leta 1904. v svojih strokovnih listih norčevali iz parobrodne družbe Cunard, ki je prejela vladno podporo za poizkuse s parnimi turbinami in parnoturbinskimi ladjami. Angleži so poizkušali skrivaj. Eksperimentiralo se je tako skrbno, kakor se ni doslej še z nobeno iznajdbo. In danes ima največja angleška bojna ladja na svojem oklepu po vsej pravici zapisano ponosno ime »Dreadnougth — Ne boj se!« ... Vsled tega se bodo premnogi obisko-vavci razstave živo zanimali za parne turbine. Zanimivega bo na razstavi dovolj. Danes je seveda še vse, ali skoro vse, navskriž, in niti splošnega pregleda ni mogoče dobiti. Treba počakati, da se odstranijo odri, da padejo zavese, da se otvorijo vrata živi reki gledavcev, došlih od vseh štirih vetrov občudovat napredek marljivega češkega naroda. I. B. HaJe vžigalice. + Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Z ozirom na napade po raznih slovenskih listih glede vžigalic, ki jih je založila S. K. S. Z. v korist obmejnim Slovencem podajamo v sledečem nekoliko pojasnil. V smislu novih od vlade že potrjenih pravil S. K. S. Z. ima slednja pravico zalagati in prodajati razno blago. S. K. S. Z. sme torej trgovati pod lastno tvrdko tudi z vžigalicami »V korist obmejnim Slovencem«. Ni se ji potrebno posluževati v to posebnega trgovca, marveč sme vse v lastni režiji voditi. S tem se pa tudi doseže, da odpade ves čisti dobiček iz te prodaje edinole v korist obmejnim Slovencem. Naj se le pomirijo razni član-karji, kojim jc korist g. Perdana več kot korist slovenskega naroda, glede tega, kam da bo šel čisti dobiček iz prodaje na- Pismo Boltatusa Pepela. Gespud redehter! Ta teden u tork sa uni u »Slti-vence« neki ud našga grada klu-basal. U usaka reč sa soj nus uteknil; gespuda fajmeštra, grofa, tist cegu, table ja du fre-menta sa use pre-teknil in pregleštal, Irad in nč ših vžigalic. To je gotovo, da v korist posamezniku ne! To bodo jasno dokazali računi, ki jih poda na prihodnjeletnem občnim zboru S. K. S. Z. — Nekateri listi grozijo, da priobčijo listo trgovcev, ki kupČM-jejo s temi našimi vžigalicami. Prosto jim! Ako združijo s to priobčitvijo tudi poziv na bojkot dotičnih trgovcev, potem se lahko preverjeni, da bodo napadli v prvi vrsti svoje pristaše. Od dne do dne se množeča naročila na vžigalice S. K. S. Z. pa dokazujejo jasno, kje da stoji narod, kakor tudi to, da liberalnim listom že nikdo več ne veruje. Saj je že davno priznano in neštetokrat dokazano, da druzega ne znajo kot podlo sumničiti in nesramno lagati. Zato pa Vam kličemo vsem, ki Vam korist slovenskega naroda ni deseta briga: Rabite odslej edinole vžigalice, ki jih je založila S. K. S. Z. z napisom »V korist obmejnim Slovencem«, da bode korist, ki jo pričakujejo obmejni Slovenci iz te prodaje tem večja. Te vžigalice se naroča z naslovom: »Slov. kršč. soc. zveza« v Ljubljani. Kopitarjeve ulice št. 2. Idrijske noulce. i Kako znajo pri nas zidati Ia aadzo-rovatl nove občinske stavbe? Leta 1902. pod županovanjem Dragotina Lapajneta je občina v Idriji postavila novo stavbo, ki jo je prislonila na mestno hišo. Stavba, zaznamovana z zaporedno hišno številko 509, je bila pritlična, a vkljub temu ni stala nič manj nego 16.784 K 53 v. Sezidali so to poslopje z izgovorom, da potrebujejo provizorične prostore za realko, ki še ni bila dozidana. A komaj se je pričelo šolsko leto 1902/3, videl je lahko vsakdo, čemu se je pravzaprav zidala »provizo-rična realka«. Kajti že 20. vinotoka 1902 so si zagotovili liberalci poslopje s tem, da so sklenili z liberalno čitalnico pogodbo ter ji oddali za 25 let prostore »provizorične realke« v najem. Od naše strani se je tedaj odločno ugovarjalo takemu ravnanju ter se povdarjalo, kaj so liberalci obetali, predno se je pričelo s stavbo. Govorili so namreč, kako prav bo prišlo poslopje, ko se ne bo več rabilo za šolo, raznim društvom za veselice, javni shodi se bodo le tu vršili itd. Komaj pa je stalo poslopje, hiteli so je oddati »Čitalnici«, drugim društvom pa je zaprli. Imeli smo v rokah račune, iz katerih je bilo razvidno, da je celo podporno društvo revnih dijakov-realcev moralo »Čitalnici« plačati — ako se ne motim — 25 K za en sam večer. Shodi, naši, socialnodemokraški in raznih društev, so se vršili prej ko slej v vse drugih prostorih nego občinsko-čital-niških. Kaj ni res, gosp. Kristan? Liberalci so se smejali tistim, ki so se kaj izpod-tikali, saj so se tudi lahko smejali, ker so bili na gorkem. Pa še dobro so se mejali. bili na gorkem. Pa še dobro so se imeli, ker jim je občina gnezdeče lepo po-stiljala s tem, da je sproti popravljala vsako najmanjšo stvarco. »Čitalnica« je pa plačala občini leta 1903. celih 50 K, v letih 1904—1907 pa vsako leto po 400 K. Zavarovali so si za 25 let prostore občinskega poslopja hiš. št. 509. Človek bi mislil, da bodo zadovoljni, a ni bilo tako, marveč je pohlepnost po Iičnejših prostorih hipoma zrastla. Notar Pegan, ki sta se mu pridružila Kristan in Dragotin, vsi trije pritegnili pa še župana Šepetavca, jc naenkrat začutil, da so čitalniški prostori pretesni, v trenutku je bilo šest let staro poslopje, ki je bilo še za 20 let naprej oddano v najem, popolnoma za nič! Poročilo župana Šepe-tavca v občinski seji dne 10. aprila 1908. o stanju občinskega poslopja hiš. št. 509 je naravnost kosti in mozeg pretresujoče. Čuj, kaj je tedaj govoril i Zupan Sepetavec o čitalnici. Poročal jc v imenu stavbnega odbora nasled- Ta nar leuš je pa še tu, de še iz usni tem nisa cefridn, ampak pugervaja, de nej še druh kašna blekneja, ker se na tu za-stopja, tku de b nazadne naš Grad tak naredi, kokr kašn paradiž. Na neki pa nisa pumislel, gespud redehter; na koštnge sa čist puzabil in koštnge se morja pr usak reč ta peru pred uči pustaut. Tiste table jh u uči bodeja, ke sa jh gespud žepan pustavl na Grad, in šimfaja čezne, in vender sa tiste table ta nar več-ga pumena na celmo grad, če verjameja al pa ne. Jest jm čm sam ena vestorja puve-dat, ke sm ja sam duživu, pa uja vidi, de mam prou. Enkat, — tu je blu tekat, ke še ni blu nubeneh tabl na Grad — sm se jest seznami iz ena frajla, ke je mela precej eneh taužentu pud paucam in pa tud luštna je bla. De b se mal puguvurla kuku in kdaj. de b prštimala najna vohcet, sm jest reku frajl: »Viš, luba Neška: pučaki me dons ub sedmeh na Grad, na tist pot, ke drži skuz gojzd. Tam se uva ta nar loži pume-nila kuku in kaj, ke naj na u nubedn motu.« kokr de b mel sam iblansk druzga u glav. ■je: Občinsko poslopje št. 509 je nnjne poprave potrebno. Treba bi bilo takoj staviti v celem poslopju nov pod na betonsko podlago, napraviti nov strop, ki je vsled slabe strehe premočen in v razpadajočem stanju, pločevinasto streho zamenati z eternitno, vlažno zidovje osušiti in izolirati in še mnoga druga manjša popravila. Vsa ta popravila bi po izjavi arhitekta Ho-linskyja, ki si je poslopje ogledal, veljala nad 8000 kron. S tem bi se sicer popravilo obstoječe poslopje, ne odpravilo pa bi se glavnih napak, ki jih ima poslopje z ozirom na svoj namen. Zidano je skrajno nepraktično, posamezni prostori niso v pri-i merili medsebojni zvezi, oder je brez gar-> derobnih prostorov, glavni vhod je nepri-kladen i. dr. Če bi se toraj morale izvršiti na poslopju letos samo poprave, ki so neodložljive, reklo bi se zapraviti občini 8000 kron, ker bi v najkrajšem času razmere zahtevale, da se poslopje svojemu namenu primerno prezida. Uvaževaje vse to in z ozirom, da je občinski odbor v svoji seji dne 27. listopada 1907. priznal skoraj soglasno potrebo prezidanja, je dalo župani stvo izgotoviti pri strokovnjaku načrte in troškovnik za preureditev poslopja št. 509. Vsi troški za prezidanje so proračunjeni na okroglo 39.000 kron. Na podlagi soglasnega sklepa stavbnega odseka se je razpisalo vsa gradbena dela in o tem pismeno obvestilo vse domače stavbne podjetnike. Za prezidavanje poslopja govori tudi to, da dovoli »Slovenska čitalnica« raz-veljavljenje svoje najemne pogodbe. Tudi bi se povečali znatno dohodki. Tako je govoril župan, ali mu jc šlo od srca. ali ne, je neznano. i Kristan se jc tudi zavzel za »temeljito« prezidanje, in sicer žc z gospodarskega stališča, ker mu jc kot računskemu pregledovalcu dobro znano, koliko je vsako leto stalo popravilo poslopja. Še bolj pa jc priporočal, češ, da bode odslej, ko odstopi »Slovenska čitalnica« od svoje najemne pogodbe, služilo vsemu idrijskemu prebivalstvu in nc samo enemu društvu. i Občinskega odbora večina je glasovala seveda za prezidanje. Kdaj pa je večina še ugovarjala Kristanu? V tem oziru je možu res častitati. Komur pa so razmere znane, kakor bi morale biti vsakemu odborniku, mora se nekoliko namuzati, ko prečita Šepetavčevo poročilo in Kristanovo priporočilo. Zupan je opisoval čitalni-ško poslopje, kakoršno je sedaj, tako, da gleda vsakdo pred seboj pol-razvalino. Pod ni za nič, zidovje je vlažno, strop se bo vsak trenotek udri, celo pločevina na strehi je tekom šestih let zgnjila, da jo je treba menjati z eternitom. Kje jc bil vendar policijski odsek, v katerem so župan, notar in Kristan, tedaj, ko se je pred pustom v, tem razpadajočem poslopju tako marljivo plesalo in igralo! V kakšni nevarnosti so bili obiskovalci čitalnice! Še celo takrat ni posegel policijski odsek vmes, ko je vojaška godba igrala ter jc bilo toliko mla-i dine v življenjski nevarnosti na trhlem podu, ob vlažnih stenah in pod gnjilim stropom. Ze iz tega razvidi vsakdo, kako znajo nekateri »malati«, da omotijo naposled še kakega inteligentnega človeka. i Nujna poprava. Ako bi bil zidal imenovano poslopje kak klerikalen župan ter izdal malone 17.000 kron za pritlično hišo, njegov naslednik — če bi bil klerikalen — pa bi čez šest let zahteval za najpotreb- nejšo popravo nad 8000 kron, pognali bi ga takoj. Ko pa pride naprednjak ter zahteva čez čez šest let ne 8000 kron, ampak za začetek 39.000 kron, da se »namenu« primerno prezida, jc predlog sprejet z velikansko večino. Gospod župan bo že oprostil, ako ga vprašamo, kako se mu je kaj zdelo pri precej zlobni opombi Kristanovi, koliko je vsako leto stalo popravilo poslopja, ki se hoče vkljub temu razsuti. Ak bi se letos porabilo za popravilo 8000 kron, reklo bi se toliko svoto občini zapraviti, rekel je župan. Kristan bi bil jako pametno storil, ako bi bil povedal, koliko sa je že na ta način zapravilo, ko je po županovem poročilu vse za nič. Sicer pa prii znanje tudi gospodu županu, da zna tudi dajati precej hude klofute. i Ob prezidavanju občinskega poslopja hiš. št. 509 nekaj opominov. Zidano je bilo leta 1902. s stroški 16.784 K 53 h. Vrednost poslopja je bila leta 1902. računana z 18.000 K, leta 1903. že samo 12.000 kron, torej tretjina manj, leta 1904, ni nič izgubila na vrednosti od leta 1903., leta 1905. so jo imeli vredno še 11.761 K 20 h, leta 1906. še 11.643 K 59 h in po računih leta 1907. bi imela še vrednost 11.527 K 16 h. Deželnemu odboru priporočamo, da primerja poročilo županovo pri seji dne 10. aprila, v katerem je pripovedoval, da poslopje brez velikega popravila ne bo več za rabo, z njegovim imovinskim popisom v računskih sklepih za leto 1907., po katerem se je vrednost poslopja v enem letu zmanjšala samo za en odstotek. Iz vseh kotov se sveti nasproti le ena želja: da bi dobila čitalnica še udobneje prostore. Kdor bere poročilo županovo in priporočilo Kristanovo, bo mislil, da se bo čitalnica umaknila iz novega poslopja. Pa kaj še! Ostane v poslopju, dobi lično bralno sobo, v veliki dvorani bo imela tudi v prihodnje prvo besedo, samo plačevala bo namesto dosedanjih 400 K zanaprej samo 200 K, iz česar je razvidno, za koliko se bodo dohodki poslopja pomnožili. Tako pogodbo je sklenila libcralno-socialnodemokraška ve-i čina s čitalnico, ko poslopja še zidati niso pričeli. In ta pogodba velja za 20 let, mej katerim časom čitalnica lahko vsako leto sproti odpove, občina pa nima pravice v teh 20 letih odpovedati čitalnici. To so tiste pravice ljudstva, oziroma ogromne večine davkoplačcvavcev. Ali bo to veljalo, odločil bo konečno deželni odbor. i »I. idrijska čipkarska zadruga«. Na dotično notico v »Slovencu« Kristan tako filozofira: »I. idrijska čipkarska zadruga« je izboren zavod. (Pika.) Tudi lahko preneha. (Pika.) Če bo, se bo razdelilo 2000 kron med članice, tolikšen je namreč rezervni fond v gotovini. — To se pravi po naše: »I. idrijska čipkarska zadruga« bo kot izboren zavod umrla na sušici, ker jo že sedaj delavke zapuščajo in kljub vsem napadom in obrekovanjem čipkarskega tečaja nobeno mazilo nc pomaga. Za »po vrhu« sc bo razdelil še rezervni fond 2000 kron, kakor se stori vselej, kadar sc kako društvo razide. i Zasluga čipkarske zadruge je, da čipkarski tečaj izplačuje dividendo, tako pravi Kristan. Mi pa pristavimo to: Re-špekt in strah na Dunaju pred Kristanom je tolik, da so njemu v veselje pomaknili Vogelnika v osmi razred in iz usmiljenja prevzeli zapuščino po čipkarski zadrugi. Res: dobrota je sirota, ki dobi še bahaštvo povrhu! Ker jc .čipkarski tečaj' prevzel bistvo zadruge, naj preneha čipkarska zadruga ali: ker je demokraški konsum dobil dve novi moči, zato odide Kristan iz Idrije. — Kdor nc verjame je — Kajfež!! i Tudi »Narod« zopet napada čipkarsko šolo. Mi povemo enkrat za vselej: Niti »Naprej« niti »Narod« nista toliko vredna, da bi jima odgovarjali, kakor jima Vogelnik ni nikoli odgovarjal. Če pa kaj pišemo, storimo zaradi ljudstva, da se ga pouči, ker nam dejanj ni treba prikrivati, kakor delajo drugi. Vsi napadi na čipkarski tečaj so popolnoma nizkotna kramar-i ska gonja iz jeze, ker čipkarice niso več bele sužnje nekaterim čipkarskim trgovcem. O vzorcih, ki se skrivajo, pa bo vedel gotovo »Narodov« dopisnik najbolj po-i vedati. »Klerikalci«, ki dopisniku vedno po glavi brenče, se za vse napade prav nič ne brigajo, ker si sebi nobene hvale ne prisvajajo in se popolno nesebično vesele lepega napredka v tečaju. Člankar naj po< pravlja raje liberalne kozle, ki stanejo Idrijo stotisočakc, pusti pa naj čipkarski tečaj pri miru, ker ga nihče nič ne vpraša in sc nihče zanj nc briga. Uvedba čipkarskega tečaja je v Idriji marsikomu po za-služenju in enkrat za vselej prekrižala račune in zato se sedaj razliva žolč po nasprotnih listih, kar pa nas seveda niti naj-nianje ne briga. Dopisniku v tolažbo pove-i mo, da se bodo božična darila tudi v prihodnje tako razdeljevala, kakor bo poklicanim faktorjem prav in sc za »Narodovo« pisavo nc bo prav nihče brigal. i Golija pustite v miru! Kdor govori o Golijevem pofelnu in zaslužku, naj preje pove, koliko so dobili drugi pri raznih občinskih stavbah, potem govorimo dalje. Goli ima mirno vest, če jo imajo drugi, je pa vprašanje. i Tudi s čipkaricami, ki grejo v Galicijo, nc delajte »flanca«. Šle so za zaslužkom, kakor mora vsakdo, ki mu tisočaki nc lete tako lahko in na gosto v hišo kakor se nekaterim mej vami godi. »Krivonosci« gališki judje gotovo ne bodo dekletom toliko škodovali, kakor ste vi s svojim gospodarstvom in farbanjem Idriji! i Dne 1. maja t. I. je minulo deset let, kar se jc v Idriji ustanovila prekoristna Vincencijcva družba. Koliko dobrega je v teku prvega desetletja storila za idrijske reveže, nam najbolj kažejo vsakoletni računi, ki izkazujejo v tem času čez 11.500 kron, ki so s.e nabrale iz samih doneskov in se v živilih in obleki razdelile med idrijske uboge. i 1. maj v Idriji obhajali so socialni demokratje kakor po navadi. Zjutraj so napravili ob V26. uri z godbo obhod, prav tako popoldne ob 1. uri, na kar so imeli veselico »pri črnem orlu«. Obhoda se je udeležilo tudi nekaj parov žensk. Na predvečer je bila razsvetljava, a ni bilo nič posebnega, ker je bilo razsvetljenih le malo hiš. Novo pa je bilo, da je ta dan praznovalo tudi županstvo in njegov urad. Na občinski hiši je visela zastava. Nekaj časa so se ljudje povpraševali, kaj sc je posebnega dogodilo, da so razobesili slovensko zastavo. Opomnil je nekdo, da tudi raz sodnijskih poslopij visi zastava, kadar so gotovi prostori prazni. In res jc bila občinska pisarna prazna takoj, ko so izplačali zjutraj občinske uslužbence. Rudniško delo je skoraj popolnoma počivalo. Noua zadružna postavo. Določila postave iz leta 1873. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah niso več primerna sedanjim potrebam zadružništva, ki je zelo napredovalo. Pravosodi no ministrstvo jc izdelalo za to načrt nove postave o zadružništvu. O tem načrtu se vrši na Dunaju enketa zadružnih strokovnjakov. Enketo jc otvoril justični minister Klein z govorom, ki ga objavljamo na veliko važnost zadružništva. Minister je izvajal sledeče: Nova zadružna postava mora rešiti drugo nalogo, kakor jo je imela postavo-daja s sedanjimi postavami o zadrugah. Končani so boji o zadružnem načelu. O vrednosti in koristi združitve za skupne koristi imajo zdaj povsod enako mnenje. Procvitanje avstrijskega zadružništva nam dokazuje, da je bila zdrava in prava organizacija, ki so jo dobile zadruge po postavi iz leta 1873. Imeli smo v Avstriji leta 1873. približno 1550 zadrug, leta 1906. pa 11.683. Kreditne zadruge so se pomnožile od 943 na 7886. Veliko vlogo igrajo rajfajznovke. Poskočilo jc število konsum-nih društev od 540 na 965. Registrirane kreditne zadruge so imele leta 1878. članov 299.867, koncem 1. 1903. pa 1,634.375. Konsumna društva so imela leta 1878. 26.421, leta 1903. pa 240.799 članov. Kreditne zadruge so kreditirale koncem leta 1885. 469,000.000 kron, koncem leta 1903. pa že 1.284,000.000 kron. Hranilne in konto korentne vloge so se pa pomnožile od 384 na 1453 milijonov kron. Aktiva in pasiva vseh kreditnih zadrug so pa izkazala bilance koncem leta 1885. 487, koncem leta 1903. pa z 1822 milijonov kron. Zadružništvo se je torej vkoreninilo. njegovi temelji so sc izkazali za prave. Postavodaja ima nalogo ohraniti obstoječe, ki se je tekom let izkazalo za dobro in napačno bi bilo v tem oziru izvršiti kakšne bistvene izpremembe. Revizija zadružniš-kega prava jc lc v toliko potrebna, v koli-, kor so se vsled narastka in intenzivne udeležbe zadrug pri prometu pokazale vrzeli v postavi in je vsled tega potrebna izpopolnitev. V ospredju vseh izprememb je pre-osnova jamstvene dolžnosti. Načrt hoče v tem oziru tako preuredbo, da postavi namesto neomejene jamstvene dolžnosti neomejeno dodatno odgovornost in zadruž-niške upnike napoti na reparticijsko postopanje, katero bo tudi treba izboljšati. Zgodi se lahko, da kakšna zadruga pride začas v zadrego, ne da bi s tem bil že v nevarnosti njen nadaljni obstoj. S pomočjo takojšnje izredne pomoči bi se jo lahko rešilo, kar bi večkrat bilo v interesu zadruge in upnikov. Načrt namerava zadrugam za tak slučaj dovoliti, da razpišejo dodatna vplačila na poslovne deleže iu s tem povečati fond. Na ta način bi bilo konec vsem juridičnim dvomom in negotoi vostim v tem oziru. Velik nedostatek sedanjega pravnega položaja, ki jc za marsikatero zadiugo bil poguben, je ta, da članski registri nc nu-jajo zanesljive informacije glede na stanje članov. Treba bo tozadevnih zakonskih naredb. Tudi predpisi glede na obligatori-čno revizijo sc morajo izpopolniti. Nadalje vsebuje načrt za kreditne zadruge in konsumna društva posebna določila glede na njihov delokrog in njegovo posebnost. Neška je pukimala, de u že pučakala in tku sm mislu, de je use u vorug. Ke je bla ura sedem zvečer, sm ja pa ubrau na Grad. Douh sm čaku in gor pa dol hodu. Neške pa le neker. Ke je bla pa že osem ura preč in Neške še ni blu na spregled, sm s pa mislu: »Neška me zna rada mt; za ulečt nej s enga druzga puiše,« in šou sm ud koder sm pršou in ke sm biu jezen, sem se še tist večer začeu en druh f raji lizat in iz 110 špancirat pu mest naukul. In tu je bla moja nasreča. Druh jutr dubim pa ud Neške pisni: »Ccgati!« je blu na vrh zapisan. »Snuč sm te čakala na Grad na Kuri pot, ud sed-meh pa du osmeli zvečer, tebe pa ni blu. če prou s 111 ublubu. Kc sm pršla pol iz Grada u mest, sm te pa vidla iz ena druga ukuI špancerat. Iz mene se na uš več norca delu: za moje taužente s 11111 lolika druzga še bi fejst fanta, ket s ti, dubila. Adija za večn! Neška.« Jest sm biu tku scagan. kc sm ta ob-šit prebrau, dc b s ta nar rajš tikul prnesu. Za Neška 111 že ni blu Duh ve kulk; ampak nen taužentari sa m šli h src. Jest sm ji hitr udpisu in ji puvedu, de je mogla bt zmota, ke jest sni ja tud prov gvišn čaku na Grad; pa use zastoju. Nubenga udgo-vora nism več dubiu ud ne in kc sm jc tou pol enkat pr en prložnast, kc sm ja sreču. uguvort, m je pa ježek pukazala, pa šla naprej. .Vidja, gespud redehter, a ni tu žala-stn? Če b biu tekat že gespud Hribar ib-lansk žepan, b ble gvišn tud že table na Grad in jest b lohka reku Nešk: pučak me »Na uvinKcIi« al pa. pučak me u »Re-galitum gaje«, pa b se na zgrešla, ampak lepu dubla iu dons b mou jest Neškene taužentarje u varžet, Neška pa mene. Kokr vidja, sa te table ble hedu pu-trebne in zadn cajt je že biu, de sa jli pustavl, drgač zna še marskermo tku spudletet, kokr je men. Dc uja pa vedi tist. ke se liodja ud volicet na grad pugu-varjat, kermu se maja za zahvalt, dc sc niša zgreši, nej b se na vrli Grada pustaula šc ena prou velika tabla, gor nej b se pa zapisal: Use te t;>ble, kc stujeja pu grade na ukul, sa se pustaule za cajta Hribarjuga žepanvanja. U »Sluvence« sa uni pol tud puger-val, de nej b sc tiči na Grad nanusil, de b pol gor prepeval in žvrgulel. Vidja, tu tud ni tku ajnfoh, kokr s uni misija. Tiči maja rcpetnice in spet udfrčeja, kamer sc j 111 gleh Inb. pa če sc uni na glava pu-stauja in iz iiim šc gespud fajmešter Ber-ce in pa grof. Peteline že lohka futraja in redeja na Grade, drugeh tiču pa nc. Jest b neki druzga nasvetvu. če jm je že glih tulk na tistmo žvrgulejn. kc u neki izdal. Ta nar preh se more ena taka uštarija gor na Grade nardet, de u predajala pu groš liter — če b biu šc cnej, al pa clu čist zastonj b blu šc hulš. Ta uštarija u prvabila na Grad »Iblansk Zguu« in pa še »Slaučka« zravn in kedr ga uja mel te enkat zadost pud kapa. u tak žvrgulejne pu Grade, de nas uja šc ušesa bulele. De mam jest prou, tu se je u nedela pukazal, kc sa prši i iblansk leberalci na Grad svetga Jurja in fajineštra Berceta častet, IJrlia pa na puinuč klicat. Jest sm mislu, de 111 uglušu, tak žvrgulejne je biu ukul mene in še gespude grofe sc jc ta žvrgulejne tku dupadu, de je tou use tc tiče pu-luvet in jh na Grade prdržat, dc b mu pol dan na dan pud voknam žvrgulel. In tc tič b tud rad gor listal, al kokr sa vidi, de uja uštarija spet zaprl, ja je pa use spet iz Grada ubral, kdur ja jc Ic še mogu, ker je biu pa že prešvoh u nugah, se je pa kar valiu dol, al sa ga pa nesl. Astn, zdej vidja. dc b nam uštarija še ta nar preh du žvrgulejna prpumogla in Iblansk Zgun« b biu prec prpraulen pre-selt se na Grad, če b bla uštarija gor. Tu žc zavle tega vem, ke sa sc glih pr »Ib-lanskem Zgune« ta teden pusvetval. kerga svetnika dc b pusti na soja fana naiiialat. En sa bli za svetga Jurja, ke sa s ga leberalci za sojga patrona izbral, tku de sa zdej usi leberalci dvakrat Juri; druh sa bli pa spet bi unet za svetga Urlia in sa trdil, dc 11 mou svet Urh več iz nim za upraut iu g;i uja večkat z;i puinuč nucal, kokr pa svetga Jurja, nazadne jc pa predsednk udloču, dc uja pusti na ena plat fane ge-spuda fajineštra Berceta, na ta drug plat pa grofa namalat. Kar sa pol uni šc naprej ud ene kamre pukure feflal in pa ud cneh klupi in miz, tist nej pa nardeja kokr veja in znaja; men tu nč am na gre. De sa le table na Grade, pa sm cefridn. Če čja pa nit uni al pa kašn druh glih kasna miza in pa klop na Grade, nej s ja pa iz saba useli na Grad prneseja. sej če maja cajt za lcberalce štenkat, uja mel tud cajt, dc uja miza na Grad prnesl. Tist cegli na Grade pud tur-nam, kc ili tud tku u uči bodeja, pa tud nisa zatu gor, dc b se u kasnem putres ua hiše dol strklal, ampak jh maja zatu gor, dc uja iz nim gespude fajmeštre še en mal kvarter purihtal in puštimal, pa morja še čakat, kc ga je premal. Gespud fajmešter sa pa tku že uznanil, dc u mogu usak romar, ker u pršou ud zdej zanaprej na Grad, ta nar 11111 pu en cegu iz saba gor prucst, kc drgač na uja pršli nekol du enga vornk kvarterja. Škoda jc le, dc jm tc ccgli nisa že preh u glava padi, ke u nedela b jh romari, kc jh jc blu tulk, žc tulk gor nanesl. dc b lohka taka palača na Grade pustavl, dc b mel usi farman svetga Jurja notr dost plača. Važna so določila, ki izkušajo doseči izravnavo interesov med konsumnimi dnu Stvi in trgovstvom. Nato se je začela podrobna enketa. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Tedenski pregled. Ljubljanske občinske volitve v I. razredu so se izvršile ugodno za dr. Karola Blei\veisa in Ooršeta. Dobila sta 195, oziroma 198 glasov. Lansko leto pa je bilo v I. razredu število glasov 217. Deželni odbor si nalaga kot najvažnejšo nalogo, da ozdravi slabo deželno gospodarstvo, ki je v silno slabem stanu. Od okroglo 4 in pol milijona stroškov ni nikjer nobenega pokritja za 1 milijon stroškov. Proračun za leto 1908. kaže stroškov 4,453.072, dohodkov pa 1,310.124 kron. Primanjkljaja je 3,142.948 kron. Ta primanjkljaj sc pokrije z raznimi nakladami. Končni primanjkljaj, za katerega ni pokritja, znaša 1,046.700 kron. Postavo o stalnosti odseka, ki ga je izvolil kranjski deželni zbor za preosnovo volivnega reda na Kranjskem, je cesar potrdil. Kmečka zveza na Kranjskem pri delu. V Logatcu se je vršil lep shod, kjer je poslanec dr. Žitnik poročal o raznih za kmeta važnih zadevah: o zadolževanju, o živii noreji, izboljšanju pašnikov, trgovinski poi godbi s Srbijo, o zavarovanju proti toči, ognju, živinskim boleznim, za starost in onemoglost, o zavarovanju za živino, o vojaški službi. — V Višnji gori je bil shod za zboljšanje živinoreje. — V Preski je govoril dr. Šusteršič, ua Polici Povše in Mandelj o živinoreji, o starostni preskrbi, vojaškem dopustu, v Šmartnem pod Šmarno goro dr. Krek, na Brdu dr. Sch\veitzer. Zadruga mesarjev je imela občni zbor. Zbralo se je nad 180 mesarjev iz cele dežele, da se pogovore glede surovinske zadruge za prodajo kož in loja. Raznoterosti. Jurjevanje na ljubljanskem Gradu zadnjo nedeljo je bilo vrlo zanimivo in imelo mnogo udeležnikov. Nad 10.000 ljudi je bilo ondi zbranih. Da bi le kmalu Grad tako olepšali, da bi privabili tujce. — Pasja steklina se je širila zlasti po kranjskem, novomeškem in litijskem okraju. Pozor pred psi in mački! — Prvi maj v Ljubljani je bil miren. Delavci so večinoma delali. Le pri petih tvrdkah je stalo delo. V Berolinu so izdali delodajalci precej hude naredbe zoper praznovalce 1. maja. — Za romarje v Lurd je priglašenih 600 romarjev, ki odrinejo dne 11. maja. — Majniške večerne nemške govore v stolnici ima redemptorist P. Polifka. — Umrl je v Leonišču .los. Bizjak, kapelan v Planini pri Rakeku. — V Kranju v Pollakovi strojarni je 17-letnemu delavcu odtrgalo roko in potem še njega samega na kosce raztrgalo. V gosposki zbornici je prišla na dan ostra interpelacija na ministrskega predsednika zavoljo odstranitve znanega Wahrmunda iz vseučilišča. Vlada je v zadregi. Interpeliral je tudi tirolski deželni zbor in zahteval, da se VVahrmund koj odstrani. V poslanski zbornici jc sedaj na dnevnem redu več zelo važnih zadev. Prvo je rusinsko vprašanje, ki pa za vlado ni prav nič težavno. Druga težava je Wahrmun-dova afera, pa tudi ne bo nevarna. Bolj težavno je vprašanje o vojaških novincih. Čeprav je večina poslancev prepričana, da je treba zvišati deželno brambo, vendar vlada še nima za svojo zahtevo dvetret-jinske večine. Najnevarnejše pa je vprašanje o jezikovnem sporu na Češkem in drugod. Nemec ima povsod svoje pravice, le drugim narodom jih ne prizna. Ce se jezikovno vprašanje ne reši povoljno, se Avi strija razdre. Tudi na Koroškem se je zgodil slučaj, ki kliče po pravicah slovenskega jezika. Splošno je zahteva po jezikovni postavi vedno bolj živa in močna. Naši poslanci so vložili nujni predlog in interpelacijo zavoljo zaničevanja in za-t postavljanja slovenskega jezika pri koroških sodiščih. Po svetu. Na Hrvaškem sta srbska in hrvatska stranka sklenili skupno postopanje nasproti Rauchu zavoljo njegove nasilnosti. Velik šum je nastal, ko je Rauch umirovil profesorja Šurmina. Dijaki na vseučilišču so proglasili splošno stavko za toliko časa, dokler ne da Rauch zadoščenja. Za preganjane uradnike in dijake se zbirajo prispevki, da se jim pomaga. V Bosni delajo Hrvati za proslavo 6O1 letnice vladarjeve, Srbi pa za to, da se 31. avgusta proglasi sultan za vrhovnega poglavarja. N« Štajerskem je kmečka zveza priredila mnogo shodov, na katerih se je go-i vorilo o starostnem zavarovanju, o vinski postavi, hmelju in posebno proti trgovinski pogodbi s Srbijo. — V Mariboru so ustanovili društvo za varstvo otrok. Slovence in katoliško duhovščino so popol-norna prezrli. Zato je dr. Korošec interpeliral ministra, naj se to popravi in popravi razžaljenje prizadetih faktorjev. Na Tolminskem je tudi kmečka zveza priredila več shodov. Glede tržaške volivne reforme je prišlo do sporazumljenja med večino in manjšino. Poljaki in Rusi se tudi zbližujejo. Vzrok je preganjanje Poljakov na Poz-nanjskem, ki se oklepajo vedno bolj Rusov. Rusija potrebuje zaveznika proti Japonski, ki si hoče priboriti prvenstvo v vzhodnem morju. Na Češkem še vedno divja jezikovni boj. V Šleziji delajo soc. demokratje za volivno reformo. Italijani zahtevajo medicinsko fakulteto na Reki. V Ameriki je divjal velik vihar, ki je uničil več hiš, in umoril baje 1000 oseb. Poljaki se bodo naselili na Francoskem, kjer jim pojdejo Francozi na roko. Raznoterosti. Umrl je minister Pesch-ka. Zadela ga je srčna kap. — Novi gališki namestnik je poslanec dr. Bobrzin-ski. — Socialni kurz se je vršil v zagrebškem semenišče. — Izhajati bo začel nov krščansko socialni list: »Delavski tovariš«. Godovi prihodnjega tedna. V nedeljo, 3. maja: Najdba sv. Križa, Mavra; pondeljek, 4. maja: Aleksander, Juvenal, Florijan, Monika; torek, 5. maja: Pij V., Irenej, Angel, Gotard; sreda, 6. maja: Janez Evang., Judita; četrtek, 7. maja; Stanislav, Gizela; petek, 8. maja: Prikazen Mihaela; sobota, 9. maja: Gregor Na-i cijanc, Bert. Tržne vesti. 2. maja 1908. Zadnji čas gredo cene na žitnem trgu zopet višje in marsikateri se bo vprašal, kaj je temu vzrok, saj je položaj trga danes tisti, kakor je bil pred štirinajstimi dnevi. Posebno neumljivo je pa dviganje oktoberkurza za pšenico, ko vendar vreme, akoravno primeroma času netoplo, ne ovira razvoja setvij. Ali gospodje na buditnpeštanski borzi si znajo pomagati. Jezilo jih je, da je dobila bes zadnji čas tako moč, tuhtali so in iztuhtali so mnenje in govorico, da zaloge zadnje letine bodo popolnoma izčrpane, najbrže bo blaga še zmanjkalo. Ta govorica se je raztrosila in židovsko časopisje jo razširja. Kakor nam položaj kaže, se jim je posrečilo spraviti onemogli hos zopet na noge. Dviganje efektiv. blaga pa vpliva tudi na terminske kurze, ki sledijo kolikor toliko efektivnim, ker vpliv slabe letine se razteza tudi v novo kampanjo, četudi je letina te dobra. Toda termini niso šli zadosti gor, bili so prepočasni, treba je pospešiti dviganje. Vzhodna Ogrska je prišla na dan z novico, da stoje setve slabo vsled hladnega in deževnega vremena. Tako delajo na dveh krajih samo, da bi spravili hos na pravo pot. Kaj je resnice na pritožbah čez setve, se danes ne more vedeti; pokazalo se bo še le. ko bo začelo pripekati solnce. Vsekakor se pa mora reči, da je vsaka pritožba danes prezgodnja. Kar se tiče kupčije, je ta skoraj popolnoma zaspala, konzum se rezervira, kolikor se more in tako zelo skromne ponudbe zadostujejo. Prizadetih krogov se je polastila precejšnja nervoznost, vse pričakuje z napetostjo nadaljnega razvoja. Nekateri trde. da se današnja hos ne bode vzdržala, drugi zopet nasprotno. Moka. Vsled dvigajočih cen zrnja, so bili primorani tudi mlini cene svojim izdelkom dvigniti za 50 do 60 h. Konzum se je začel pojavljati in druga roka bo baje v kratkem razprodana in brez zabeležil. Za rženo moko se kaže kljub višji ceni precej zanimanja. Klajna moka ne-izpremenjena, otrobi pa so višji. Kakor smo poročali, so mlini razpravljali o popolnem ustanvljenju obrata za tri tedne. Do tega ni prišlo, pač pa so sklenili delati le štiri dni na teden še nadalje do I. avgusta in ustaviti delo prvih pet dni v maju. Špirit. Za maj se zahteva K 15.3 50, ba-sis Praga, za dobavo do avgusta 5(1 h do K I več. Konzum je začel nekoliko pojemati. Železo. Kakor se govori, bo postalo palično železo in debela pločevina za eno krono ceneje na meterstot. Povod temu znižanju je baje nemška konkurenca, ker je na nemškem konjunktura znatno padla. Import nemškega železa sc ni še pojavil v večji meri, akoravno je nemško železo kljub visoki carini (palično železo 6 K, fasonirano 7 K) in voznini še vedno ceneje kakor za avstrijsko. Ali avstrijska tri govina se ne more otresti svoje znane ko-inodnosti, se ji ne zdi vredno loviti vinarjev, raje dražje plačuje, samo da se ni treba bolj truditi. Sicer pa itak mora plačati konzument. Iz Nemčije so začeli dobavljati železo s posredovanjem berolin-skih in južnonemških trgovcev v prvi vrsti manjši trgovci, ki delajo z zadnjo roko in niso direktno navezani na avstr. obrate. Petrolej. Producenti sirovega olja so se zedinili v toliko, da bodo ustanovili zadrugo. Kakao. Znana tovarna kakao in čokolade, holandska akcijska družba, prej Bensdorp & Co., se bori s težkočami v plačevanju in je prosila za moratorij. Ta družba, ki ima precej veliko tovarno tudi pri Dunaju, se je ustanovila 1. 1898 z 2Vz mil. hol. goldinarjev in je precej vpeljana tudi pri nas. Svinjska mast je začela popuščati, ker se je konzum zmanjšal. Živina (Dunaj). Na trg se je prignalo precej živine, toda cene niso padle, pač pa se je prignana živina popolnoma razprodala in koncem sejma so šle cene do 2 h višje. Posebno lahko so se prodali navadni voli, medtem, ko pitana živina ni našla tako živahnih kupcev. Tudi svinje so šle v ceni za eden do dva vinarja pri kg višje. Vinska pokuSnja na Dunaja. Dne 23. aprila 1.1. vršila se je v Ritter-saal-u dež. dvorca v Herrengasse 13, na Dunaju, pokušnja vin, ki jo je priredilo in sicer samo za povabljene »društvo za varstvo avstrijskega vinogradništva«. Poku-ševalo se je vsakovrstne sorte vina iz leta 1907, in sicer iz vseh avstrijskih vinorodnih pokrajin. Razun nižjeavstrijskih belih in rdečih vin došla so na to pokušnja tudi vina s Češkega, Moravskega, Tirolskega, Istrije, Primorskega, Štajerske in Kranjske. Nad 80 sort vina, in samo sortnega vina, se je bilo doposlalo in pokušalo. Iz Štajerske so ga doposlali med drugimi gg. Vincenc Janič v Celju iz vinograda v Sromljah ter Norbert Zanier v St. Pavlu iz vinogradov Vierstein in Fautsch. Iz Kranjskega so poslali na to pokušnjo: kmet. šola na Grmu silvanca, belega bur-gundca in tri sorte veltlinca, dalje gosp. A. Hrovatin v Vipavi rizlinga, g. Ferjan-čič na Slapu belega burgudca, g. Karol Mayer iz Vipavskega zeleniko, ter neimenovani rdečega cvička iz Trškegore pri Krškem. Mnogo nižjeavstrijskih vin je bilo slabega okusa ali še nezrelih, ali pa jim je manjkalo pravega kletarstva. Vobče pa so nižjeavstrijska bela vina prekosila vsa druga bela vina po svojem buketu, polnem okusu, zrelosti in čisti jasni barvi. Glede rdečih vin pa se nižjeavstrijska ne dajo kosati z onimi iz južnih pokrajin, osobito ne z onimi iz Tirolske in Istre. Večina izmed obiskovalcev je bila iz-nenadena, da so na Kranjskem mogoča tako dobra, polna in čista vina, kakor so bila tu razstavljena, zlasti bela vina kmetijske šole na Grmu; Slišal sem o njih na vseh straneh pohvalo. Štajerska vina, ki so vsem bolj znana kakor kranjska, so tudi po večini ugajala, posebno laški rizling gospoda Zaniera iz Št. Pavla. Jako zanimivo in podučilo je bilo primerjati toliko raznovrstnih vin. Videl sem pa, da se bodo naša štajerska in kranjska sortna bela vina, ako se bode uporabljalo prave dobre trte, in ako bo kletarstvo na pravi višini, smelo brez strahu postaviti v primerjanje poleg marsikaterega vina iz dobrih leg na Nižjeavstrijskcm. Obiskovalci so imeli nalog po svojem okusu klasifikovati pokušena vina na ta način, da so v izročene jim listine v dotič-no rubriko h posameznemu vinu zapisali red ali štev. 1, ali 2 ali 3. Kasneje so te listine zbrali in iz njih doposlane pokušnje klasifikovali. Udeležili so se te pokušnje tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch, dvorni svet-< nik Portele, razni voditelji strokovnih vii nogradniških šol, več nižjeavstrijskih deželnih odbornikov iu drugih odličnjakov. ter mnogo odličnih produccntov iz Nižjc-avstrijskega. Jugoslovanske vinorodne kronovine jc pri tem zastopal drž. poslanec dr. Hočevar. To vinsko pokušnjo jc zaključil jako animiran banket v restavraciji Hopfner, kjer se je pilo Ic vino iz deželne nižjeav-strijske kleti in spregovorila marsikatera vzpodbudna in prijateljska beseda. Take pokušnje namerava za vse kronovine prirediti »društvo za varstvo vino- gradništva v Avstriji« odslej vsako let«, na kar opozarjamo naše domače gospode producente, ki se bavijo s sortnimi vini. NOVE LADJE LETA 1907. Leta 1907 so bile izpuščene v morje sledeče bojne ladje: Angleška: 3 bojne ladje po 18.000 ton; hitrost 20-5 morskih milj (1 milja =• 1852 m), 3 križarke po 17.250 ton; hitrost 25 m. iniij, I križarka 14.600 ton; hitrost 25 m. milj. 5 torpedoru-šilcev. — Francoska: 1 bojna ladja — manj kot 17.000 ton; 1 križarka — nad 17.000 ton, 7 torpedolovcev. — Italija: 1 bojna ladja, 12.625 ton; hitrost 22-5 m. milj. 1 križarka, 9830 ton; 22-5 m. milj. — Nemčija: 2 lahki križarki, 12 torpedolovcev. — Rusija: 1 bojna ladja, 17.400 ton; 18 morskih milj. 1 križarka, 4 torpedolovci. — Japonska: 1 bojna ladja, 19.800 ton; 22 m. milj. 2 križarki. 3 lahke križarke. — Združene države: 3 lahke križarke. — Avstrija 2 torpedolovca. — Kaj se pri teh zgradbah opaža? Nobena država ne gradi več bojnih ladij pod 17.000 ton. Novi tip je 17.000 do 20.000 ton. Pri križarkah je tonska vsebina 14.000 do 17.000. Splošno pa se pri vseh ladjah izkuša doseči velika hitrost. Angleška ima že bojne ladje s hitrostjo 20-5 milj (37 km. v uri), Japonska bojne ladje z 22 m. m. (40 km.) in križarke s 23 m. m. (48 km). Nekatere nemške križarke razvijajo 24 m. m. hitrosti (52 km.). Angleška pa ima torpedolovce. ki dosežejo 33 m. m. (61 km. v uri). Na prvem mestu so Anglija, Japonska in Rusija, na zadnjem pa, kakor vedno, Avstrija. Znanost In umetnost. * »Dom in Svet« ima v 5. številki naslednjo vsebino: Rodoljubje na deželi. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. (Dalje.) — Mater Doiorosa. Zložil Silvin Sardenko. — Belokranjski reformatorji. Spisal Leopold Podlogar. — Pomladi. Zložil Vek. Remec. — Dajte meni mandolino! Zložil Sobje-slav. — Iznajdba. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal V. Trtnik. — Biseri. Povest. Spisala Lea Fatur. (Dalje.) — Besedni red v govoru. Spisal A. Breznik. — Dedek so se spočili. Zložil Sobjeslav. — V mraku. Zložil Anton Medved. — Biline. Spisal L. Lenard. (Dalje.) — Književnost. — To in ono. — Šah. — Slike: Lov na jelena. IA-d'a Novak. — Peter Skarga napoveduje propad Poljske. Jan Matejko. — Ribiška ladja pri Splitu. — Split v Dalmaciji. — Split: Novi breg. — Split: Gosposki trg. — Lesni domači obrt Huculov v Galiciji. — Dar mesta Peterburga sokolski občini v Pragi. — Stari grad na Loškem. Franc Sterlč. — Nj. Veličanstvo, osemletni anatnski kralj Duj-Tan. — Grof Andrej Potočki, umorjeni cesarski namestnik gališki. — Umetno barvani pirhi iz narodopisnega muzeja v Pragi. — »Dom in Svet'« izhaja prvega dne vsakega meseca. — Naročnina: 10 K, za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v »Katoliški Bukvami«. * Nova zgodovinska knjiga »Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije.« Po ar-hivalnih virih spisal dr. Jos. Gruden, profesor bogoslovja. Ta knjiga, ki smo o njej prinesli oceno že v posebnem podlistku, velja bogato ilustrirana na finem papirju 5 K. Dobi se v »Katoliški B u k v a r-ni« v Ljubljani. * Cerkvenim zborom naznanjamo, da je za šmarnice v tisku šest Marijinih pesmi za tri ženske ali moški glase z orgijami (ena za dva, štiri tudi za en glas), zložil Anton Foerster. Besede vse dovoljene. Cena partituri 9 strani v krasni obliki z velikimi tipami samo 1 K 80 h, vsak glas 30 h. Založila bo to delo »K a-toliška Bukvama« v Ljubljani. * »Občinska Uprava.« Glasilo »Kmečke županske zveze« ima v 9. številki III. letnika to-le vsebino: Sistematičen pregled najvažnejših določeb na polju ljudskega šolstva. (Nadaljevanje.) Temu sledijo zopet zanimiva vprašanja s točnimi odgovori. Med raznimi vestmi so zlasti aktualne: o državni podpori za vinogradništvo, kako so avstrijski kmetje zadolženi, o novem zakonu proti živalskim kužnim boleznim, o našem zemljiškem davku, o vojaških dopustih o času žetve, o deželnem zavodu za zavarovanje goveje živine na Koroškem, o Rafaelovi družbi. delavskem ministrstvu, o uspehu v boju za pravice slovenskega jezika na Koroškem itd. — Naročnino (6 K na leto, 3 K za pol leta) je pošiljati upravništvu »Obč. Uprave« v Ljubljani. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah ln tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Noulce Iz Zasorla ob Savi. z Šolska vest. Učiteljica gdčna. Els-ner ima zaradi materine smrti nekaj časa dopust. Polovica 4.. razreda sedaj hodi v, 3., polovica pa v 5. razred. z Zagorska cerkev je popravljena tudi zunaj. Sedaj ne bo mogla več voda zatekati pod zid, ker je okrog cerkve izpeljan betoniran jarek, ki bo odvajal vodo proč. — Čujemo, da se bo cerkev tudi prebeiila. z Velika noč in 1. maj. Naši mokrači so šli zopet prosit, naj 1. maja vse delo počiva. Obljubili so, da hočejo premogarji zato delati velikonočni ponedeljek. S tem pa večini delavcev niso ustregli. Je tudi res precej čudno: v praznik naj delam zato, da potem v delavnik ne bom smel! In res je šlo v praznik prav malo rudarjev na delo. V istem času, ko bi imeli nakopati nad 200 huntov premoga, so ga le 42. Zato delavci pri perišču niso imeli kaj dela in so bili popoldne odpuščeni domov. z Vsak kristjan, ki ima le še trohico vesti, rad praznuje veličastne velikonočne praznike. Tudi naši rudarji so v veliki večini prosili dopust, ko so izvedeli, da se bo delalo. »Naša Moč« pripoveduje o uradniku Piču, ki je delavce zato surovo zmerjal, jim žugal z izgonom iz službe itd. Prigovarjal je baje. naj pridejo tudi Veliko nedeljo delat. Nekemu, ki je bil namenjen na praznik v Ljubljano, je prigovarjal, naj gre rajše med tednom, samo da pride v praznik na delo. Tako je baje tudi paznikom naložil, naj vplivajo na delavce, da bodo v praznik delali. z Svoboda pa taka! Prvi maj naj bi le praznovali tisti, ki ga na vsak način hočejo, a vse delavce k temu siliti na ljubo par mokračem, je gotovo krivično. Rdeč-karji vedno upijejo, da so svobodomiselni, drugim pa ne pustijo nobene svobode. Tako so zopet letos s svojo nasilnostjo mnogim odjedli zaslužek enega dneva. Kdo jim bo to povrnil?! z 1. maj smo torej praznovali. Mokrači so agitirali za izobešanje zastav, kar so mogli. Po Toplicah in v Podkraju imajo še strah pred mokraškim terorizmom. A v Zagorju je letos na hiši razun konsuma ni izobesil nihče drugi, kakor gostilničar Jan. Rdečkarji so morali to že slutiti. Zato so že prejšnji dan na dveh gričih dali postaviti mlaje in prepreči žice z rdečimi cunjami. — Tudi nekaj! Dr. Krek o hrvaškem vprašanju. »Puk« prinaša sledeča izvajanja dr. Krekova o hrvaškem vprašanju: Cesar baje želi, da se hrvaške razmere urede še v jubilejnem letu. Zdaj imajo besedo či-nitelji, ki pri tem vprašanju pridejo v po-štev. Najprej Mažari. Od njih se mora zahtevati, da resno vzamejo revizijo ogr-sko-hrvaške nagodbe od 1868. v vladni akcijski program. Ta revizija se mora v dveh smereh gibati. Prvič se morajo iz nagodbe eliminirati vse nejasnosti, ki se razlagajo Hrvatom v kvar. K temu spada v prvi vrsti temeljno vprašanje: Kateri predmeti so skupni, kateri avtonomni? V ma-žarski praksi se zastopa načelo, da so avtonomne zadeve v postavi taksativno navedene, dočim so vse ostale skupne. Hrvatje se po pravici branijo proti tej juri-diško popolnoma pogrešeni razlagi. Dci jansko je ravno nasprotno: Skupne zadeve se naštevajo taksativno, vse drugo je avtonomsko (Primerjaj § II, 31, 35, 43, 47.) To načelo je Koloman Szell kot ministrski predsednik jasno izpovedal 26. marca 1903. v magnatski zbornici sledeče j >Kar postava jasno ne označuje za skupno, ni skupno, temveč spada v hrvaško avtonomijo.« V tem oziru bi se edinost lahko dosegla. — Drugo vprašanje se tiče jezika. Hrvaško naziranje je sledeče: Hrvaška je politiški narod s posebnim teritorijem. Po-litiški. to je: uradni jezik more biti samo hrvaški. Mažarski jezik je na Hrvaškem zakonito depossediran. To ne velja zgolj za avtonomne, temveč tudi za vse skupne zadeve; na Hrvaškem je tudi za v<nj ob Savi, fRimske t< |Tržic(MonfDlcone)no jjs Stalna toplota 38—40°R. — Sezona Jfj njega septembra. — Zlasti priporočljivo » ženskim boleznim itd. — Lastnina km Jfl 1057 i 0»krbniit¥ j* Tj ilioe| norskem. | •8 junija do zad- _________jj otmu, trganju, išijasu, Ji iskih toplic. if UM uMr«* 1 i Taxis-a. priloga „Slo«renea" ite«. 101. dni 2. maja 1908. Državni zbor. Ministrov odgovor na dr. Benkovičevo interpelacijo. Justični minister Klein je v svojem odgovoru v zbornični seji dne 30. m. m. na interpelacijo poslanca Benkoviča, zakaj so ustavili kazensko postopanje proli nekdanjemu brežiškemu okrajnemu glavarju, izvajal: Pri razdelitvi podpor leta 1905. je zakrivil nekdanji okrajni glavar res nerodnosti. Strankam je izplačal manj in si dal potrditi večje zneske, oblastim je pa poročal, da je razdelil vso izplačano vsoto. Namestništvo je odstopilo akt državnemu pravdništvu. da se pojasni zadeva. Kazensko postopanje se je izvedlo v redu, a končno se je moralo ustaviti. Goljufivi namen se glavarju ni mogel dokazati. Poizvedbe niso mogle ovreči njegovega zagovora, da je založil del podpor in zato ni zadostovala potrebna vsota, ki jo je imel na razpolago. Pokazalo se je pa tudi, da je doplačal obdolženec iz svojega žepa 200 kron in izplačal podpore, ki jih ni niti zaračunal. Izključiti bi se pa bilo moralo kazensko postopanje tudi v slučaju dejanskega poneverjenja, ker se je glavar resnično kesal in izjavil, še predno se je vložila kazenska ovadba, da pokrije ves primanjkljaj ,kar je tudi storil. Izključeno je bilo pa tudi kazensko postopanje zaradi zlorabe uradne moči, ker glavar ni delal tega, kar se mu je očitalo, v namenu, da oškoduje kako osebo. Kazensko postopanje se je ustavilo zaradi stvarnega in dejanskega pravnega položaja. Po poročilu štajerskega namestništva so pa bili primerno oškodovani vsi oškodovanci. Povišanje vojaških novincev za deželno brambo. Dvetretjinsko večino za povišanje števila deželne brambe bo vlada težko dobila. Nasprotujejo nemški poslanci s Češkega in tudi poslanci iz alpskih pokrajin. Krščanski socialci so sklenili, da glasujejo za povišanje števila vojaških novincev deželne brambe, če pritrde predlogu tudi ostale stranke, ki so v kabinetu zastopane. Glede na poštne zadeve so izjavili, da hočejo postopati skupno z ostalimi nemškimi strankami. AVSTRO - OGRSKA. Skupni ministrski svet. Pri skupnih ministrskih posvetovanjih se je doseglo sporazutnljenje glede na zunanje zadeve in z ozirom na proračun. Le armadnega proračuna niso rešili. Potrebni sta še dve konferenci, da ga rešijo. Ogrski ministrski predsednik je obetal, da store Mažari kar le morejo, da se doseže kompromis. Izdani komunike samo poroča, da še niso gotovi in da dela velike ovire na-meravno povišanje častniških plač. Konferenco so odgodili na 10. majnik iz lojali-tete nasproti kroni. Če ostane posvetovanje brezuspešno, vzame krona sama v roke vodstvo konference. A tudi v najboljšem slučaju delegacij ne skličejo, predno se prične jesen, ker rabijo več časa, da izdelajo skupni proračun. Majnika delegacij ne skličejo. Tirolski in češki deželni zbor bosta sklicana meseca junija. Tržaška volivna reforma. Tržaška trgovinska in obrtna zbornica je imela dne 30. t. m. izredno sejo, v kateri je sklenila, da bo zahtevala za Trst pet deželnozborskih mandatov, da se tako varuje načelo zastopanja interesov, ki je izraženo tudi v ostalih deželnih volivnih redih. Razun tega zahteva zbornica, da se naj uvrsti vse protokolirane tvrdke, borzne senzale, zaprisežene veščake in zasebne tehnike v drugi volivni razred, dočim bi po vladnem načrtu pripadali različnim volivnim razredom po visokosti davkov, ki jih plačujejo. Rusini zažgali poljsko šolo. V Hlinczah so zažgali Rusini poljsko šolo. Poljsko prebivalstvo je zato tako preplašeno, da prenočuje na prostem. Kazenska razprava proti Sziczynskemu. Rusinski poslanci so se posvetovali 30. m. m. o vprašanju delegiranja sodišča za razpravo proti Sziczynskemu, ki sta se je udeležila tudi zagovornika dr. Press-burger in dr. Roda. Večina rusinskega kluba je za to, da se delegira izvengališko sodišče. Nemško poročilo o šopronjskem občinskem svetu. Na občnem zboru šoproujskega mestnega sveta je pozval predsednik višjega inženirja VValderja, naj poroča nemško. Walder se je začetkoma branil, a končno se je le udal. Hrvaški stenografi v ogrsko - hrvaškem državnem zboru. Predsednik hrvaškega kluba Medako-vič je prosil predsednika Justha, naj najame na stroške hrvaških poslancev več hrvaških stenografov, ker se udeleži razprave več hrvaških poslancev. Honvedski poročnik, ki je raztrgal črno-rumeno zastavo. Honvedni kadet Ludovik Thury, ki je ob izletu pečuhskih kadetov raztrgal čr-no-rumeno zastavo, je imenovan za hon-vednega poročnika. SPOPAD MED ŠPANCI IN ŠERIFEVIMI VOJAKI V MELILLI. V Melilli so zahtevali mavrski carinski stražniki carino od Beni Sicarja, ki je peljal blago španskim vojakom v Restin-go. Beni Sicar ni hotel plačati carine. Vmešavali so se v spor tudi španski in še-rifevi vojaki, ki so pričeli streljati. Španski vojaki so streljali nazaj in ustrelili tri, ranili pa štiri šerifeve vojake. ZA REPUBLIKO NA NIZOZEMSKEM. V Amsterdamu se je ustanovil odbor, ki je sklenil, da se uvede ua Nizozemskem parlamentarna republika, če umrje kraljica, ne da bi zapustila otrok. NEMIRI NA MARTINIOUE. V Port de France so izbruhnili dne 29. m. m. opoldne politiški nemiri. Ubitih in ranjenih je več oseb, med njimi je ubit tudi župan. PREGANJANJE KATOLIČANOV NA KITAJSKEM. V okraju Jinšan, provinca Arhuj, so nastali ob hunanski meji nemiri proti katoličanom. Iz škofllsKe kronike. Konzistorijalnim svetnikom je imenovan mil. stolni dekan Matija Kolar. Zamenjala sta župniji čč. gg. Franc Sturm, župnik v Poljanici in L. Raktelj. župnik v Grčaricah. Kanonično umeščeni so bili naslednji čč. gg.: Frančišek Češarek na župnijo Šempeter pri Novem mestu, Fr. Sal. Fiuž-gar na župnijo Sora, Anton Jeinec na župnijo Sv. Jakob ob Savi. Fr. Lakmayer na župnijo Preddvor, Ivan Mihelčič na župnijo Zaplana. Jos. Nagode na župnijo St; Jošt nad Vrhniko, Leopold Raktelj na župnijo Poljanica, Fr. Sturm na župnijo Gr-čarice, Jožef Vrankar na župnijo Dobrava pri Kropi. Imenovani so bili za župne upravitelja čč. gg. Ivan Možina, župnik v Senožečah za Podlipo; Janez Hrovat. kaplan v Senožečah, za to župnijo in Josip Brajec, župni upravitelj v Sori, za Trato. Premeščen je č. g. kaplan Vinko Kavčič iz Sv. Križa pri Kostanjevici na Tre-belno. Razpisane so sledeče župnije: Zelim-lje in sv. Katarina v ljubljanski. Vojsko v idrijski, St. Jurij v kranjski. Bučka v les-kovški, St. Lambert v litijski, Sv. Helena, v moravški, Senožeče v postojnski, Ko-privnik v radoljiški. Trata v starološki, Podlipa v vrhniški in Zagradec v žužem-berški dekaniji. Zadnji rok za vlaganio prošenj je 23. maj t. 1. SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Dnevne novice. ^ Kranjska deželnozborska volivna reforma. Kakor čujemo, jc sklical dr. Krek sejo permanentnega odseka za volivno reformo v kranjski deželni zbor prihodnjo soboto ob 9. uri dopoldne. + Kranjski deželni šolski svet ima sejo prihodnji torek. Za sejo so prvikrat, odkar obstoji deželni šolski svet izdana vabila tudi v slovenskem jeziku. + »Narodova« jeza brez pomena. — Enaka pravica za vse! G. Perdana in njegovo družbo iezi, da Perdanove izjave na ljubljanskem magistratu niso ustavile pota »Slovenski krščansko-socialni zvezi«. Sedaj je za Perdanov dobiček pri vžigalicah angažirano vse liberalno časopisje. Od notic so včeraj pri »Narodu«, kjer za par kronic puste pri miru Jebačinovo konkurenco »Družbi sv. Cirila in Metoda«, prešli celo k člankom. Te plemenite narodne cikorijaše v »Narodovem« uredništvu napenja, ker jc »Slovenska krščansko-stu cialna zveza« dobila obširnejše polje pomagati obmejnim Slovencem »z dobičkom pri nazpečanem blagu«. Tako so glase nova pravila glede sredstev pri njenem namenu, o katerem pa govori točka c.: »podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence«. »Narodov« z Jebačinovo in Merkurjevo cikorijo zamazan člankar je videl v tem dobiček, kakoršnega si delajo trgovci ali pa zadruge v svojo lastno korist ter srdito napada radi tega deželno vlado kranjsko, češ, da je kršila zakon. Člankar je seve popolnoma prezrl, da »Zvezini« člani od tega dobička nič zase ne dobe in da niso deležni dobička. Vsa dobrodelna društva so potrjena na podlagi patenta z leta 1867. in celo pravila »Narodnih Domov«. Člankar tudi ne vč, da imajo razne Čitalnice celo gostilniške koncesije, s katerimi v svojo korist napravljajo dobičke. Mimogrede omenjamo, da je člankar prišel do pravil na magistratu ali v trgovski zbornici, ker pa ni prav stvari razumel, se nam zdi, da bo zadnji kraj pravi. Tudi trgovcc kliče »Narod« v boj za Perdanov dobiček pri vžiga-i licah, trgovci pa ne bodo hodili za Perdana po kostanj v žerjavico, ker bodo pri »Slovenski krščansko-socialni zvezi« vžigalice in drugo blago — cenejše dobili kot pri Perdanu. Tistim ljudem, ki po »Narodu« kriče nad »Slovensko krščansko-so^ cialno zvezo«, je prav, da »Ciril in Metodova družba« sme razpečavati razno blago, n. pr. razglednice, dasi ji to pravila ne dopuščajo, da sme to delati tudi »Siidmar-ka«, samo »Slovenska krščansko-socialna zveza« bi tega ne smela! Mi bi v koris^ obmejnim Slovencem ne smeli storiti ničesar brez dovoljenja Jebačin-Perdanove družbe. Smešno! Da je pri »Narodovem« člankarju res doma taka fenomenalna nevednost, da bi opravičeno tudi po noči z odprtimi usti zijal, priča tudi razlaga k § 2. društ. zakona, katero je izdal znani dr. S. Freiind in ki pravi: »Em Verein ist als ein auf Geuinn bereclmendes Unter-nehmen im Siime des S 2 nicht zu qualifi-cieren, wenn die statutenmassige Vereins-tatigkeit dem Vereine \vohl ein dauerndes Einkommen schafft, letzteres aber nur fiir die statuarisehen gemeinniitzigen Vereins-i zvvecke ver\vendet wird, \vie das bei gewissen Volkskiichen, Dienstvermitt-lungsvereinen und anderen mehr der Fall ist.« Razsodba upravnega sodišča z dne 7. maia leta 1895., št. 1876, se celo glasi: Ein Verein erhiilt nicht dadurch den Charakter eines auf Gewinnerzielung ge-richteten, dass die Moglichkeit eines Uberschusses seiner Einnahmen aus den Aufnahmstaxen und den Mitgliedsbeitra-gen iiber die Kosten seiner Geschafts-fiihrung nicht ausgesehlossen.« — Menda je to za vsakega pametnega človeka dovolj. »Narodov« »iurist« ima seye premalo obzorja, da bi kaj takega vedel. Povemo mu tudi, da razsodba upravnega sodišča z dne 21. januarja 1887., št. 19-4, pravi, da je celo ustanovitev posojilnice, katera hoče doseči svoj društveni namen tudi s kreditnimi opravili, dopustna tudi na' temelju društv. zak. z dne 15. nov. 1897.. drž. zak. št. 134, ako ima društvo po pravilih namen delovati kot dobrodelno društvo in ako v dosego tega namena dana posojila nimajo značaja navadnih kreditov, pri katerih se išče zaslužka. »Flagran-111 o« se je po »Narodovem« torej tudi kršilo zakon, ko se je na podlagi patenta z leta 1867. potrjevalo razna dobrodelna društva, ki celo člane gmotno podpirajo, le da ne iščejo pri tem svojega dobička. »Narod« se seve jezi, da so bila nova pravila »Slovenske krščansko - socialne zveze« hitro potrjena. Mi vemo. da so bila n. pr. pravila dr.Oražmovega liberalnega političnega društva za ljubljanski dvorski okraj potrjena v štirih dneh. Kar velja za enega, veljati mora pri vladi tudi za drugega. Enaka pravica za vse! Sicer pa »Narod« rad psuje vladne referente z »vinskimi bratci«, »lenuhi« itd., ker se pa hitro dela, se pa - jezi. Smešni ljudje! Gotovo je »Narodov« člankar mislil na rešitev vlog v trgovski in obrtni zbornici, Kjer se iz go-i tovih vzrokov seve mora dolgo čakati. Gospoda pri »Narodu« je res komično liberalna ! Povsod se sedaj zakonodajstvo trudi zakone svobodnejše razlagati. To je napredek — pri »Narodu« pa zahtevajo največje nazadnjaštvo, in le zahtevajo, da bi bili — sami koncesijonirani. To so liberalci, ki kličejo po policiji, če jim slučajno kaka stvar ne ugaja! Vlada se seve na take »liberalne« zahteve ne more ozirati, ampak mora deliti: enake pravice za vse! Časi, ko je veljalo načelo »liberalcem groš, klerikalcem knof«, so minuli. To »Narodovce« boli, nas pa veseli! + Naročil za vžigalice »Slovenske krščansko-socialne zveze« jo zadnji čas toliko došlo, da smo morali naročiti že tretji vagon. To je najboljši odgovor na vse rohnenje liberalnega časopisja. Somišljeniki, somišljenice, zahtevajte povsod vžigalice »Slovenske krščansko-socialne zveze«, ki naj bodo vredni znak naše skupnosti! + Hribarjevo glasilo. »Naš List« se norčuje iz tega, da dobe odslej na dr. Šu-steršičevo zahtevo člani deželnega šolskega sveta slovenska vabila in vzporede. Tudi smo to le zabeležili. A pribiti moramo perfidnost Hribarjevega glasila. Če bi Hribar dosegel kod kak slovenski pečat, pridejo isti ljudje in se iz tega norčujejo. S. L. S. v enem najvažnejših zastopov iz-vojujejo slovenščini enakopravnost, pa pridejo isti ljudje in se iz tega norčujejo. In to hoče hiti Slovan? + Tudi Engelbert Gangl je zagnal velik jok v »Učiteljskem Tovarišu«. Njegov članek se bere kakor kaka šolska stilistična naloga. Da se ne bomo dolgo mudili ž njim, mu povemo, da Engelberta Gangla glas o našem šolstvu sploh ne pride v poštev. Tak liberalni socialni demokrat ali socialnodeinokraški liberalec, ki je izvoljen na program »svobodne« šole, ne sme odločevati o našem šolstvu in učiteljstvu. Terorizem, s katerim so gotovi ljudje okovali učiteljstvo v svoje spone, se mora razbiti, da bo pošteno učiteljstvo zopet svobodno dihalo. Zato je pa slabo priporočilo, če koga hvali »Učiteljski Tovariš«. + Iz muhe dela slona v aferi prof. Jarca v Kranju »Slovenski Narod«. Napisal je o tem že dva uvodnika. Da profesor Jarc ni prekoračil meje dostojne agitacije niti za las, se najbolje razvidi iz tega. ker ni bil prepričan o njegovi krivdi niti dr. Blei\veis, ki je nasprotno glasoval za disci-pliniranje jeseniških učiteljev. »Narodu« svetujemo, naj bo popolnoma tiho, kajti sicer navedemo nebroj slučajev, kako so zlorabljali liberalni uradniki svojo uradno oblast in na dan volitve zanemarjali svojo službo. Znan nam je slučaj, da je neka učiteljica v šoli na dan volitve pozivala otroke, naj kličejo »Zivio Pire!« Neko glavarstvo je bilo na dan volitve brez pisarjev, ker so vsi ušli v Ljubljano slavit liberalno zmago. Če gospodo veseli, pridemo z imeni na dan! Naj se priobčijo v aferi, za katero se gre, izjave dotičnih oseb, ki jih ima deželni šolski svet v rokah, iu potem bo videla javnost, kako je poslanec s petimi glasovi večine nafarbal deželnega predsednika. Nikdar pa ne opere Ciril Pire raz sebe madeža, da je šel med deiumci-jante ! + Z Vrhnike. V prvi seji novega občinskega odbora pod vodstvom župana g. dr. Marolta se je sklenila naklada na žganje in pivo za dobo 10 let. Volil se je tudi nov krajni šolski svet, v katerega so bili soglasno izvoljeni pristaši S. L. S. Stari krajni šolski svet je bil namreč razpuščen. ker ni bil pravilno izvoljen. Izvoljen je bil uainrcč v nesklepčni seji, a ministrstvo je to izvolitev zavrglo. Tako je notar Komo-tar tudi to korporacijo izročil v roke Slovenske Ljudske Stranke. + Vera sodrugom »zasebna stvar«. Vsi listi, ne izvzemši liberalnih in pročod-rimovskih — spominjamo samo na »Grazer Tagblatt« — so obsojali bogoskrunstvo dr. Feilbognovo in njegovih spremljevalk v sikstinski kapeli. Izjemo delajo zopet sodrugi, katerim je vera »privatna stvar«. Tako je pisal tržaški »Lavoratore«, ki sicer tudi drugače v svoji pisavi odseva značaj staromestne tržaške terminologije, o tem dogodku sledeče: »Papež Sarto je. kakor navadno, začel razdeljevati svete hostiie, ki imajo namen dušo od učinjenih grehov očistiti... Judje niso navajeni take stvari požirati... Ko je bivši župnik rieški pri razdeljevanju prišel k tem treni judom in jim z rekom: »Ego te absolvo« (!) podelil obhajilo, so vsi trije dunajski Judju eni za drugim vtaknili prste v usta, da bi preprečili, da ne bi telo, kri in duša Kristusova izginili v njihovem pregrešnem goltancu« ... itd. Nobeni, z alkoholom do najzadnjega kotička prepojeni možgani niso v stanu prekositi v načinu take svinjar-ske pisave »Lavoratorovega« pisuna. Sicer pa list ni boljši od sodrugov, kojih glasilo je. Tako razumevajo socialni demokrati — privatnost vere. -f- Judi in krst. Kakor znano, je profesor dr. Feilbogen, ki je učinil bogoskrunstvo v siktinski kapeli, izjavil, da ga je »gnala v Rim želja po krstu«. Z ozirom na to spominjajo nekateri dunajski listi na sledečo dogodbo: Nekoč so trije judje vlomili v neko cerkev na Ruskem. Razbili so omaro, kjer je bil shranjen cerkveni sklad, pobrali dragocenosti iz nekaterih podob in oskrunili kelih z evharistijo. Pri svojih dejanjih zasačeni so izjavili, da se pripravljajo na pristop k pravoslavni veri in so se zato vtihotapil v cerkev, da se seznam njo z vsemi njenimi napravami. Vzlic temu so jih zaprli in dasi so sc res v svrho »pokore« hotel dati krstiti, so jih nekaj let ne-krščene obdržali v luknji . . . 4 Kanonično umeščen je bil na župnijo Sv. Jakob ob Savi č. gospod Anton Jemec. — Umrla je gospa Uršula Svetek, soproga posestnika gosp. Jožefa Svetka v Sostrem. Naše iskreno sožalje! — Tovorni avtomobil na Notranjskem. Pran Žagar, lesni trgovec v Markovcu, je naznanil okrajnocestnima odboroma v Ložu in Cerknici, da namerava s tovornim avtomobilom les prevažati iz Markovca do Rakeka. Da se dožene, če je promet z avtomobilom na cestni progi od Markovca do Rakeka mogoč, je razpisal deželni odbor na 11. dan maja t. I. komisijonelni ogled, ki se prične ob 8. uri zjutraj na Rakeku, potem pa nadaljuje čez Cerknico, Lož, Stari trg do Markovca. K ogledu so pozvani: okrajnocestni odbor v Ložu in Cerknici, ter županstva občin Rakek. Cerknica, Lož in Stari trg. Ogleda pa se lahko udeleže tudi vsi drugi interesentje, da komisiji prijavijo svoje pomisleke in ugovore zoper nameravano prevažanje lesa z avtomobilom. — Izseljenci se vračajo še vedno iz Amerike. V nedeljo sta prispela v Trst parnika »Carpathia« družbe »Austra-Ame-rikana«, ki sta pripeljala 1300 potnikov. »Carpathia« je odpotovala pred 17 dnevi iz New Yorka s 1600 potniki, od katerih je izkrcala 900 v Genovi in Neapolju. »Fran-cesca« je odpotovala iz New Yorka pred 18 dnevi s 1023 potniki; v Neapolju jih je pustila 523. V Trst došli potniki so večinoma doma na Hrvaškem in v Dalmaciji. Mnogim našim potnikom je avstrijski konzul predujmi! potne stroške. Iz New Yor-ka zapušča Ameriko dan za dnevom na tisoče delavcev iz vseh krajev sveta. ■ - — Drobne vesti iz litijske okolice. Na Slemškem nad Vačami dobi cerkev sv. Križa novo streho. Z delom so že pričeli. Postni shodi na Slemškem so bili letos prav obilno obiskani. Prihodnji shod bo v nedeljo, dne 3. maja. — Umrl je na Pruskem M. Prašnikar, doma iz vaške župnije, star 22 let. — V Tirni je umrla Geno-vefa Ocepek, v 21. letu starosti. — Zimo v aprilu smo letos imeli. Imeli smo v aprilu več snega, kakor o Božiču. — Zapustil nas je č. g. J. Plantarič, župnik v Št. Lam-, bertu, in se preselil na Dobrovo. Mnogo se je trudil za lepoto hiše božje in za dušno in telesno izobrazbo. — Začasno v skrb ie prevzel župnijo č. g. J. Koblar iz Save. -Bivši organist na Sv. Gori se je preselil kot organist v Javorje nad Litijo. — Sadno drevje, kakor je upati, si bo nadejalo mnogo cvetja. — Na Savi bodo gradili nov tir za vmikanje vlakov. — Neusmiljeno poje sekira v tukajšnjih hribih. Kmetje, varujte svoje gozde! Za sedem dobrih letin pride tudi lahko sedem slabih. — V Smledniku so nedavno, kakor smo že poročali, ustanovili katoliško izobraževalno društvo. To je tamošnjega učitelja tako razjezilo, da je odpovedal službo organista. Čujemo, da se v Smledniku cerkveniška služba združi z organi* stovo. — Z Breznice. V torek smo položili k večnemu počitku tukajšnjega rojaka, mladega planinskega kaplana g. Bizjaka. V nežni mladosti 26 let ga je ugrabila nemila smrt, ravno ko je začel delovati v vinogradu Gospodovem. Kako se je veselil svojega stanu, a ni užival dolgo ter sreče. Samo štiri mesece je bil v službi. Ze prej bolehavega je prisilila bolezen v »Leo-ninum«, kjer je ležal dvanajst tednov. Silno je želel, da bi še enkrat domov prišel, če ne živ, pa vsaj mrtev. In zadnja želja se mu je izpolnila. Prepeljali so ga v svojo revno rojstno hišo, v katero so ga ljudje kar trumoma hodili kropit in gledat. Pogreba, katerega je vodil gospod radovljiški dekan, se je udeležilo 22 duhovnikov in bogoslovcev, šolska mladina z zastavo. Marijina družba, požarna bramba _ ter mnogo domačega in tujega ljudstva. Črno mašo je pel gospod dekan, ganljivi govor v cerkvi pa je imel gospod župnik Seiger-schmied. Tovariši so mu lepo zapeli tri žaiostinke. Vsem pa, ki so tolažili in tako očetovsko skrbeli za ranjkega v Ljubljani, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, poplačaj dobri Bog! Ti pa, dragi tovariš, ki si zapustil žalostne svojce, spa-vaj sladko v domači zemlji in prosi za nas, ki gremo za Teboj! Konferenca »Sodalitatis in hono-rem Sst. Cordis .lesu« za ljubljansko dekanijo bo dne 6. maja 1908, ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači. — Proti smrkavosti. Ker se je pojavila konjska smrkavost v postojnskem, kočevskem in v logaškem okraju, se preiščejo vsi konji v prvi majnikovi polovici v okra* jili ljubljanska okolica, Kranj, Ljubljana mesto, Kamnik in Radovljica. Evidenčni geometer II. razreda jc postal eleve Adolf Gotzl. Nemško posestvo v slovenskih rokah. Družba slovenskili kmetov je kupila v Slovenski Bistrici od Nemca Ignacija Schoberja posestvo za 190.000 kron. — Gostovanje hrvatskega gledališča v Pragi. Poročali smo, da zagrebško hrvatsko gledališče ne bo gostovalo o priliki jubiiejske razstave v Pragi. »Hrvatstvo« poroča, da je uprava zagrebškega gledališča odklonila tozadevno vabilo odbora za prireditev razstave, ker temu, kakor se govori, nasprotuje baron Raucli in njegova okolica. Vseeno si Čehi prizadevajo,da bi šlo hrvatsko gledališče v Prago in se mudi v to svrho sedaj v Zagrebu Ja-roslav Kvapil, dramaturg »Narodnega Di-vadla«, da izposluje od vlade dovoljenje za omenjeno gostovanje. — Ostavka rektorja zagrebškega vseučilišča. »Hrvatska« dementira, da bi bil rektor Maurovič podal demisijo; isti je le nastopil dopust. — Iz časnikarstva. V Slatini prične s 1. junijem t. 1. izhajati tednik, ki ga ustanovita notar dr. Kovačevič in župnik Svilar. — Trgovinski in obrtni muzej v Zagrebu se zopet odpre 3. t. m. Na novo je razstavljenih mnogo lepih predmetov hrvatske industrije. — Samoumor častnika. Včeraj zjutraj se je v Zagrebu obesil v svojem stanovanju topničarski častnik Karol Zipser plem. VVartfort. O vzroku samoumora se je izvedelo, da je bil Zipser videti zelo obupan. Dan za dnevom so ga obiskovali denarni agentje. — Izpreinembe v šolstvu. Deželni šolski svet je na mesto vadnične učiteljice Julijane Suppantschitsch, ki je zaradi bolezni dobila dopust, pozval kot suplentko na vadnici ženskega učiteljišča v Ljubljani Leo Leveč, definitivno učiteljico tukajšnje osemrazredne nemške dekliške šole. — Okrajni šolski svet v Postojni je nastavil namesto nadučitelja Mihaela Kalana, ki mu je zaradi bolezni dovoljen dopust, dosedanjo suplentko na ljudski šoli v Dolnjem Logatcu, Leopoldino J Tajna seja: o prošnji nekega bivšega mestnega uslužbenca za pokojnino; o prošnji nekega mestnega uradnika za vštetje izven mestne službe prebitih let v pokojnino; o prošnji nekega policijskega uslužbenca za bolniško podporo; o prošnji Ri-liarda Drischla za koncesijo za trgovino s knjigami, muzikalijami, umetninami in antikvarijat ter izposojevalnico knjig; o prošnji Ivana Bedenčiča za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Josipa Co-tiča za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Frana Anzlina za podelitev koti-, cesije za točenje ruma; o prošnji Helene Toničeve za prenos gostilniške koncesije. Ij Umrl je Jakob Premrov, nadspre-vodnik južne železnice v pokoju, stanujoč v Mostah št. 35. Ij Stanovska organizacija mestnega uradništva. Po zgledu nižjeavstrijskih, graških, tržaških mestnih uradnikov se organizujejo tudi drugod. — Kakor čujemo, jc bil pretečeno sredo tudi v tukajši njem hotelu »Ilirija« shod, na katerem so si ljubljanski magistratni uradniki osnovali svoje društvo, ki bo zastopalo njih interese. Pravila so baje že predložena vladi v potrjenje. lj »Narodni Dom« ljubljanski postane v kratkem lastnina »Glasbene Matice«, ki ga potem primerno predela. Sedanji sekvester se je nadejal, da bodo dohodki s kegljiščem vred (ki je požrlo tudi 5000 kron) nesli hranilnici vsaj 5 odstotkov obresti, pa je šel ves račun po vodi. Ij Ponesrečila se je soproga poštnega kontrolorja g. Štruklja. Kuhala je na sa-movarju, ki je eksplodiral in jo oparil po obrazu. Ij Podružnica ljubljanska I. avstrijskega društva državnih uslužbencev ima v nedeljo, dne 3. majnika, popoldne ob 3. un sestanek v restavraciji hotela »Grajzer« na Dunajski cesti; člani se prosijo, da se v največjem številu udeležijo tega sestanka. Ij Pomočniška bol. blag. zadr. gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani. Odbor je izvolil v svoji seji dne 29. aprila načelnikom zopet dosedanjega načelnika g. Josipa Čufarja, plačilnega natakarja v kavarni »Avstrija« in gospoda Leon Pogačnika, kavarnarja na Starem trgu pa namestnikom. Sklenilo se je tudi, da si za morejo člani zdravila jemati poleg lekarne Trnkoczv tudi v lekarni gospoda Levsteka na Resljevi cesti, zraven jubilejnega mosta. Ij Odlikovanje. Cesar je podelil orož-niškemu stražmojstru Ivanu Janši 12. orožniškega poveljstva v Ljubljani v priznanje izvrstnega službovanja srebrni zaslužni križec s krono. Ij Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 10. majnika, zjutraj ob pol 8. uri v cerkvi sv. Florjana sveti maši povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je 22 gasilnih društev iz okolice. Po maši obhod skozi mesto. Svirala bo društvena godba. Po obhodu sestanek v meščanski pivovarni (prej Hafner). Pogreša se od 24. sušca 62-letni. nekoliko slaboumni kočar Anton Debevc iz Hrenovice v postojnskem okraju. Kdor ve kaj o njem, naj obvesti o tem postonj-sko orožništvo. Ij Železniško ministrstvo jc potrdilo imenovanje inženirja Jaromira Anderleja za provizoričnega prometnega ravnatelja ljubljanske električne cestne železnice. Ii Pasji kontumac v ljubljanski okolici. Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico je ukazalo pasji kontumac v občinah Brezovica, Dobrova, Log, Zgornja in Spodnja Šiška in Vič. Ij Aretovan je bil v Velikovcu po orožništvu odvetniški uradnik Avgust Jak. rojen leta 1873 v Ljubljani zaradi hudodelstva tatvine. Jak je zaradi tatvine sedel že tri leta v ječi. Ij Pozor! Po Zagrebu je hodila neka majhna okoli 20 let stara ženska in obiskovala kontorje ter beračila s pretvezo, da je ponesrečena Rusinja in da nima stari-šev. Vse to pa ni res, temveč je navedenka lahkoživka in dobre ljudi na ta način izkorišča. Ker je pripovedovala, da gre v Ljubljano, se občinstvo nanjo opozarja. Ij Pobegnila sta dva dečka II. deške ljudske šole in se podala »na potovanje« proti Zagrebu ali Trstu. Večji deček ima črno čepico, manjši rujav klobuk. Kdor ju sreča, naj ju prime in odda v Ljubljano. Ij Gremij trgovcev naznanja, da se bo vršil izvanredni občni zbor dne 5. maja t. I., ob treh popoldne v mali dvorani » Mestnega doma«. iz slovanskega sveta. sl Delovanje čeških katolikov. Češki katoliki so se v zadnjem času pričeti zares vzorno organizirati in tudi z vso vnetno delovati. Ustanovili so svoje lastno Pijevo društvo v podporo češkega katoliškega tiska, zlasti v izboljšanje dnevnika »Čecha«. Druga točka njih delovanja je kat. dekl. gimnazija v Pragi. Pri ti gimnaziji se bode letos po počitnicah otvoril četrti razred. Obstanek gimnazije, ki jo vodijo šolske sestre, je že gmotno osiguran. Sedaj so pa češki katoliki sklenili ustanoviti katoliško moško učiteljišče, ki ga bodo vodili šolski bratje. Ženskih katoliških učiteljišč imajo Čehi nekoliko; na pol v Pragi, v Kutni gori in Č. Budjejevicah, popolno v Hrudiiuu, ali moškega katoliškega zavoda v vzgojo učiteljev dozdaj nimajo. Razun tega zavoda nameravajo ustanoviti moško katoliško gimnazijo, katoliški dom v Pragi in »pedagogično zvezo«, ki naj bi združila vsa učiteljska iu katehetična društva ter vse katoliške vzgojevalne zavode. Naloga pedagogične zveze bode, parali-zirati brezversko delovanje profesorjev na vseučilišču, srednjih šolah in ljudskih učiteljev. sl Voz Drzimale. Žrtev pruskega naselbinskega sistema, znani poljski kmet Drzimala iz Podgradovice, je obhajal velikonočne praznike v novem stanovalnem vozu. Novi voz, ki je bil tudi blagoslovljen, je sestavljen natanko po policijskih predpisih; je 8 metrov dolg, 2 5 metra širok in 2-3 metra visok. Od zunaj je nabarvan z rumeno barvo, znotraj z belo. Stene so 8-5 cm debele. Voz ima dva oddelka: kuhinjo z enim oknom in prostor za stanovanje s 3 okni. Novi voz si je kmet kupil iz denarne zbirke, ki so jo rodoljubni Poljaki nabrali. Vsi poljski ilustrovani listi in tudi nekateri inozemski bodo prinesli podobo voza; tudi razglednice z vozom Drzimale se bodo izdale. Voino sodišče v Banjaluki ie. kakor poroča »Hrvatsko Pravo«, izreklo razsodbo v stvari »Otačbine«. Pravoslavni duhovnik, ki je inspiriral članek »Barut iniriše« (»Diši po strelnem prahu«), da je obsojen na 15 let, urednik na 6 let ječe, ostali v manjše kazni. Število volivcev na Hrvaškem. Ako se uvede splošna volivna pravica, bilo bi na Hrvaškem 535.000 volivcev, med njimi 30.000 Nemcev in 20.000 Mažarov. Ako se razdeli Hrvaško na 100 volivnih okrajev, prišlo bi na vsak okrai okolo 5000 volivcev. »i n ,n - ifii —»ii,ri Zahtevane »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevalte »Slovenca" na kolodvorih! Razne stvari. Sto oseb zastrupljenih. V Verdonu (Limburg v Nemčiji) je obolelo približno lOt) oseb, ki so jedle zastrupljeno pecivo. S smrtjo se bori deset oseb, a upajo, da jih rešijo. Napad in samoumor. Natakar Richardsky v Jagerndorfu je pustil svojo nezvesto ljubimko dunajsko igralko Polansky. ker mu ni ostala zvesta in jc hotel poročiti neko vdovo. Ko se je peljal k vdovi, jc v vlaku prisedla k njemu Polanskyjeva, ki je streljala nanj in ga ranila nevarno. Ko je Richardsky potegnil varnostno vrv. se je igralka ustrelila. Smrtno ranjen leži v bolnišnici tudi Ri-chardsky Ogrska vlada zgradi 4000 delavskih hiš v Budimpešti. »Pesti Hirlap« javlja, da jc ministrski predsednik naročil županu Barczyju. da namerava vlada zgraditi v prestolnici 4000 delavskih hiš. Mestni zastop je izjavil, da stavi v dobi 40 ali 50 let vladi potrebna zemljišča na razpolago pod pogojeni, da si pridrži lastninsko pravico. Nesreča na nemški vojni ladji. V kielskem zalivu je razpočila na vojni ladji »Elsass« predčasno patrona. Ubita sta dva, nevarno ranjeni štirje in lahko dva moža. Velik požar. V Goncz-Ruszki je zgorelo 36 hiš. 36 cm!, to je manj kakor '/•.■-. litra etra povzročila velikansko eksplozijo. V hiši »jednote« čeških kmetskih zadrug v Pragi umestnjencnui kem. laboratoriju jc pri ogrevanju eksplodiral eter. Kljub mali množini etra so učinki velikanski. Predelno steno med obema prostoroma laboratorija jc hlapni pritisk popolnoma razrušil in vrgel daleč v drugi prostor. Veliki sreči je pripisovati, da nezgoda ni zahtevala človeških žrtev. V prostoru, kjer je eksplozija nastala, so delali tiije uradniki; kljub temu. da so vsa orodja pokončana, se ra-i zen malih opeklin in malih ran na glavi, nobenemu ni nič zalega zgodilo. V dvorani, — glavnem oddelku laboratorija kamor je steno vrglo v veliko začudenje vseli, v trenotku eksplozije nobenega ni bilo. Celi laboratorij je popolnoma pokončan. Škode je baje 10.000 kron. Zeno umoril, razkosal in zažgal. Iz Apolde na Tiirinskem se poroča, da je izdelovalec košar Friderik Koch iz Gross-rornstedta v veliki vojvodini Sachsen-Weimar ubil v prepiru svojo ženo s sekiro. Nato je truplu odsekal roke in noge ter jih popolnoma razkosal na tnali. Naslednjega dne je kosce polil s petrolejem in jih zažgal. Kar ni zgorelo, je zakopal v kleti in na vrtu. Eno nogo je vrgel v ka-menolom, in ta ga je izdala. Koclut so že zaprli. Na sumu ga imajo, da je izvršil poleg tega še dva umora v zadnjih letih. Prestal je že devet let zapora radi ne-nravnosti in poizkušenega umora. Usodepolna brzojavka. Potniki bu-dimpeštanskega brzovlaka so bili preteklo nedeljo priče zelo vznemirljivega prizora. Med potniki se jc nahajal Ivovski trgovec Ignacij Kleli, ki je potoval na otok Brač. Na postaji Piispokladany je dobil trgovec brzojavko. Ko jo jc prečital, je prebledel, hodil razburjen semintja, in ko se je jel vlak premikati, se je zaslišal na koridorju strel. Potniki so našli ondi lvovskega trgovca mrtvega s prestreljeno glavo. Brzojavka.. ki jo je dobil trgovec, se je glasila: Nemogoče! Ali sme pravni zastopnik med sodno razpravo čitati časopise? Pred kratkim je bil v Oberhausenu nek pravni zastopnik obsojen v 75 mark globe radi nepristojnosti, ker je ined razpravo čital časnik. Pritožil se je na višje deželno sodišče v Diis-seldorfu, ki ga je rešilo kazni, češ, da či-tanje časnika ni smatrati za nepristojnost. Nov stroj za umetno dihanje. Profesor Tree, ameriški učenjak, je iznašel stroj za umetno dihanje, s pomočjo katerega se lahko dovaja umirajočim v pljuča kisik. Iznajditelj trdi, da je stroj prepotreben v slučajih krča ali zastrupljenja s svetilnim plinom. Poizkusi so sc posrečili. Zdravniki izjavljajo, da ta iznajdba prekaša vse druge. Krvav spopad pri cerkvenem blago-slovljenju. V občini Kis-Bodajk v komitatu Moson je prišlo zadnjo nedeljo do krve-vega spopada med množico in orožni-štvom ob priliki cerkvenega blagoslovlje-nja. Orožništvo je bilo prisiljeno streljati. Ustreljena je bila ena oseba, več pa ranjenih. Potovanje pevskega društva avstrijskih železniških uradnikov. Pevsko društvo avstrijskih železniških uradnikov potuje od 22. maja do 1. junija t. I. v Dalmacijo in na Krf. Med potoma obiščejo pevci Trst, Pulj, Šibenik, Split, Gravoso, Ragu-so. Lacromo, Kotor. Vis, Benetke in Celovec. Potovanje se vrši gotovo, ker se je že mnogo oseb prijavilo. Iznajditelj barometra. Mesto Faenca v Italiji se pripravlja k proslavi tristoletnice rojstva Torricellija, ki je iznašel barometer. Obhajali bodo v proslavo tega velikega učenjaka veliko, splošno slovesnost v mestu. Poleg tega bosta dve razstavi. katerih ena bo podajala pregled glede razvoja meteorologičnih instrumentov, za kojih izpopolnitev si je Torricelli pridobil velikih zaslug, druga bo obsegala umetnine stare in moderne keramike. Širita naročajte,,Slovenca"! J*" Vsak somišljenik, vsaka somišlje-nica nai daruje v spomin cesarjevega jubileja vsaj eno krono »Slovenski krščansko-socialni zvezi«! Telefonska ln hrzolavna poročilo. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 2. maja. V ponedeljek ne bo seje državnega zbora, ker se poslanci in državnozborsko predsedstvo udeleže pogreba ministra Peschke. Prihodnja seja državnega zbora bo v torek ob 11. uri dopoldne. KDO BO NOVI NEMŠKI MINISTER ROJAK. Dunaj, 2.. maja. Kandidatje za nemškega ministra rojaka sta: bivši nemški minister rojak Prade iu dr. Pergelt. SOCIALNI DEMOKRAT V CERKVI. Dunaj, 2. maja. Včeraj je pridigoval v cerkvi sv. Mihaela propovednik iz Prage P. Alban. Ko je končal propoved z besedami: »In vendar jc Bog!«, zaklical jc neki moški: »Ni Boga!« Nastala jc panika, ljudje so skočili k predrznežu. ki jc bil takoj aretiran.Predrznež je 55 let stari Adolf Heiman in je socialni demokrat. CESARJEV JUBILEJ. Brno, 2. maja. Moravsko obrtno društvo je sklenilo, da da 5000 kron ustanovne glavnice za ustanovitev vajenškega doma v Brnu. C. IN KR. ESKADRA. Dunaj, 2. maja. C. in kr. eskadra se je 30. m. m. povrnila iz inozemstva in priplula v Teodo. SLOVENCI V ZAGREBU. Zagreb, 2. maja. Danes se je pripeljal sem posebni vlak »Glasbene Matice«, ki priredi tu koncert. Slovence je množica navdušeno sprejela na kolodvoru. Pozdravljal je podpredsednik »Kola«, nakar so bili gostje navdušeno spremljani v mesto. PREISKAVA PROTI KNEZU EULEN-BURGU. Berolin, 2. maja. Sodnijsko postopanje proti knezu Eulenburgu se je že pričelo. Včeraj je prišla v grad Liebenberg sod-nijska komisija, ki je takoj zaslišala kneza in izvršila hišno preiskavo. Komisija je zaplenila mnogo pisem in bi bila kneza takoj aretirala, da ni sodnijski zdravnik kneza preiskal in izjavil, da je močno bolan. VELIKA NESREČA NA MORJU. Melbourne, 2. maja. Iz Broomeja se poroča, da se je razbilo pri viharju ob Ni-nety Miles Beachu (Zahodna Avstralija) 19 čolnov. Izgubila sta življenje dva Ev-ropca in 50 domačinov. UMORJENI BOLGARSKI ARHI-__MANDRIT. Carigrad, 2. maja. Dne 22. t. m. je bil nevarno ranjen arhimandrit Anthim v Kil-kišu, solunski vilajet, od dveh članov notranje organizacije. Napadalca sta bila umorjena na begu po neki patrulji. Solunski okraj je bil zadnje dve leti miren. Minulo leto šele so odkrili obširno zaroto. NAJHITREJŠA VOJNA LADJA. London, 2. maja. Nova križarica »In-domptable« je glede na naglost prehitela vse vojne ladje. Pri preizkušnji vožnji je prevozila mirno 28 vozlov, pri trajni vožnji pa 26'/i vozla. SAMOUMOR JAPONSKEGA MAJORJA. Pariz, 2. maja. Japonski major Giro je skočil v Seino, kjer je utonil. Po naročilu svoje vlade bi bil moral nakupiti na Francoskem več blaga, a je zaigral v nekem igralnem klubu za to določen denar. ROPARSKI NAPAD NA VLAK. Pittsburg, 2. maja. Železniški roparji so napadli ekspresni vlak Ne\v York - St. Louis. Roparji so zvezali poštnega uradnika in ustavili vlak. Odnesli so štiri denarne vreče. NAPADI KURDOV. Peterburg, 2. maja. V okraju Dola Kurdi še vedno ropajo. Neka perzijska pošta ie obtičala v Salmasu, ker je pobegnilo 400 stražnikov. Urmijska okolica je zapuščena. Kmetje beže v Urmijo. Ustavljena je trgovina z Rusijo. Podvojile so se cene živil. Predsednik turške obmejne komisije Tahir paša pride v spremstvu dveh pehotnih bataljonov čez 14 dni v Urmijo. ŽITNE CENE. Budimpešta 1. maja. Pšenica za maj........12'12 Pšenica za oktober......10'26 Rž za okt..........9 - Koruza za maj........6 66 Oves za okt.........6 75 Efektiv: 15 višje Meteorologično poročilo. Višina n. morjem ,i06-2m, srednji »račrd tlak 736-0 mn. S o Cm epa-tovumja Stanje barometra r mm Temp4j-ratnra P« Celzija Votr.Tl Neb. Is ► c 1 9. iveč. 739 0 12 5 sl. jvzh. obl. 7. fjutr- 37-4 9 1 » 00 2. pop 36'3 14 5 sl. svzh. B Srednja rčerajSnja temp. 12 3», norm 12 1' Poslano. Z ozirom na trditve na shodu kranjskih mesarjev, ki se je vršil dne 29. aprila 1008 v Ljubljani, objavljam sledeče: Do novega leta 1Q08 sem imel s posameznimi mesarji dobavne pogodbe radi kož, sklenjene za celo leto. Po teh fiksnih cenah sem moral kože plačevati, ne glede na to, če je drugod cena kožam padla, ali pa nasprotno. Ker so se cene tekom leta 1907 hudo spreminjale, so se začeli nekateri mesarji pritoževati, na kar sem jim izjavil, da ne sklenem nobene pogodbe več za celo leto, ampak samo na mesece, kakor je to tudi v drugih mestih navada. Od prosinca 1008 se torej začetkom vsakega meseca cena določi za dotični mesec. Cene, koje sem jaz za kože plačeval, so bile v vseh mesecih t. 1. vedno višje, kakor pa cene na Dunaju in v Gradcu. Najmanjša diferenca je bila meseca aprila, in še takrat ni bila neznatna. Tako se je v tem mesecu v Gradcu plačevalo za 100 kg težkih kož 78 vin., za 100 kg lahkih kož 84 vin., jaz pa sem plačeval povprečno ceno za 100 kg kož 83 vin. Pri tem pa omenjam da je pri nas 3/4 vseh kož težkih, in komaj 1/4 lahkih. Iz tega izhaja, da sem kože znatno dražje plačeval, kakor so se drugod plačevale. Res pa je, da so cene kožam precej padle. Temu pa niso vzrok karteli, ampak je padanje cene kož povzročilo padanje cen izdelanega usnja, osobito usnja za podplate. Ravno kože, ki se dobe na Kranjskem, pa služijo večji del samo za izdelovanje usnja za podplate. Tekom zadnjega leta je cena usnju za podplate padla pri 100 kg za 100 vin., do-čim je cena pri kožah padla samo za okoli 40 vin. Pa tudi pri drugem usnju, katero pa pri naših razmerah ne pride toliko v poštev, je cena znatno padla. Iz teh podatkov mora vsakdo, ki se mu gre za resnico, in ne za neosnovana napadanja, izprevideti: 1. da sem kože dražje plačeval, kakor so se plačevale drugod; 2. da padanje cen kož ni povzročil kak kartel, kateri sploh ne obstoji, in kateri bi bil sploh neizvedljiv, ampak edino le padanje cen izdelanega usnja. Toliko v pojasnilo. V Ljubljani, dne 2. maja 1908. Karol Pollak j tovarna za usnje. t 1071 1-1 Frančiška Premrov naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat in stric, gospod Jakob premrov hišni posestnik in nadsprevodnik južne železnice v p. včeraj, dne 1. maja, ob pol 7. uri zvečer v starosti 56 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo, 3. maja, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Moste št. 35 na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se polože zemski ostanki predragega rajnika v družbinsko rakev k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru v Ljubljani. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Moste pri Ljubljani, dne 2. maja 1908. 1073 Kahiala. Kranjska hranilnica je na svojem občnem zboru dne 10. aprila t. 1. Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu nakazala zdatno podporo 500 K. Izvršujoč svojo prijetno dolžnost se slavni hranilnici v imenu društva za plemeniti dar najtopleje zahvaljujeva. 1063 2 V Ljubljani, dne 30. aprila 1908. Blagajnik: Fran Barle. Načelnik: Ludovik Stricel. iiiiliiiiil!iUll|Ull|iUUIIili|iiiU|liili|U Hotel »Ilirija" u Ljuftlja j. Jutri, o nedeljo dne 3. mnjnlKn velik koncert popolne društvene godbe. Začetek oD 8. uri zvečer. Vstop prost. Toči se priljubljeno marčno pj V o iz Združenih pivovaren Laškitrg-Žalec, plzensko in originalno monakovsko pivo ter razna pristna domača vina. — Spe-cijaliteta: Salonski cviček in Štajerski rizling. — V obče priznana izvorna kuhinja. io67 i Za obilen obisk se priporoča Marija Novak, hotelirka. m!mm?if?T???t??l?t?nmmmmmmm m Cene brez konkurence! A. Lukič Llublfono, Pred ikofilo 19 1 674 priporoča svojo i H = veliko zalogo = I izgotovijemii oblek za dame, gospode, : dečke in deklice. : ^ ^ Solidna postrežba! ■■ Proda ali v najem se di 1068 3-1 Hiša z vrtom v Dravljah št. 64 pri Ljubljani. Zraven je tudi gospodarsko poslopje. Hiša je pripravna za kakega vpokojenca ali letovičarja, ker je moderno prenovljena. Pri hiši so 3 njive, del gozda z velikim drevjem. Poizve se v Ljubljani, Lingarjeve ulice št. I (pritličje) do 11. ure dopoldne Tri kleparske :: pomočnike takoj sprejme v trajno delo fR, ^(JŽEK, »r ns Bledu. Istotam se sprejme za to obrt vajenec. 1070 3 i Edina, dobro idoča, v pet minut od Gorenjega Logatca oddaljeni Gorenji Vasi se nahajajoča 1069 3—i gostilna 00008 QQ000 se odda s 1. julijem v najem. Pri gostilni je tudi prodaja tobaka. Več se izve pri Mariji G o s t i š a , poeestnici v Gor. Logatcu (Kalce). 2> Mala oznanila. 4 (Vsaka beseda velja 2 vin.) Službe iščejo; || MladenlC s 3 gimnazijskimi razredi in nekaj druge izobrazbe, zelo nadarjen, želi vstopiti v kalco trgovino kot učenec. Naslov pove uprava. Gospodična želi stopiti v kako trgovino kot prodajalka. Naslov pove uprava. ||j V najem se išče: ||| Prodajalna na deželi se išče v najem. — Naslov pove uprava. III Proste službe: V večjo trgovino na deželi sprejme se uCenec kateri se je že več časa v kaki trgovini učil. Naslov pove upravništvo. Krojaškega pomočnika sprejme Ivan Slana, kroj. mojster, Vrhovčeve ul. 11. lil Proda se J Dobro ohranjen glasovlr. Cena primerna. Ponudbe z naslovom na upravo lista. U Stanovanja: JJ Išče se Stanovanje V sredini mesta z eno ali dvema sobama ter kuhinjo. Ponudbe na upravo tega lista. Stanovanje S hrano, poseben vhod v sobo, išče samski uradnik, Ponudbe sprejema uprava na naslov „X. Y « Stanovanje Z dvema, ozir. tremi sobami in vsemi pritiklinami v pritličju se išče za avgustov termin. Naslov na upravništvo. Štev. 5833. Naznanilo. Podpisani deželni odbor naznanja, da se bodo izmenjavali taloni od obveznic 4% deželnega posojila iz 1. 1888. proti novim kuponskim polam od 1. julija tekočega leta dalje, in sicer v Ljubljani pri deželni blagajnici in na Dunaju pri Union banki. Proti izročitvi talona se bodo od 1. julija 1908. 1. dalje izplačevale tudi dne 1. julija t. 1. v plačilo dospele polletne obresti. Imetniki teh posojilnih obveznic se torej vabijo, da vlagajo pri pristojnih plačilnih mestih po posameznih kategorijah aritmetično razvrščene talone s posebnimi konsignacijami. Obrazci za te konsignacije se dobe ondi brezplačno, Ljubljana, dne 29. aprila 1908. 10723-1 Od deželnega odbora kranjskega. Tršo vina s hlobulu m čevlji Ivon Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča^ svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, oilindrov in čepio, kakor tudi najtrpežnejših --— "■—— čevljev. ---— 2250 2 # I Pidružnica a w glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna banka v Ljubi j mi, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča žrebanje glavni dobitek promese ni 3% zemlj. kreditne srečke II. em. po K 5 50 5. maja K 60.000*— i, ,, 3 % zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5— 15. maja „ 90.000*— ii n 4% ogr. hipotečne srečke .... po K 4 — 15. maja „ 70.000*— n „ ogr. premijske srečke cele po K 12 —, pol. po K 7.— 15. maja „ 200.000*—* ^odruipica «w Cefmmu-* t I W«i*ei*v«l u i 9 5 % lOO.OOO« s • V nekem trgu blizo Ljubljane proda se prostovoljno 931 3 3 : hiša: stoječa ob okrajni cesti blizo farne cerkve. Ista je pripravna za gostilno ali trgovino. Zraven iste se nahaja velika delavnica z orodjem, pripravna za ključarski. kovaški in kleparski obrt, ter nekaj zemljišča. Naslov pove unravništuo. Vajenec se takoj sprejme za jermenarsko obrt na Poljanski cesti št 9. 441 s • £ . O- „> N • 'i? '^m&to 'i^Šb,^ Velikanska kvedlinburška pesa amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oveSj jeruzalem. goli ječmen, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, Pr e o b I e k e .Jžš&z^o p raV11 a LMikrair torarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15. ! Zastonj! poiiliam ilustrovan! cenik Ovalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin siroi se dobi :: že od 19 gld. naprej. 533? » Lorenc Rebolj u KrtHlJil. |i Destilacija žganja [•] spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve-ii^. ževalnih pijaC se takoj prične z najboljšim rjMkl uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo-^ vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi te-mBn meljito in strokovno manipulacija na licu me-rjyjl sta, Obširne informacije v dosepo dobre kup-LTTi čije. Uesni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro: „Erste Fabriksfirma 688S2" na W fcl M. Dukes Nachf. ^ Wt0l3 10-.' Dunaj, I/l, VVollzeile 9. W © O i letno pis. janitio! Brez kookareocetkakBvestil '•on! Prva švicarska sistem Roskup! patent remont ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetl6klin kolesjem na sidro, pristno einaillranim kazallščem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nlkelnastim okovom, Sanir-pokrovom čez koli k :i1 II M II ti Elegantna priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost! 912 10 —H Specialiteta: ,,Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah. A I, F R K I> P II Anke L, li o m. dr. Damski salonski čevlji iz črnega usnja divje koze . ........ Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani......... Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čtvlji na trakove iz izvrstne kozlovine z iakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-call, eieg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Goodyear šivani . . . . Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega črnega usnja......... Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni..... Zastopnica: JOS. HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9. Bnau (KStc^^nmi krojaški pomočnik Sprejme se takoj v trajno službo za veliko delo pri M. Hrastu v Lescah. Gor. 1011 8-7 Singerievi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 14 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših sivaln'h strojev ne oddajamo p> ekupovalcem, marveč j>h občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. 0000000110000000 0 (O 0 0 0 Išče se ajemnik 0 □ 0 0 0 za gostilno v 0 Narodnem domu4 u UellKoucu 0 0 0 0 0 0 0 0 gostilna ima 5 gostilniških sob z lastno upravo raaven posode in perila, vrt, ledenico, dve kleti, sobe za tujce, hlev za izpreganje in mesarijo. Kavcija 2000 K, najemnina 1200 K. Več se izve pri načelništvu Hranilnice in posojilnice v Velikovcu, Koroško. 1026 i-3 0 0 0 0 0 0 0 0 o O O O O 0110 O O O O 0 0 Spletnega stenosrufa veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme dr. JOSIP FURLAN, odvetnik v Ljubljani. 1045 3—2 mBSBsaasmsm 3 učence za kamnoseško obri 1021 (3-2i sprejme tvrdka Felix Toman Ljubljana, Resljeva cesta 30. Ceno se proda nlc (ueternic) ter vrata iznad stopnic iz remeljev. Povpraša naj se na Resljevi cesti štev. 11. prvo nadstropje. I. lužnostaierska Kamnoseška M industrijska družba Celje « Nove ulice štev. II. t044 36-i Lastniki: Robert Oiehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi. 1023 Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, lasad, nastavkov itd. Iz različnih kameno« in otamenta. 6peoijalna delavnica in podobarski atelije aa amatna car-k vena dela kakor : altarjev, prižnlc, obhaiilnih miz, krstnih In kropllnih kamnov itd. Tlakovanja cerkva, dvoran, In hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom M^nmrn : | ^ i in Kanado najzložnejša, g^Jjs^ najcenejša in najvarnejša vožnja s f 44 10 Gsa^ard Lisie ^^ Bližnji odhod i maja. Iz Trsta: Ultonija 5. maja. Slavonija 19 Panonija 2. junija. Iz Liverpoolai Lusitania največji iu najlepši parnik sveta. I6'5. Maureianija 2/5 in 23/5. .Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasck, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu ctrkve Srca Jezusovega. pohištvenih ploSč iz različnih tar najbolj idočifc marmornih vrst v vseh oblikah Mnopobrojnii za-i m grobnih I spomenikov I U različnih marmornih vrst granitov ln sijenitov p« raznovrstnih narisih in po na)niijih cenah. I Supravc S sidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč) Popravljanje spomenikov tur udtlsvanja napisov v iste ■raionje. pcllrcnje la Itrugaaje kamena s itrsjl Strokovno dovrSene risb« in načrte kakor tudi prorsčune na zahtevani e brezplačno tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od GO litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Kosler- jeve pivovarne. h DekriSka družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laški priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: vSalvatorf (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). * ?e$il}otu« na dem sprejema restaurater »Narodnega Borna" g. KržilniK (Telefon st. 82.) PoilrniaUt'. rnp ■ ■•■(•Isli.al Oiabta IS, Mili liri., M.it. allaa IT, Bsdna, Eno, ----- Coilu Vu»t«li. VirtrakS K»k«rg, Ho* J»U, FU»», LlM, I trlton I. Uk«i«e. Moajalaius b« DunaJn: I. Valtaalla >1, II. Tabaralraaaa 4, III. Oacargaiia T7 (f.Bal Haaavafa), ID. Lt • npiii ar, IV VIHur Maaplilran« 13, V. Sahlabr.aaarilrauc H a, VI Gu|«i a >^ >o t 12 > ° !e 5 «r O . o ca s^t; 5r c O o u— «"" a - ti n o' 2ŠS O 2 8 m " B O « Ji o* E u o igl: ■J »E 0 —~ > »■ ta ~ nT _* u •S 2 O 1 o. t/iS. o X C ti o i «0 <- "P ^ O s <0 o ta d n O h cd a •■■k« vrsta *■ morajo »krtino fiiofitl pr.d vaako n.anago, kar h p« u] lahko n»k« todi llajmanjh rana raiTlja t ulo hoda, talko oidnvljlT. ri.o te <0 lat •• j« ll-kaialo mačll&o .lična mazila, tika iraenoTioo praiko domatc mazilo kot Lanealjiro iradatra w »bitio. Te rzdržaje rine (lita, ebrarnje lata, olajJnja »natja ta bolečina, hladi in paepe&aje iieeljeoje. —— Ratpoill|a aa aaak daa. —— 1 puSlca 70 Tla., pol palica 50 timrjar. Proti predplačila K 8 16 aa pošljejo 4 puitca, ali E 7'— 10 pnSic poštnine prosto na mko paatajo iTBtro- ogrike monarhije. Val deli embalaic Ima] a ■ akonlto deponovano varatvtDO znamko. Glavna zaloga B. FRAGHER, l Kr. dvorni dotflvlteil lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mali atraaa; agel Nerudove hI. 233. Zaloge t lekarnah Aretro-OKrik«, »1jnb- Uaai ta dobi pri gff. lekarjlh: « Ptcculi, l) pl. Trak«crr. M Hiidetaclilairi, J itmimtP 3172 OVAN PENGOV padoHor, Izdelovntell oltarjev Itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 2795 52—10 psdo&orsKo dMco umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOietnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. Prostovoljna dražba. 4. moja t. j. v pondeljek se bo prodajalo na prostovoljni dražbi 6 pitanih volov, 2 kravi, I junica, vse gospodarsko orodje, vozovi, koleseljni, kočije i. t. d. na „Po&ti" v Beroah 1044 pri Grosupljem. Vabi se k obilni udeležbi. 3-3 Razglas. V občini Šmihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti Portland-cement tovarno in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir, so že zvršene. Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel »Union", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica. Županstvo občine Šmihel. 1004 14 -5 rfe4*4»4*4> 4» 4> 4»4>4f 4? 4?4? 4* 4> 4*4? 4? 4*4>4>4>4»4>4>4*4>4*4>j5>^ ! Novost! Zastonj in poštnine prosto naročajte moj = o novi veliki cen i k s koledarjem o ki obsega vsakovrstna darila in druge družini vedno dobro stuječe predmete. —==----—*—■ —= v J-r. Čuden, urar in trgovec v Zjubljani. 959 5 Naznanilo in priporočilo! T Slavnemu p. n. občinstvu v ljubljanski okolici, posebno pa še prečastiti duhovščini si usojam naznaniti, da sem oddal svojo čevljarsko obrt na Francovem nabrežju št. 21 g. Antonu Tertnik=u. Ko priporočani svojega naslednika v obrtu blagohotni naklonjenosti svojih velecenj. odjemalcev, se najiskrenejše zahvaljujem za vse obilne dokaze zaupanja, ki se mi je izkazovalo v celi dobi mojega obrtovanja. Velespoštovanjem Karol Hinterlecbner. Opirajoč se na predstoječe obvestilo gospoda Karola Hinterlechnerja si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel čevljarsko obrt na Francovem nabrežja 21 ter bom isto vodil z enako vestnostjo in natančnostjo kot moj gospod prednik in izvrševal cenj. naročila enako solidno in po najnižjih cenah, kot doslej, vsled česar se nadjam, da mi slavno občinstvo in preč. duhovščina ohrani enako častno zaupanje kakor mojemu predniku. Velespoštovanjem 1024 Anton Tertnik. A w ti M n » 18 Edoord Toočor-Ju, v Kolodvorskih ullcoh « 35- nasproti občeznane gostilne ^Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane Je vsak iorek, četrtek In aoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poltena reelna in aolldna. Potnikom namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Moxiko, California, Ari-ona, Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi nafte društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu so dobiviOo pa tudi listki preko Baltlmor« in na vse ostale dole sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Airos, Colotabo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Izvolite pisati po vzorce I Modno blago volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaievina, stalno barvni ju prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke itd., itd. le zajamčene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega In modnega blaga V. J. Havliček in brat v Podčbradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K 528 20-10 J^delovatelja ^irurgičnih instrumentov 204 10 Jilavl^a, Ljubljana atelje ja ortoped, aparate in bandaje. Priporočata svojo veliko zalogo obvejil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev. irigatorjev, aparatov ja inhala-cije s paro in mr^lo, sterel&rane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja krčne šile, k'trie pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samo-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Use bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. r. II I II a. k II d B Oo Plettlni stroji za ročni ali motorni obrat. Zelo priročni za vse vrste pletenega blaga, kakor ženskih In moških nogavic, rokavic, telovnikov, spodnjih oblačil itd , iz renom tovarne stro|ev Edoord Dnbled & Co., Couvet te) .Oranil prlx' Pariš 1900. - ,Orand prlx' MIlan 1906. Glavno zastopstvo: J. Giedlon, Dunaj IX., Kolingasse 3. Iščejo se tudi pre-kupcl in agenti proti dobri proviziji. — Ootov zaslužek v vsaki hiši! 1000 3 J cRozfaiarsfvo in po6o6arsfvo. Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-niStvom vljudno naznanjava, da sva pod tordko 318 44-2 Stoizlmi. i £e6ar ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev p LJubljani, Turjaški trg it. I- Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter poliljava rasne načrte brezplačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako izročeno delo vestno, umetniško, reelno in po zmernih cenah, Priznnlna pismu so na razpolago. V zalogi bodo vedno razna razpela i*t okvirji za cerkvene in druge podobe. Z odličnim spoštovanjem Sotzlml. i J2eBar potlatartivo in podobarstv. priporoča po najnižji ceoi hi fr*kovostl slavnemu p. n. obd preč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljana -frii škofijo itev. N. — SM bm.4 Prešerno« ulice itrv. 4. m Mi m Popravila fteftae to oeae. aa 16(14 35 Szantweriewi crevljji edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi Z Največja zaloga Pomladanskih novosti ^fffZSiR; Dokolenic (kamašen) ^JTIT" Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem mmmm F. ^^ 2h K^l Mi "T Ni E1R o5^SoniiUjd Šelenburgove ulice 4, Ijubljana. - Trgo.ci dobijo primoroa popu*«. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti pavzetjs. Ameriških čevljev v ob,ikah 1051 2-2 Sprejme se gospodična kot otroška vrtnarica k trem odraslim otrokom. Ozira se le na reflektan-tinje, vešče obeh deželnih jezikov, nad 20 let stare, prijetne zunanjosti, prikupljivega vedenja in z dobrimi priporočili. Ponudbe na Upravništvo .Slovenca." Novo, enonodstropno hiSa /|||1m\ v prav prijaznem kraju v Ljubljani, s prosto \VI1U/* ter idilično lego in krasno nPft/ia urejenim vrtom, davka prostat™ |/rOUa. Zahteva se na roko 5000 gld., drugo lahko ostane na hiši. Ker je blizu farna cerkev, bi bila pripravna posebno za kakega upokojenega gospoda duhovnika. Informacije daje upravništvo „Slovenca". 955 4—3 Pazor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih t_i1 J 1 -f nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kanarskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 856 24—* v Ignacij C a m e r n i k, kamnosek v Ljubljani, Komcnskega ulice štev. 26. ■fiimiiiiiiiiiiiiiHi Fran Uidali S ft ___= Ljubljena, Preiernoue ulice St. 44. = priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših Q60 3 mrtvaških krstu do najfinejše izpeljave, dalje največjo izbero vseh potrebščin za mrtvaške odre in pogrebe. Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za posoleunnle mrtvaških uozov in napravo mrtvaških odrov po najnižjih cenah. — Postrežba točna. SS2T M priporoCa pr«4. fahovMfari n izdelovanje cerRveniR Iideluja o*l® ornata kazni« t vseh liturfienih barvah, plurljal«, obha-J lin« bar*«, itol« in m sa alnibo boljo potrebna atvari, priprost« in najfinej«, kakor a« glasi naročilo, t irilntttm in tlatom ves« njo. — 1 z d • 1 n j • todi bandara ia baldabina Ui iaTrinja viakovratna HrkTiu parilo ii priitnega platna. Tporablja sama libri blafs, etn p« ■aiačatstl atzk«, zagotavlja trpežno, Taatno dala ia hitro postretbo. Prenovljeni« starih paramanlov tadiiada-Toljno previsa«. *3Zarodne vezenine namigni prti In prtičkl, torbice, 3ogrinjala 30' okna in postelje, bla3ine itd. v najlepših narodnih motivih ; orientalske ve3enine v 3latu, srebru In svili, tfleklani idrijski izdelki, narodne 3astave in trakovi, vedno v največji zalogi pri 7. 2V[agdič, JLjubljana, Prešernove ulice štev. 7. 766 B t Prua l^ranjs^c 5lamoik«r5^a zedruga JY[cogšu priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 20-20 slamnikov, Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovcem. Zastopstvo za Kranjsko: Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Revma Nevralglje, kožne bolezni In rane, chron. Morbus Brightii Protin! ohromelosti in pri razliSnih :: :: ženskih boleznih :: :: Ischias Krapina-Toplice 765 20—H Izborni zdravilstveni vspehi termalno zdravilišče vspešno zdravil, s thermat. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica). Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 38 do 44° C, z največjim termalno- kopalnim bazenom v Evropi Vedni pritok in odtok 3800 lit. v minuti. Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta. Prospekte In pojasnila daje kopališko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem. Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice in konverzac.dvorane.Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili. Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec In Poij&ane. Marya Sattner, Ljubljana, Dunajska tasta it. 19, N. stop., II. aadstr. (Medljatova hiša), z modernimi , velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v New York je proga rdeče zvezde Jed Star Line". Na naših parnikih: ,Finland", „Kroonland°. „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejena v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni. Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Kolodvorske altoe odslej štev. 26, od južnega kolodvora na levo pred mano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 IS Oaianorfjtmo /. T842. Slikarja napisov Stok ia pohištvena pleskarja. zbirka dr. SchOnfeldovih v tubah za akadem. slikar]«. ElekHčni obrat. Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrnefa in laka Brata Eberl, Ljubljana prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica: Miklošičeva cesta št. 6 ^ Igriške ulice št 8 Ustanovljeno /. 1842. Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila sa hrastove pode, karbollneja »d. Priporočava se tudi si. občinstva za vsa ▼ vajino stroko spadajoče delo ▼ mestn ia na deželi kot priznano reelao in fino po najnižjih cenah. 765 53- 20 Dvovprežna, elegantna kočijam vsake vrste oprav preda po ugodni ceni J. KRALJ v Železnikih. loos 3—3 Z električnim obro- • tom urejena tvornica g G. Skrbič g »« Zagreb43*7 g llioa štev. 40 Q priporoča svoje slovite solidne in cene i a luzije, lesene, tkane in platnene roleta, železne in lesene za-tvornioe za izložbe in proda- V jalne ter prosi, naj se tej solidni 9 tvornici izvoli nakloniti največje za- 0 jupanje. Ceniki in proračuni zastonj. A Anton Preskeb kroja* v LJablJanl, Sv. Petra cesta M. U Ullluvn n vlato kalajn * Parke« Mllkavaa i zlat* kolajne la IkrliMK * Laudoe« I9M. izgotovljeoe obleki. pmabao u kurilikl ▼ najveCJi Uberi po mJbU^. cenah. aateTtlftij nalfirs mtrljikifi tnitii isa andSta Andrej Zajec ♦ cementarna na pešati, pošta Dol pri LJubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže, kuhinje in hod- RlIflŠ&A v raznih barvah nike krasne -IflOZaiCnO jn okus uzorcih Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe Loli,abpoCi«a grobne spomenike in fllfwSl*in brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim JCj odborom in zasebnikom nudim ■ riamon4no ft«vi (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-lil«? l#ovi dovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnjje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 7 —- Ceniki in vzorci na zahtevo. - Hiša naprodaj. V Sp. Šiški se proda enonadstropna hiša, s šestimi stanovanji, vsako obstoječe iz 2 sob in kuhinje ter kleti in vrta. Hiša stoji na primernem prostoru blizo glavne ceste; stavba je v najboljšem stanju. Proda se iz proste roke, radi izselitve. Pogoji so ugodni. Več poizve se pri Ualentinu Gregorcu v Menge&u št. 13. 813 6-5 isnHtmmataiHHUHHiHHiiiiiiHiU^ Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu Avgusta Agnola v Ljubljani Dunajska cesta it. 13 poleg Jigovcr se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvo za pre- vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva * slikanja nasteklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-| mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo •3! kakor vsakovrstna t to stroko spadajoča dela vse t najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izber steklenega ia porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-2$ dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. nn n—u Harlsl fo proračuni aa zahteva zastonj. 3 SpribTih aitfik fcrrieiifc lil m u rizfilap f. i. sljeailcts t i|M iutlHmmiHWiH«HHiUUHlHtfHHlhHmmHHHlHmmm W _ -p P ► N N N M N N N n H N N N N N j N N N 0 UM 3 C ° w 3 1 i o o ti r* c 3 UM O < a oo K> 00 O M < ■/1 v v///' nit/'sc ei'rneyo oSiTnon^z/On < *feteu v JtjiiNJitni t/Cvlvduara/ce u/icel>(?. tfsa/u •vrs/ru{!/>iyasni/ci thty'i • se l>re.\yilač/io. latotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki. Krasne bluze največja (zbira v svili ln v drugem modernem s s s s blagu tudi po meri. n :: :: Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE - OBLEKCE - po najnlžih conah. *■; ✓ KRI STO FIČ Doroč. BUČAR A Ljubljana, Stari trg štev. 28. /& a Pcma im DejfteifiM o LjuDUanl « kupuje proti gotovini v I laško eolo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška. 2157 K* Kupuj« tudi hrastov« hlod« to Mx«. Zaščitna raamka „Sldro" jiimtCaiisici coi Nadomestek sa Sldro-Pain-Ezpaller J• rM« friauun M Izvrstno k«l klaloj**« I •a«*dno masU« pri prahlajenja IU t w> M t t M ii ( I n Min t TMh btamk. M wtlfw(5a). 1« .rigtnahi. t ftaUj.h hJ> HJKIUU nukl ^flldr«*" M )• pim prtli ,Jlldrl m )• ftt. * > umi RIchterjeva lekarna pri ^zlatem !•*■<■ v Pra£l nhatialh§aiim Mar. $ sova. _ mr la^UJaafa. » I _B2U8=dil Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. cilindre in čepice vnnjnovejiiii iaconnii in v velikiii izberah priporoča 112 62-28 Ivan Soklič. Pod trran£o ftt. 2. Postaji sletlelotnlce. Predstav« se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ura popoldne. Kinematograf EDISON s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s : »r Danes v soboto nov spored, 166 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-■ i žani ceni. i i Mt Pisna, Čcika. i •••k« paaMJn patpjal I kg m. tema. K • •», bedi. K 11-—, palMa •knbtf.o* R IV—, bei* K U--, •atiaatoto, kol pak taebko tfnbll. K . K M"-, K «-. Pošilja franka pa p»-»iel|o. Zamen. dovol|en. proti povrnitvi »oiinloa. Baaadlkt Sacb.al, Lobca ii. tM 661 8 Lepa zračna stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. C. kr. oblastveno potrjeno i« 35 ucilišce za /trojno risanje branja c7esi/i Ljubljana. Stari tri St. 28. e Dobi se tudi kroj po žlvotni meri. @ Sodi. Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2483 v KAŠLJUJOČINI otrokom in odrašenim osebam pripisujejo zdravniki telo uspešno TPMOHEL SCILLAE kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kalija. Vprašajte, prosimo zdravnika I 1 steklenica 2'20 K. Po pošti franko proti pošiijatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiijatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiijatvi 20 K. ^ Izdelovanje In glavna zaloga * lekarna B. FRAGNER-Ja 3430 c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1 —-—. Praga III., it 203 . >f Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor na Ima sredstva, Izdalovatelja In na »ar-# stveno znamko. ^ elegantne Klobuke ^ ter vsakovrstne modele priporoča 2237 A. UM - Mozetič sKS Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno. 19* Filijalka v Kranju na Glavnem trgu. lUrftei«, asitM ia kiiitrik-lijika kljii«Tiiiirity«. BldrolICni ililrt la sesniki Josip Weibl J. SprsItztHa iasl. IJUBUAH, Slsnikni iliea 4 priporoča aa rimnag občiaatra la pratastiti duhovšinl t Udelov«n}* ml v t* strok* apa-taločih predmetov: ftl6n« emreftja aa atraj, obhajila* aals*, *rraj* aa aUrodvora •kaacjaa •aarsftj«, v*ina vrat«, balkoni, varand*, stolpa* krito, fttadilalk*, atral*- ▼od*, t*l*ina okna, ft*l*xa* stol* Itd. Cpo«Dallteta: valji dal lastori a soladao plaht* p* najaav^lieia aistaaa ■ saasdvicalmlal j 1M M—• parami braa vijakov. Na najvišje povelje Njeg. raj c. fn kr. apost Veličanstva. XXVI. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterijaJ^^J^J 18 390 dob"kov v v skupnem znesku 513.580 kron- 791 10-8 Glavni dobitek znaša 200,000 kron v gotovini. Srečkanje nepreklicno 14. maja. — Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke ee pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) -------==- Elegantni =— • ■ - površniki in obleke meri v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. Vsled vedno naraščajočih naročil sem oddelek Za izdelovanje oblek po meri z dat no povečal. Judi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angleškega blaga. Jfunc zaloga in izdelovanje oblek. Ljubljana, Dvorni trg 5/. 3. JOS. Stupica, lnrsedn.ar v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših o konjskih oprav o iok°orSiene KOČIJg, tlW TOZOM In nnlmzllf. uprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče == potrebščine = kakor tudi že obrabljene vozove in konjske oprave. 715 12—7 OSREDNJA BANKA CESK1H hranilnic, »■«• * Vloge na knjižice in račun 4 % in 4'/« %• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. fipplingerstr. 22. ___(Ustfedni banka českyob sporitelen) Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4./' in '/«•/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/, ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. ^ Del. kap. 7,000.000— q Telegrami: „Sporobanka". D! Deponiranje kavcij lo - vadij raznih vrat. o Eakont menjlc aamo ~ denarnih zavodov. « Bankovne informacije in avete brezplačno. S g g B 0 G 8 g gj UM VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO 0 LJUBLJANI g o 5* Kongresni trg 19 .........-■> registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4 Kongresni trg 19 31 0 4 to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. ■ IVajslgurneJAn, prilika za Atedei^je! o Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik. Rentni davek plnda hranilnica, sama. „49 »»-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.