Najsvetejsega Srca
Jezušovoga
Kalendar za naročnike Novin i Marijinoga Hsfa.
XXII. leto.
Na 1925. leto.
Z   dovoljenjom   knezoškof.   ordinariata v Maribori.
Cena 6 Din. po pošti 6 Din. 50 par.
Dobi se v Črensovcih, Prekmurje, pri  vredništvi Novin i Marijinoga lista, štero je  kalendar na svetlo  dalo.
kS^/
)%  Naročnikom M. Lista i N.ovin.
Dvadvajseto leto prihaja k Vam, dragi naročniki kalendar Srca Jezušovoga. Letos je palik osem strani vekši. Pa čeravno je vekši. cena njemi je ostala. Lani je koštao z poštov vred 6 Din. 50 par. I letos to ceno ma. Zato ne smo podignoli cene, da si vsakša sirota more kflpiti. Ki ma Novlne l M. List all pa samo M. List na celo leto plačeno, dobi kalendar brezplačno, Kj je med letom stopo med naročnike Novin i M. Lista, dobi ga brezplačno, če je lisl plačao na celo leto, to je 10 Din. Ovak ga dobi za polovično ceno. Kj samo Novine ma, ga dobi tttdi za polovično ceno, če je-celo leto naročnik   Novin. Velikim sirotam ga damo brezplačno.
Gda to naznanimo našim dragim naročnikom, njim želemo, da je 'kalendar najde v najvekšoj zadovolnosti i njim prinese obilen blagoslov Srca Jezušovoga.
Črensovci, 1924. aug. na den vnebozetja Bl. D. Marije, naše nebeske matere.      .-      _   -_
Uredništvo Novin i M. Lista.
Vsaki katoličanec, ki žele Marijino dobro dete biti, naj si naroči Marijin List.
Vsaki katoličanec i evangeličanec, ki žele pravico zvediti, štera st po sveti, v našoj državi i krajini godi, naj si naroši Novine, štere sc jedini krščanski list v Slov. Krajini. Katoličanec, ki nema M. List, jt gladen človek brez jela. Katoličanec i evangeličonec, ki nema Novtn, jt delavec brez orožja ali kratko i daleko viden človek brez očalij: nc vidl ne tnalih ne velikih krivic štere se okoli njega godvo i nemort spoznati ni svojih dobrotnikov.
Komi se mili dva litra vina dati za pruvico, ne je vreden pravice. ¦— Ki raj ma svoj žalodec kak Marljino čast, kak zagovor bože i svoje pmvicey vreden je} da po rečaj sv. Pisma ga pogiibi blek.
I Ma/ijin List i Novine se dobijo v Črensovcih,
Prekmurje.        :^
V uredništvi M. Lista v Črensovcih Prekmurje se dobijo kupiti:
l.Življenje sv. Martina pušpeka za 1 D. 75 p. 2. Življenje bl. Jezušekove Trezike po 5 Din. 3. Molitvena knjiga wHodi k oltarskomi Svestvi" v polplatno vezana z rdečov obrezov po 12 Din., v celo platno vezna z zlatov obrezov 20 Din.
Blagoslovljeno novo leto
Ma 365 dni, začne se s četrtkom i dokonča s  četrtkom.
Prva predpepelnična nedela 8. febr. Pepelnica                           25. febr.
Vuzem                        •     12. aprila
Vnebohod                          21. maja
Risalska nedela          -      31. maja
Premekljivi  svetki.
Sv. TrOjstvo Telovo
Srce Jezušovo 1. adv. nedelja
7. juna
11. juna
19 juna
*29. nov.
Kvatrni in drtigi posti.
I. kvatre, postne  4., 6., 7., marca. Il.kvatre, risalske   3.. 5., 6., juna.
III. kvatre, jesenske 16 ,18., 19., sept.
IV. kvatre, adventne l(i, 18. 19., dec.
Letni časi.
Sprotoletje se začne 21. marca. Leto ali poletje se začne21 junija. Jesen se začne 23. septembra. Zima se začne 22. decembra.
Postni red.
Po najnovejšem cerkvenom zakoni (C. I. C. Tit. XIV. Can, 1250—1254) se etak glasi postni red: ,,Zakon zadržanja prepove vživanje niesa i župe iz mesa, nč prepove pa belic, mleka i zabela kakšegakoli niti onoga ne iz slanine stvari. Zakon posta predpiše, da se do sitosti na den samo ednok najenio; ne prepovej pa zajtra i večer hrane k sebi jemati a pri-kakovosti i količni srane se moronio držati navade svojega kraja. Ne je prepovedano pri ednom jcli sktipno vživali nie.so i ribe niti večerje / obedom spremeniti. (To je sine se večer do sitosti najesti, poldnc pa samo polovico navadne večerje za/.ivati.)Zakon samoga zadržanja veže vsaki peiek. Zakon zadržanja i posta moremo držati na pepelnico, po petkaj i sobotaj velikoga posta i kvatrc, tisle dni pred Ri^ali, Velikov Mešov, Vsemi sveci i Božičom. Zakon samoga posta nas veže vse ostale dni velikoga posta. Zakon zadržanja ali zadržanja i posta ali samoga posta ne veže po nedelaj, zapoveclanili svet-kaj zviin svetkov vu velikom posti i se ruesto teli dni nej trebe cn den prle postiti i odpade tiidi post /. zadržanjom na Veliko soboto popoldnevi. 7. temi preclpisi se tiikaj ne spremeni pri posebnih olejšavaj, pri obliibaj kakše osebe ali kakšega drtištva, pri pravilaj i vodilaj kakšega reda ali potrjene driižbe s skiipiiim /.ivljenjoni bodisi moške ali ženske, čeravno netna obljiib. Zakon zadržanja veže one, ki so sednn leto svoje starosti spunili, Zakon posta ve/.e od spunjenoga edcndvajsetoga do začetoga šestdesetoga. ,,To je zdaj postna zapoved. Ar jo v celoli objavimo, kri/.ov k postnim dnevam   nesmo djali.
Sunce i mesec.
Letošnje leto poteinne sunce dvakrat i mesec dvakrat. Prvo stinčno potemnenje bo 24. jan , za<5etek ob 1. vori 41. min. popodne, konec ob 6. vori 6. niin. zvečer. Pri nas bo videti približno trifrtale snnca zakritoga. Delno mesečno potemnenje bo s. febr., začetek ob 9. vori 9. niin. zvečer, konec potemnenja 15. niin. po polnoči. Potemne pri-bližno trifrtale meseca. Driigo sunčno i mesečno  potemnenje je pri nas nevidno.
Mesečna znamenja.
Mlad ^                   Pun @                                          ..j     '
Prvi krajec Q,      Zadnji krajec 3                    .     . .T
__ 2 __
Vladarska  hiža  kraljevine  Srbov,   Hrvatov  i Slovencev.
Njegovo Veličanstvo kral Aleksander. Rojen na Cetinji 4. dec. 1888 (po srbskom kalendari 17. decembra). Prevzeo vladanje 1921. augusta 16. po o<?inoj smrti potom svoje vlade, ar je v Pariz ležao botežen ob priliki očine smrti. Oženjen je 8. jun 1922. z princes. Marijcv, hčerjov rumuns-koga kralja. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Peter. Rojen v Bolgradi 6. sept. 1923. Kralova bratja: Princesa Jelena, rojena na Reki 23. okt. I 1884. (po srbsk. kalendari 5. nov.) zdsna 21. aug. (po srbsk. kalendari 2. sept) 1. 1911. s Konštantinom Konštantinovičem kotrigov bivše ruske carske rodbine. — Prmc Jiirij, rojen na Cetinji 27. augtista (po srbskom kalen-dari 9. septembra) leta 1887.
Narodni svetki.*
28. junija : Vidov den, spomin na bitko na Kosovem I. 1389.
1. decembra; Osvetek nar. zjedinjenja   Srbov, Hrvatov i Slovencev. 17. 'decembra: rojstni den Njeg. Vel. kraia Aleksandia.
Poštne pristojbine.
Pisemske pošiljke v ttizemstvo     ;   v inozemstvo* Pi s m a	Paketi (v tuzemstvo) Cen e	
	težne            i    vrednostne	
do 20 gr. 1    Din         do 20 gr. 3   Din. n   40   „    1.50 „              „   40   „     4,50 „ itd., za vsakih 50 gr.     itd., za vsakih 20 50   par  več.  Edna     gramov l'."»0 D več. para je 4 filere.       i	do   3 kg.   8 Din.      do   100 Din. 100 p. "     5   »   12   ,,          „   500   „     200 „ n    JO    „    25    „           „  1000    „     500 „ «    1;>    »    4°   »          „ 5000   „ 10 din. n    20   „    i-,0   „      '    " Ekspresnina 5 Din Povratnica    H   „ Poizvednina 2   „	
D o p i s n i c e		
navadne 50 par          navadne 100 par i .		
T i s k o v i n e	Nakaznice (utalvany) Za znesek:       do   25 Din. 1,20 Din „     50    .     2, „    100    „     2,50    „ .    300   „    3,50    „ n   500   „    4,50   „ „ 1000    .     5,50   „	
do   f>0 gr. '20 par   ! do   50 gr. 40 par „   100   „    40    „      !    „   100   „   S0    „ itd.,   za  vsakih 50     itd.,  za  vsakih 50 gramov 10 par več. : gram 40 par več. i		
i Priporočnina 2 Din. !  Priporočnina 2 Din. Ekspresnina   2   „    .   Ekspresnina   4   „ Poizvednina 2   „        Poizvednina   4   „ Zviin štetnplov na navadna pisma se računajo ešče te cenc. *v5 z orsaga.		
	Ekspresnina   2 dinar Poizvednica   2     n	
* Naredni svetki ali državni prazniki so tisti dnevi, štere obhajati zapove  država ne pa cerkev, na spomin kakših vekšiJi državnih dogodkov.
Sečen — Januar
Siišec    Februar
1      Č     Novo leto. Obrez. Jez
2     P     Najsv. Ime Jez.         L
3     S     Genovefa de^.
18 19 20 21 22 23 24
4     N | Tit  piišp.
5     P     Telesfor p. m.
6     T     Sveti trije Krali
7     S     Lucijan, m.
8     Č     Severin apat
9     P     Julian m.
10     S     Pavel, I., pap.
11     N
12     P
13     T
14     S
15     C
16     P
17     S
25     N
26     P
27     T
28     S
29     Č 30
31
P S
1. po treh Kraljih
Emest p. Veronika, dev. Hilarius p. Pavel piiš. Marcel pap. m. Anton apat piiš.
N     2. po treh Kraljih
P     Sv. Družina              3>
T     Fabijan in Sebeščan
S     Agneš d. m.
Č     Vince m.
P     Zaročenje Mar. Dev.
S     Timotej p.                 ®
3. po treh Kraljih
Polikarp m. Janoš Zlatoviistni Marjeta, dcv. Ferenc Saleški Martina dev. Peter Nolask sp.
1	N
2	P
3	T
4	S
5	Č
6	P
7	S
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
4, po treh Kraljih Svečnica
Blaž, pušp. Andrej Korz. sp. Agata dev. m. Dora dev. m. Romuald apat
N P T S Č
p
s
N P T
S
C p
s
1. pred pepelnicov(
Skazanje nevtep. D. Lurška M. B. Eulalia dev. Katarina od Riči Valentin pušp. Jul!jana dev. m.
2. pred pepelnicov
Julijana, d . Donat in t. Šimeon p. Julijan, m. Eleuterij p. Maksimilijan
m. m.
0)
N P T S Č P S
3. Pred pepelnicov
Peter Damj. p.          (J
Matjaš apoštol f Pepelnica Marjeta
Aleksander, Viktor Roman apat
Januar: Posvečeni sv. Driižini: JezuSJ, Marijj, Jožefi. Februar: Posvečeni Bl. D. Mariji.
Prekmurec pravi: Sečen:
Či dež idc na den novoga   leta,
SUšec:
tak tiidi mošnjeka. Je januara mok-rilo, polje dc slabo nosilo.
Zemla de v leti malo  piia, če v slišci je preveč vlage dčbila.
Vr emen:
Vu začetki lepo i vugodno, 10- 19 spte-mcnljivo, 19—23 velki mraz. Koncc spre-menljiv. Viheri.
FJrvo   polovico   sneg,   vctrovje, 17—23 liladno, dosta deža. Na konci mrzlo.
Mali traven — Marec     Veliki traven     April
1      N     1. postna. Albin
2     P     Simplicij, pap.
3     T     Kunigunda dev.
4     S     Kaz mir Kvatrc
5     Č     Friderik, sp.
6     P     f Fridolin
7     S     f Tomaž Akvinčan
8     N     2. postna
9  |   P     Franciška R m. 10;  T     40. mantrnikov
11      S     Heraklij                     @
12     Č     Gregor očak cerkv. Kvatr,
13     P     Rozina, dovica
14     S  ;  Matilda kraljica. Kvatre
15     N
16     P
17     T
18     S
19     Č
20     P
21      S
22 23 24 25 26 27 28
N P T S
c
p s
3. postna, Kleinen. Agapit, ptiSp. Jedert (Gert-ud)        3 C'ril Jeruzalcmski Jožef, hranitclj Jcz. Volfram, ptlšp. Bedcnik ap.
4. postna
Viktorin, m. Gabriel nadang. Ceplena Msrija Etnanuel m. Rupert p. m. Gundram
29     N    5. postna (čarna)
30     P    Janez Klimak
31     T    Modest, piišp.
1      S     Hugon p.                  C
2     Č     Franciskus Paulanski
3     P     Marija 7 žal.
4     S     Izidor p. cerk. vuč.
5
6
7
8
9
10
11
12 13 14 15 16 17 18
N P T S Č P S
6. cvetna (cvetna) Sikst, pap. Herman. Jož. Albert, ptišp. Velki četrtek VeJki petek Velka sobota
N     Viizem
P     Vuzemski pondclck
T     Tiburcij, Justin
S     Ilelena, kraljica
Č     Benedikt Lab.           C
P !   Aireet, pap.
S ;   Aoolonij, m.
19  :  N ;  1. po Viizmi (bela)
20     P     Marcelin p. m.
21     T     Anzelm, pUŠp.
22     S     Soter in Kaj
23     Č     Adalbert p. m.          4
24     P     Jurij m.
25     S     Marko evangelista
26  |   N    2. po VUzml
27     P  !  Peter m.
28     'P     Pavcl od Križa
29     S     Varstvo sv. Jož. Slanisl 30.   Č    Sij. Katalejna
Marec : PosveČeni sv. Jožtfi.
April: Po božoj Glavi i sv. Janoši Evangelisti.
Prekmurec pravi:
Malitraven:                                   Velikitraven:
Či je svečna   mraz,  je v malom            Žito ma ve'ko klasovje,  čc čes-
travni moker obraz. Kda se fašenk        migovec lepo cvete ! nasuncipeče, tileto doberpovnese.
Vremen:
2—10   dež,   10—17   vetrovje,   17—24 mrzlo. Na konci spremenljivo.
Do 9-ga dcž, 10—l(i lepo, 17—2o sprc-menljivo. Na konci deževno.
:__ 0 _
Risalšček - Maj
Ivanšček — Junij
1      P    Filip i Jakob ap.      C
2     S     Atanaz   p. cerkev. vuč.
3	N	3. po Viizmi
4	P	Florijan
5	T	Pius v. papa
6	s	Janoš evangclist
7	C	Stanislav, m,
8	P	Mhael nadang.
9	s	Gregor Nazianski
10     N     4. po Vuzmi
11      P     Mamert pii*p,
12     T     Pankracij
13     S     Servac m.
14     Č     Bonifacij m.
15  |   P     Izidor m.
16  i   S     Janoš Nep. m.
3
17  !   N
18  !   P
19     T '20     S 21 !   Č 22
P 23 !  S
5. po Vuzmi
Feliks sp. Cclestin papa Bernardin sp. Kristušov vneboliod Helena d.                  $
Andrej B.
Križni tjedcn
24     N
25  |  P
26     T
27     S 28
29 30
Č
P S
6. po VUzmi
Urban. p. Filip Nercjski Magdalena Pac. Ferdinand, Avg. Maksim, piHp. Feliks, p.
C
31     N    Ris. Prih. sv. Duha
P     Risalski pondelek
T     Evgenij 1., pap.
S     Klotilda f Kvatri
Č     Frančišek Kar.
5     P     f Bonifacij p. m.
6     S     f Norbert sp.
14     N
15     P
16     T
17     S
18     Č
19     P
20  i  S
28     N
29     P
30     T
Maj: Posvečen Preblaženoj Devici Mariji. Junij : Posvečen presvetomi Srci Jezušovomi.
Prekmurec pravi:
R i s a 1 š č e k :
R salšček moker, ivanjšček pa mlačen, kmet tisto leto boš žeden pa lačen.
a
7     N     1. Sv. Trojstva
8     P     Medard, piišp.
9  j  T  j Primož in Fel,
10     S     Margeta kralica
11      Č  i Telovo
12  L P     Janoš Fak.
13     S     P?dovanski Anton.
3
2. po Risalih
Vid, m.
Reg. Franciskus Ado!f, pti^p. Marko i Marccl m. Srce Jezušovo Srce Marijinft
21      N     3. po Risalih
22     P     Ahacij, m.
23     T     Eberhard, piipŠ.
24     S     Ivan Krstiteo
25     Č     Viljcm
26     P     Janoš i Pavel ni.
27     S     Mati v. pomoči
#
4. po Ris. Krv   Jezuš. Peter i Pavel ap. C
Spomin Pavla ap.
I v an šček:
Žitno lcto slabo rodf, gda se na Te-lovoneboskuzi.Štiridesetdnisenebo skuzi, c^e na Medarovo ž njega rosi.
Vremen :
1—8 deževno, 9—15 mraz, 1(5—22 lepo. Na konci spzemenljivo.
Začetek spremenljiv, 6—lo mokro, vct-rovje, 14—21 spremenljivo, konec lepi.
Jakopešček     Julij      Mešnjek — August
1     S     Presv. Krv
2     Č     Srpna Marija
3     P     Heliodor
4     S     Udelrik pk. spov.
5
6
7
8
9
10
11
N     Ciril i Metod
P     haija prerok
T     Vilibald piišpek sp.
S     ElJzabeta kraljica
Č     Veronika devica
P     Amalija devica
S     Pii papa mantr.
12     N     6. po Risalih
13     P     Marjeta, d., m.
14     T     Bonaventura
15     S     Henrik I, casar
16     Č     Karmelska M. B.
17     P     Ale* sp.
18     S     Kamil Lel, sp.
3
19     N     7. po Risalih
20     P     Elija prorok              © 2t     T     Prakseda, dev.
22     S     Marija Magda^ena
23     Č     Apolinar pk. mantrnik
24     P     Kristina dev. mantrnica
25     S     Jakob apoštol _____
26     N     8. po Risalih
27     P     Pantaleon, m.
28     T     Inocencij papa spov.C
29     S     M >rta dev.
30     Č     Abdon, Senen
31     P     Ignacij lojolanski
1     S     Verige sv. Petra
2     N     9. po Risalih
3     P     Najd. sv Štefana
4     T'    Dominik, spovednik @
5     S     Snežna D. Marija
6     C     Spreobrazenje Gosp.
7     P     Kajetan spovednik
8     S     Cirijak diakon,          3)
9    N     10. po Risaiih
10     P     Lovrencij, m.
11      T     Tiburcij, Suz.            3
12     S     Kiara dev.
13     Č     Hiool in Kaiijan
14     P     f Euzebij, sp.
15     S     Vel.meša.Vneb.D.M.
16     N     11. po Risalih
17     P     Hip. in Kas., m
18     T     Helena kr.
19     S     Ludovik
20     Č     Bernard opat
21     P     I/an Franč., v.
22     S     Timotej m.
30     N
31     P
©
23     N     12. po Risalih
24     P     Bertalan
25     T     Ludovik kralj
26     S     Zefrin papa
27     Č     Kalaz. Jožef              C
28     P     Augustin cerkv. očak pk.
29     S    .Glavosek sv. Ivana
13. po Risalih
Rajmund sp.
Julij: Posvečeni presvetoj Krvi Jezušovoj. August: Posvečeni prečistomi Srci Marijinomi.
Prckmurec pravi:
Jakopešček:
ŠHridfSet   dni bo 8c lepo, če jc driigi den julija vcdro.
Mešn]ek:
Kda jc  oa   Lovieneovč)   grozdje meliko, goričanec si obeta vino sladko
Vremen:
Du (i-ga lcpo, velka vročina, T    \~ dcž, 1'4--20 spremcnljivo, na konci liladno.
Do 2()-ga lepo, vugodtio' potctu mokro liladno.
- 7 —
Mihalšček- Septetnber  Vsesvišček - Oktober
1     T     Egidij, Verona, d
2     S     Števan  kralj
3     Č     Doroteja
4  |   P     Rozalija devica
5     S     Just. Lbvrenc sp.
dg>
6     N
7     P
8     T 9
10 11 12
S
č
p
s
14. po Risalih
Reg na dev.
Mala meša. Nar. B.D.M
Peter Klaver sp.
Tol. Mikloš               3
Prot in Hiacint
Ime Marijino
13     N     15. po Risalih
14     P     Poviš. sv. kr.
15     T     Mali 7 žalosti
16     S     f Kvatre
17     Č     Lambert, piiSp.
18     P     Kupert Jožef
19     S     Januarij m. Kvatre
t
20     N     16 po Rfsalih
21     P     Matevž, ap."
22     T     Tomaž Vil.
23     S     Tekla devica
24  ;   Č     Gerard p. m.
25  !   P     Kleofa, sp.
26  j   S     Ciprijan in JuMitsn
<D
21. po Risalih
Evarist, pap. Ferumencij, š. Sim. in Juda Narcis, plišp. Alfonz R   sp. f Volbenk, š.
September: Posvečeni angelom čuvarom i Mariji sedem žalosti. Oktaber: Posvečenih Kraijici sv. rožnoga venca.
27     N
28     P
29     T
30     S
17. po Ris. Velimir Vaclav kr. Mihael nadang. Hieronim, sp.
1      ČJ     Remigij
2     P     Angeli var.
3     S  !  Evald m.
4     N     18. po Risalih
5     P     Placid in tov.
6     T     Bruno sp.
7     S     Rožnovenska D. Marija
8     Č     Birgita
9     P     Areop. Dionisij pk.   3 10    S     Borg. Franciskus
11      N     19   po Risalih
12     P     Maksimiiijan
13  i   T     Edvard kr.
14  I   S     Kalist papa
15     Č     Terezija devica
16  !   P     Posveč. cerk. Gal
17  i   S     Marieta Alakak
18  •  N     20 po Risalih
19     P     Peter A'k. sp.
20     T     Janez Kancijan
21     S      Uršul dev.
22     Č     Kordula dev.
23     P     Severin piišp.
24     S     Rafael, mda.
<D
25 26 27 28 29 30 31
N P T S L P
s
Prekmurec pravi:
Mi halšč ek: Ci na Miholovo sever vleče, ve-
Vsesvišček :
liko zimo i sneg prinese.
Zima rada z repom bije, či dugo toplo sunce sije.
Vremen:
2—10 spremenljivo,   11—18  lepo, ktla-kda dež, na konci iepo, vugodno.
Vu začetki loplo,  9-17   hladno, dosta deža, vetrovje, na konci lepo, nego mr/lot
Andrejšček — November     Božič    December
N P T S Č P
s
Vsi sveci
Diišni den Hubert, piišp. Karel Boronej Zaharija Lenart sp. Engelbert p.
S    N     23. po Risalih
9     P     Božidar m.
10     T     Avel. Andraš sp.
11      S     Martin piišpek
12     Č     Martin papa m.
13     P     Koska Stanislav
14     S     Jozafat, š._______
15     N     24. po Risalih
16     P     Otmar apat               #
17     T     Čiidečineči Gregor
18     S     Posv. baz. s. P. v R.
19     Č     Elizabeta kraljica
20     P      Val. Feliks sp.
21      S     Daruvanje bl. D.
22     N     25. po Risalih
23     P     Klemen, p.
24     T     Janoš od Križa sp
25     S     Katarina dev. 20    Č     Janoš Berhnian
27     P     Virgil, Ahacij
28     S     Gregor 111. pap.
*29    N     1. Adventna
30    P     Andrej ?p.
1     T     Eligij piišp.
2     S     Bibijana
3     Č     Ksav. Franc<skus
4     P     Barbara d m.
5     S     Sava
6     N
7     P
8     T
9     S 10
11 12
24 25
20
Č P S
20     N
21      P
22     T
23     S
c p
s
2. Adventna Mikloš Ambrozij, piišp. Nevtep. popr. D. M.;
Peter For. pušp. Lavretanska M. B. Damaz papa Sinezij m.
13	N
14	P
15	T
16	S
17	Č
18	P
19	s
3. Adventna, Lucija
Spiridijo, š.
Kristina,  dev.           {
Euzebij f Kvatre
Lazar p.
f Kv. Gracijan
f Kv. Nemezij
4. Adventna
Tomaž ap. Ceno, m. Viktorija, dev. Adam i Eva Božič. Rojstvo G. Števan m.________
€
27     N     Janoš ap.
28     P     Drobna nednžna deca
29     T      Tomaž p.
30     S     David, kralj              ^)
31     C     Silvester papa
November : Posvečeni pripio^nji za verne dii^e. December: Posvečeni Božemi Ocltti Jezušeki.
Prekmurec pravi:
Andrejščck:
Mraz  vsehvecov  (o  pomeni. da   .        Lucija krati den, je  znano vsem Martinov den bo lepi.                       [    ljudem.
P r o s i n e c :*
Do 8-ga mrzlo, 9 na konci nira*.
Vremen:
-Hi dož, 17—2H lepo,
Do 8-ga mlačno, S—15 sneg i dež \(\— 22 vetrovje s snegom, na konci trd mraz.
g —
Dvoji potniki na poti življenja
Sam potnik na poti, Vu večnost, ki vodi . . . Je strma, nevarna;
—  Na sredi trnjava; Kače so kre roba,. . . Poleg pa jarka dva .. . Jarka sta
Brezi dna; Grozno pa Vonjata .. . Kače smrtnonosne Pcvajo te vode.
Če hodim po trnji, Mi ncge vse rani; —
—  Podam se do roba, Mi kačja hiidoba Čemer piisti. v nogo, Od šteroga bi vmro,
I vtopo Se v vodo Ki vonja, Da groza . . .
—  Ta desna pct je la, Ki pela do neba. —
Kre poti desne te
Se leva tfid' vleče: . ..
Na sred' je rožnata;
Roba pa igrata;
Z vinom sta puniva
Jarka do štrihoma;...
Pečenke
Ne tenke
Se režo
Za je!o ...
Za pilo mest' vode
Se alkohol vleje.
Pot desna je prazna, . . Malo ']  tii koraka Leva natialena . . . Z   plesom omamljena . Vrti se kak besno, Človekovo telo,. ¦
Do cila Se vija, Do plače Poskače
Telovno vesclje: Vu večno trplen/c.
Gda igra me vabi,
Na rožni pot zlati;
iz desne na levo, . . .
Zrem hišco odpreto ...
O\ hišco oltara,
Oko da ovara
To milo
holtijo,
To hrano
Predrago ...
Jo vzemem ...  I trnje
Mi slajše od igre ...
To jelo me krepča . . . Ž njim pot je vsa lepša S' me kače bojijo .. . Odlaz'jo v globino, . . . Držim se srdine,... Nevarnost vsa mine, Veselo Je delo, Sladki vsi Križi mi
Do cila, do plače: VeZne sreče zlate.
Takša je desna pot Puna vseh nadlog: Z križom zasajena, Z trnjom oglajena, A greha ne na njej .. . Bojazni tiidi ne . . .
Nesam sam, Boga mam; -Viipam se: Zmagam vse:
- 10-
Vodi, nosi, o, fne,                             Jaz tlačim desno pot ...   s
Samo Srce Boie.                          Je puna tot' nadlog,
A Mo<t je tii doma,
Ta sladka leva pot                       Ki večni žitek da . . .
Je puna, puna zmot ...              — Tu mir mi ma srce, —
Plesalci vinjeni                               Je vest ne žge — peče . . .
Z jeli napunjeni                             Oj srečen
So vsi vznemerjeni ...                 Potnik sem ...
So vsi Otrujeni.. .                        Presrečen
Roža ta,                                          Pa bodem
Grehe ma                                  Jezul na Srci 7/
Radost ta: žalost da                  V blaženoj večnosti. Večna ialost čaka Vsak'ga veseljaka.                                                              S r č e n.
Srce Jezušovo, puno sriiljenosti, smiluj se nam!
(Litanije Srca Jezušovoga.)
Od sv. Materecerkvi potrjene i z odpiistki obogatene litanije Srca Jezušovoga nam naznanjajo v tolažbo gornje reči. Jezuša, Sina božega srce je puno smiljenosti. Puna je tista reč, v štero več neide. Ka ie Srce Jezušovo pi/no smiljenosti, to teliko po-meni, ka druga reč več neide v nje, ar je je smiljenost napunila. Pa Srce, štero je napunjeno s smilenostjov, je veliko, preveliko Srce. Znate kak veliko?! Ma dvojo velikost — človeče jakosti i bože jakosti velikost. Človeče jakosti velikost. je tak velika, ka je ne dosego ni eden angel, ni eden svetnik, niti sama Bl.-Devica Marija nej. Božih jakosti velikost je pa neskončna v Srci Jezu-šovom. Znate, ka je to neskončno? Neskončna je tista reč, šteroj nigdar ne mogoče priii do konca, do kraja. Če te pravili, ka je Jezušovoga Srca smiljenost tak velika, kak milijon i milijon sve-tov i to skoz milijon i milijon let vsako minuto ponavljali kelko krat te li mogli — krščeniki preljubljeni, — niti do začetka smilje* nosii neste prišli v Srci Jezušovom: vekša je ta, nezmerna je ta, neskončna je ta. A glejmo jo malo od bliže. O prečista D. Marija i Sv Jožef, šteriva sta dugih treseti let od bltizi vidila i čiitila to večno smiljenost, pomagajte nam, naj svoj pogled zravnamo tak trdno na smiljenost Jezušovoga Srca, da v njo več nikdar ne bomo dvojili i da več nikdar ne bomo trdoga, nesmiljenoga srca.
- ii -
Šmiljenost! Kak sladka reč je to za krivca! Voznik, ki ga mnoga leta mele že strahota voze, glasno zajoče od veselja, gda smiljenost vtekne kljflč v trdi zapor njenih vrat i ga piisti na sloboščino. Ja, smiljenost odpira. Odpira vrata sioboščine, vrata ljiibezni, vratadarov, pač vrata dobrot, štere potrebuje pomenjkanje trpeči. Tak je napravilo tiidi Jezušovo Srce. —Mrzla je bila tista noč, gda je potomec David kralja prišo v rojstno mesto svojega očaka. Mrzla je bila tista noč i otrujena je bila deviška mati njegova i vse skrbi so trle njegovoga hraniiela sv. Jožefa, gda je mesto iskao za njega, gde bi se narodo. I mesta ne je bilo. Zaraan je roke zdigavala gor D. Marija, zaman je proso z vročimi suzami po obrazi sv. Jožef Davidovomi potomci, božemi Sini v svojega očaka varaši Betlehemi mali kotiček, gde bi se narodo — ne ga je dobo. Ne, ne ga je dobo. ,, V svojo lastnino je prlšo i njegovi ga neso sprejeli", (Jan I. 11.) Kak pravi sam Bog po sv. Janap. I Jezuš ka včini na to trdosrčnost?! Odpre nato smiljenost svojega Srca tem trdim srcam. Ne pozabite, ka je Jezušek v maternoj utrobi vse razmo, vse vido, vse čiito, ar je meo v sebi večni boži razum; On je naimre neskončna večna modrost. 1 čeravno vidi, i čeravno z žalostjov, nezmernov žalostjov čuti, ka ga trda srca ne pustijo v svoj lastni dom — odpre njim li smiljenost svojega srca, kda njim odpre svoj dom, nebo, f pošlje ž nje svoje angele k njim na zemlo, ki njim naznanijo veliko veselje, ki njim glasijo ,,diko božo" i prinašajo ,,mir'- te, gda on zavržen od njih mora v štalici med živinov priti na svet. (Luk. II. 10 — 14.) Za hiidobijo plača s ,,smilenostjov",
Pa komaj ga povije deviška mati v siromaške plenice i položi še v siromaškejše jasli, komaj se zglasijo pri njem ,,dobroin pastiri" pastirčki i pri ,,večnoj modrosti'' trije modri — že zabrusijo svoj meč Herodovi vojaki, da ga vmorijo. Zakaj? Ar je prišo ljubit vse, ar je prišo pomagat vsem, ar je nikomi ne mogo krivice včiniti, zato ga ščejo vmoriti. Samo poslušajte, ka narača angel boži njegovomi hraniteli i paziteli sv. Jožefi: 1tStani gorl vzemi dete I mater njegovo i beži v Egipt l ostani tam} dokeč ti ne povem. Zato ka Herodeš bi iskao dete, da bi je pogiibo". (Mataj II. 13). Svoj dorn more zapflstiti i v tujini stradati samo zato, ar je nikomi nikaj nej kriv. I njegovo Srce, štero je puno z vsemogočnostjov, ka je napravilo Herodeši i negovim krvnikom? Odpiistilo njim je. Sv. Pismo nam svedoči, da je pusto Vsemogočni v miri svoje sovražnike, ptisto je Heroda na kraljevskom stolci, njegove vojake vu vojaškoj slflžbi i čakao vse na pokoro, sam pa pobegno v tiijino. 0 neskončna, o nerazumljiva smiljenost! Bi vam prineso v spo«
- 12 -
min, kak se je genolo to Srce v Kani galilejskoj i segnolo v svojo vsemogočnost, da v nevoli bodočim gostom poskoči na pomoč, gda je vodo na vino obrno. I potom tri leta ka delajo ž njim tisti, kfm je prineso zveličanje?! Samaritanci ga stirajo, Nazarečani ga zgrabijo, da ga dol z brega lflčijo, Jeruzalemčani kamenje po-grabijo, da ga kamenujejo, farizeji i saduceji njemi zanke na-stavljajo i čeravno ga pozovejo k sebi na goščenje, njemi ne dajo tisto, ka vsakšemi, ešče tomi najpozadnjejšemi gosti poniidijo, niti vode za noge njemi ne voščijo, tak malo ga štimajo — o suze Marije Magdalene so je opirale. Pa nesam še zadosta povedo. Evangelium nam ešče več svedoči. V oči so njemi vrgli, ka je hudoben, ar je z Nazareta, odket nikaj dobroga ne more priti; potvarjali so ga, ka je v zvezi z hudim duhom i on dela v njem, meli so ga za norca i puntara. I njegov odgovor na vse to ka je bio(? Poslušajte! Sv. Evangelium etak pravi: ,,/ Jezuš je obhodo vso Galilejo i včio v njih shodnicah i je oznaniivao evangelij kraljestva i ozdravljao vsako slabost i vsako bolezeti med Ijiidmi". (Mat IV. 23). Njegov odgovor je bio smiljenost. Gda v Naimi sprevaja sirota dovica jedinca na pokopališče, i jo Jezuš ovara, ka včini? Dobro poslušajte! Sv. Pismo pravi: „/ gda fo je Gospod vido, se njemi je v srce smilila i njej je pravo: Ne joči se! (Luk VII. 13.) Marti i Magdaleni nazaj da že štiri dni mrtvoga brata Lazara z jočom, nateliko se je genolo nad njeve žalostjov njegovo smiljeno Srce. I od lačne, gladne več jezerne vnožine ka pravi sv. Pismo? ka se njemi je smilila i zato jo je čiidovito nahrano. I če po-gledate na kraj njegovoga življenja i ga vidite v groznih mokah na križi, kam ga je hudobija pribila, o te, te opazite najbole bliščati njegovo smiljenost. uOča odpiisti njim, ar nevejo, ka delajo"' (Luk. XXIII. 34.), to je njegov odgovor za biče, za trnjavo krono, za trdi križ i še trše cveke, s temi sladkimi rečmi plača za bridki žuč, kisili jesih. 0 smileno Srce Jezušovo! Pa naj nišče nede dvojio, ka je iz srca odpiisto i ponudo smiljenost, je na tom bridkom križi, razbojniki, razmite razbojniki Njega preklinjajočemi nebo odpro i svojo mater, svoj najdragši kinč nam za mater dao. Pa ka nete mislili, ka smiljenost samo te troso, gda je vmirao, — je po smrti dao prebodnoti svoje z smiljenostjov puno Srce tam na križi, iz šteroga je tekla vo smiljenost: Krstna voda i oltarskoga svestsiva krv za vsako dušo do konca sveta. Naš posvet pred oltarom, ti svedoči, o prestrašena uboga duša, da Jezušovoga Srca smiljenost žive med nami v oltari i šče odpflstiti vsem, ki se čutijo krivče, i šče pomagati vsem, kim kaj fali, če samo ščejo smilenje dobiti.
- 13 ~
Gda mi, drage dtiše, to veliko, to neskončno smilenje Jezu-šovoga  Srca vidimo, ka mislite, ka je naša dužnost? Dvojna je: 1. vflpati se v smiljenost Jezušovoga srca iz celoga svojega srca i   2. smiljenost kazati svojim bližnjim. Lehko trdim z svetimi dti-šami,   že   edno   tih najvekših krivic te včinimo Jezušovomi Srci, gda nemamo vtipanja v Nje. Puno je neskončne smiljenosti to Srce i z nami je tO v oltari i mi si li teremo roke i mahamo z glavami pa   pravimo,   nede   dobro. O bojazljivci, kak žalostno nas gleda Srce Jezušovo. Vupajmo se! \{em več se viipamo, tem več dobimo. Vse premagamo, vse dobimo, če se vse vupamo, Tak nam velijo svete duše. Naj nas potrdi v tom   zgled italijanskih katoličancov. Brezverne vlade so desetletja dugo kvarile po slabom vučiteljstvi mladino i narod se je pokvaro. Naj v toj velikoj nevoli pomagajo dobra  srca,  se   je odločilo, ka postavijo gor katoličansko višišo šolo,   zvano   vseučilišče.   Začnejo   nabirati   i naberejo 50 jezero lir v ie lepi namen. Za hišo, štero bi potrebOvali, pa prosi lastnik mifijon   lir  i   či v treh vorah te šume ne plačajo, jo zgflbijo. V treh včrah kak prinesti milijon lir? I ka je ne mogoče skrbljivosti, je   mogoče vupanji. Dobre duše so se podale pred   tabernakel i tu s popolnlm viipanjom prosile pomoč i obljubile Srci Jezušovomi, ka  do  šolo po Njem imenuvale, če njim v treh vc5rah spravi od dobrih src mil. lir. I vtipanje je zmagalo. Smiljeno Srce jezušovo je na smiljenost zbOdilo premožne ljiidi, šteri so potrebni znesek v 3 vorah vkflpdali. Pred dvema letoma se je to zgodilo i milansko vseuče-lišče   Srca  Jezušovoga neštetoj   mladini cepi v srce Kristušovoga dflha,   celomi krščanskomi sveti pa naznanja: Vupajte se v Srce Jezušovo, štero je   puno   smiljenosti. — Zaviipati se i odpOstiti! Nišče me ne more, kajšteč hiidoga mi prizadene, tak razžaliii, kak v sem   jaz razzalo  Jezušovo Srce, če sem samo mali greh včino. Dobro   zarazmite, od velkih  ni  ne gučim. 1 to dobro srce mi je vse   odpiistilo   že   naprej, gda me še na sveti ne bilo, i odpGsti mi   vse  hiidobije,   samo naj prosim odpuščenje za nje z potrtim srcom pri spovedi: — »Odpustite i bo vam odpiiščeno". (Luk. VI. 37.) To   pravi    miljeno   Srce Jezušovo! OdpOstite! Nišče naj ne   za-pOsti   zato   cerkve,   nišče   naj   se ne prikaže pred podobov Srca Jezušovoga, nišče naj je ne pogledne nači, kak samo z vupanjom i odpuščenjom. Vsakoga reč najbota, dušice drage: Srce   Jezu-šovo, ki si puno smiljenosti, popolnoma se vupam v Tebe i vsem iz   srca  odpustim.  — Te reči prinesejo nebesa na zemlo, mir v srce. — O, vživajmo ga na zemlji i večnoga ednok v nebi. Tak bodi! Tak nam daj z smiljenostjov puno Srce Jezušovo!
14
Barica.
Narodna igra za domače odre. Zgodi se pred petdesetimi leti.
ODER:
Navadna starinska kmetska soba. Na levo se pride v preklet, na desno dvoje oken gleda na dvorišče. Tretje okno je v zadnjoj steni, od-tistec se vidi na cesto. V levom zadnjem koti peč, okoli nje klopi. Pri zadnjoj steni posteo. Pri desnčj steni stol, okoli njega klopi in stolci.
Stene okinčite kak je to že v kraji navadno.
OSEBE:
Mati, nad 50 let stara kmetica.
Ivan, 35 let star zdrav slovenski moški tip, — stari dečkb.
Barica, 18 let stara lepa deklina.
Martinek okoli 22 let star veseli hlapec.
Milika, 26 let stara kmetska deklina, zdrav dbmači tip.
Peter kmetski dečko z dugimi mustači.
Gospod Krojač iz Pešte, 40 let star majster.
Tetica 35 let stara sestra matere, gospa iz Pešte.         '  '    -
Tonek, Martinekov brat, meščan. (Varašanec.)
Brat Števan, do 40 let star kmet.                                                    '
Ciganica, stara dganjska baba.                                      ¦                .:
Anika, Verona, Matjaš.
Prvo dejanje.
1. p r i zor.
Ravno zdaj so opravili južino, Barica pospravla na stoli. Barica, Martinek.
Martinek.   (piišlec   cvetic ponuja.) .   Vzemi,  Barica.  Iz srca rad ti je
dam ... Baiica.  Neščem ...  (Vfdf, kak ža-
lostno jo gleda Martinek.) Ne —
neščem ... samo nesmem. Martinek.   Iz   kalendara    si  čtela:
i,Či   rad' maš cvetice, pokvarjen
si ne .. ." Barica. (se smeje) To tvoj kalendar
piše.    Materin    kalendar     inači
pravi.. . Martinek. Znam mati ti branijo, da
bi Iepo ravnala z menov. Barica. Ne mati, moja glavica! Po-
gledaj jo, — ta mi brani! Ednok,
dvakrat bi jaz nosila tvoje rožice,
potem  bi pa ti želo moje. Znam
kakši   ste,   dobro   me je navčila
Milika. Martinek.  Tak? Milika je tiidi ne-
prijateo?    Dobro   da   znam . . .
(Ide.)
Barica (zove ga). Martinek! Martinek(se obrne od dver, žalostno
gleda.) Barica. N komi ne poveš? (Odmor.)
Ne boš proso rože cd menei? Martinek. Nikomi ne povem, nikdar
ne bom proso- cveilice od tebe. Barica  (segne po piišlec). Daj. .. Martinek.   Prosi. ..   Telko je itak
vreden,   da  bi ga prosila, či že
plačati neščeš ...
15
Barica (zbantttvana). Znaš ka si ti? Martinek.   Znam.   Krkičov   Martin, vaš hlapec.
Barica. Lisica si! (Skoro da ne za-
joče, dale pospravla na stoli.)
2. p r i z o r. Mati, Barica, Martinek.
Mati. (pridejo) Manjak si! (Odmor.) Tri dni se pripravlata z vertom na Hrastovo, ali nikak nemreta zorati njivo, ar pltig sam ne orje.
Martinek. Vert so mi pravili naj ji' počakam.
Mati. Jaz pa pravim, da mi včasi napreži konje. Pliig vrži na kola, potem pridi v sobo se štiikat z gospodičinov. Grabarova Treza je ešče zadosta močna, sama zorje edno njivo, brezi verta, brezi gospoda hlapca! (Hrbet njemi obrne.)
Martinek (kaže Barici, da je šopek
na  klcpi pri peči, potem ide.)
Mati. S'gdar prbti mojoj voli delaš. Stokrat ctiješ na den: nikaj s tem dečkom! Ali tebi je zobston vsaka pametna reč.
Barica. Korine mi je ponujao ...
Mati. Meni nikdar ne pbniija, ar zna, da bi zobston poniijao.Tam je na klopi, vzemi ga! Grabarova Barica. sirota, od driigih ne dobi korine, zadovblna more biti s tem — ka njoj prinese dbmači hlapec. (Prime šopek, vrže na dvorišče.)
Barfca. (zbrano posodo nese iz sobe.)
3. p r i z o r. Ivan, Mati, Barica, Martinek.
Ivan   (zvtinaj). Tak, tak, samo na-
preži Martinek, včasi ideva! Malo
mleka mi prinesi Barica! Mati (briše   stol,  prestre   stolnjek,
pospravla v sobi.) Ivan  (pride.) }a ešče kaj praznoga
mesta  za me? Lačen sam, mati. Mati (nikaj ne odgovori.) Barica (prineseskledo mleka i kruh.)
Pašči se   Ivan,   inači mati sami
zorjejo . . . Ivan.  Mati, do pismo čteli. . Oranje
ostane meni in Martmeki. (Pismo
kaže.)  Tetica nam pišejo. Barica.    (veselo    vzeme     pismo:)
iMojoj    prelublenoj   sestri,
Grabarovoj Trezi . . . Ivan (vzeme   pismo.)   Piisti   čtenje
do večeri.  Mati   zdaj ne poslti-
šajo na tebe. Barica (se smeje.) Istina, mati?Naj
počakam do večeri ? Mati (se tiidi smeje.) Na kolena mi
poklekneš, či boš se postavlala.
(Sede.) Na tOm mesti mi prečteš kaj nam piše moja dobra sestra Verbna.
Barica (čte:) Prelublena sestra Tereza!
Tvoje pismo sem dobila v roke i ti odgovorim da, tiidi  jaz   želim viditi   topeo   dom   mojih   rano pokojnih   starišov.   Deseto  leto mine narisalsko nedelo, da sam zadnji krat bila doma. Tebe in Barico bi že rada kušnula, Ivani  bi   rada  podala  roko. Zatč   vam   pa  pošlem  te   glas, da me vsaki den lejko čakate.
Barica (veselo.) Mama, mamica, tetica nas prijdejo pogledat!
Mati (skoro jočejb.) Bogmbj, Oča moj, kak bi to vOrvala . . !
Barica (dale čte.) Ne prijdem sama. PoSten človek ' me bo sprevajao.
Za vas ga nesem, Bog naj bla-goslovi moje dobro nakanenje.
16 —
(Odmor.)
. . To ne razmim.
Ivan. Jaz tiidi ne, Barica, to jc po vogrsko pisano. . .
Mati. jaz razmim. Ti samo na mene poslušaj.
Ivan. Mati te že odajo. . . Prle te odajo, kak bi driigi kiipcl zvedli, da si k odaji. . .
Barica. grdo gučiš, Ivan. . . .
Ivan. Istino pravim, sestrfca moja. Prinasse že nedobijo pošteni ino delavni liidje. Iz mesta je moremo naročiti, k??k Martineki novehar-monike. Človek napiše: ,,Gospo-dje, moža bi kiipili, pošHte nam mujštro" .. .
Pojejo nss prasci, kak miš, Štera se v otrobe skrije.
Mct'. (kaže.) Do guta sam sta s tvojimi rrodrijgmi ....
I5/an (jako slabe vole.) Vorjem. Ali itak blato nabiramo. ne zlato.
Barica: Zakaj?
(Odmor.)
Ivan. Mati znajo najbole, oni te tržijo . . .
Mati (v reč njemi   vujde.)   J?z   io sam6 tržim, ali ti  bi jo   najrajši odao! Kmeta bi mi spravo v hižo.
Ivan. Poštenoga, delavnoga dečfca si želem k hiži, ar zdravo sadje se ludi pckvari, č\ edno gnjilo vržete med nje. Od togase bojim.
Mati. Kmeta tfii ščeš spraviti v hižo. Hlapca! Martinek bi bio de-xko po tsrojoj voli. Vzemi si ga  sam!
I^sn.  Pač tii je pokopan pes, mat;.
Mati (puna čemerov.) Bodi stokrst pokopan tvoj pes, knr.eta itak neščfcm.
Kmet mi nikdar nc' de po voli. Grabarje smo kmetje, bili smo kmetje, zdaj pa gledajmo na to, da pridemovs naprej. Dete tiidi ne ostane-sikdar dete : mladenec, mož, starec bo ž niega. Krmtje smo, kmetje smo bili, bodimo več; to ščem!
Barica (jako iz srca: Ne   čemerite
se mati,   tak bo,   kak, vi   želete. Ivan  (tiidi iz   srca   guči.)    Morete
znati,     mati,     da    vas   lubiva
ino poJtujeva,   ali itak   to   pravi
zdaj mcja kme:ka pame^, da ne
hodšte po srečnoj poti. Maii (ciikne   B.irici   pismo iz   rok
in jo skrije v žep.) Ne koiet, ne
Martinek, več moie   biti,   amen.
(Ide.) Barica (po kratkom cdmori.) Poštiij
mater, inače ne  boš   dugo   živo
na zemli. Ivan. Znam   Barica,   tak veli štrta
božja zapoved. Mati (zviinaj.) Ne Kmet ne Martinek,
več more biti,   anien!   Jaz   sam
te rodila, jaz  sam  te    vzgojila !
Tak boš delao, kak jaz želem. Če
pa ne, napravi račun  z Bngom! Ivan (k ckni stopi.) Mati, ne  kre-
gajte se na dvorišcM, kaj bo mislo
svet od  nas? Mati.   Ne guči! Ne kmet, ne Marti-
nek, amen!
Ivan. Dajte si itak dopovedati mati. Mati. Nikaj! Dj zd^j sam mučala,
ali dale   ne.   Grabarov  Vanči bi
se oženo. Dabiveč ostalo njemi,
zato    vzemi //,  Barica,    hlapca, (Odaor.)
Niti tajiti neviipa! Jel;, znaš, da
sedem poštv.n'h svedokov  spra-
vim, Steri   potrdi]V>, da   je   tak ?
Sedem poštenih svedokcv,  šteri
ne lažejo. ... Ivan. Čiiješ  Barica?   Driigi   istino
guči, jaz lažem . . (Odmor.) Mati (pride v sobo ;)    Ona je meni
ravno takša hči, kak*>i sin si mi
\.\ I/an. In meni je sestra. Pred Bogom
sem odgovoren za njo! Barica   (ioče.)    Bogala   bom   vas
mati. Tiidi tebe  Ivan,   samo   se
ne kregajta   za volo mene. Mati.    On     me   bo   tudi   bogao.
Njega ttidi navčim na štrto božjo
zapoved.
Či pattietno reč ne bo razmo: z batom . . !
(Odmor.)
Ivan. V jeseni mine dvajfeeto Ieto. da go mt na smrtnoj posteli veleli oča: »Sinek, dosta je vre-dnosti, ali duga tudi ne menje. Delaj, reši grlint dugov in bodi tvoje vse. Imej skrb na tvojo sestrlco, bodi Barci dober brat. Brani jo, liibi jo. Če bo toga vre-dna, daj n[oj iz tvojega kt Iko ščeš, kelko zmoreš. Ali s praznov rokov jo piisti iz hiže, či ne bo vredna  našega   imena!   Tak   je
.   bilo mati, ah ne?
(Odmor.)
Zato pa pravim: proti mcjoj voli jo ne dajte iz hiže, ar te svoji sestri Grabarov Vanči ne da herbije, amen! (Ide.)
Mati (sede na posteo, joče.) Bog moj.. Oča moj .. Mati Marija ..
Barica (sede   k materi.)   On   vas bo  ttidi bogao,   samo ne jočite, presladka mrti naša. (Odmor.)
Mati.  Seziij se!
Barica (vsako reč boga.)
Mat«. Leži v posteo! (Odmoi.)
Pravo roko deni na srce! Pravi: wMati, ne* stanem iz te postclje, pokečdečko nepride v hlo, šteri mebo za ženo proso, — amen! (Barica se joče, ali itak pravi po materi.) f,Amen" si povedala. Ne pozabim, če Grabar ,amen" pove, te listi amen vala!
Ivan (na pol cdpre dveri:) Baric?, dnes ti piistiš  na pašo.
Mati. Barica ne, ona je betežna na smrt.
Ivan (oride v sobo, ne razmi ka je.)
Mati. Dečka priženi, šteri , |o bo za ženo proso, te s*ane. prle ne. Ali jo ltiči iz postelje na sosedov grtint, tak velki gospod kak ti — to tiidi zmore.
Ivan. Mati, lubite vi vaše dete?
Mati. Živlenje dam za njo.
Ivan. Jaz te tiidi tak lUbim Barica. Samo dobro ti ščem. Starii, sestrica, pusti   govedo na pašo.
Barica (na p )1 sede v posteli )
Mati. nAmena si povedala!
Barica (sklene roke.) Ivan, fmen sem povedala.
Ivfan. Istino gtičiš?
Barica. Mati so veleli Ti si me ttidi   včio,   naj    bogam    mater.
(Odmor)
lvan, pridi bliže, daj roko ... Mama, mamica, opiistite njemi, on tiidi  samo vas liibi .. .
Ivan (stuji, premišljava kaj bi napravo.)
Martinek (zvunaj.) Julča, kama plezis ? Ne plezi na griiškc! Kača ti bo trgala, ti samo pred njov ostani. (Pride.) Vert, vse je na kolaj, pliig tiidi.
Ivan. Ti, Martinek, bio je človek, Šteri se je ne znao odločiti, koga naj liibi: mater, ali sestro. Kaj bi napravo ti v   njegovoj koži?
Martinek. Liibo bi sestro, ali mater ešče bole.
Ivan. Ka pa če bi ti tak bilo povedano: ali sestro, ali mater:
Martinek.   Mater.
Ivan. Kaj pa če je tista mati ne vredna liibezni?
Martinek. Vert Ivan, slab šolar bi bio vaš Martinek, če bi že, pozabo kak ste ga včili. ^Najmenše plačilo za trplenje materino je, Če jih iz srca ltibim ," — tak ste me včili in to Martinek nikdar ne pozabi (Ide.)
Barica. Daj rcko, I-;an . . . (Prime roko matere, z drugov pa 1'anovo čaka.) Daj . . . daj Ivan . . .
Mati. Ne prosi ga. Eden moder mož je na sveti, ščem praviti — v naši grabaj, on, naš Ivan. Ali njegova mati je itak modrejša. (Stane in Ivani v Cči gleda.)
Barica.     Ivan . . .
Ivan. Ne! Trije smo povedali »amen,*   vsaki  po  svoje,  Bog
— 18
nam bodi pravičen sodnik  Moj
amen vala.  (Ide.) Mati. Moj amen valal (Ide) Barica. Če ti je Ivan, iz kamna srce, naj moj amen tiidi vala! (Leže, se
joče.) Martinek (odpre   zadnjo   okno   in
malč časagleda Barico.)  Barica!
Barica! Vstani . .. Na  pašo boš .   šla. Konjiče boš pasla, pa kravice
dve...
Ivan   (zvunaj.) Piisti   jo Martinek.
miši napaja. Martinek.   Ne   miši,   to   je   grdo.
Golobe napaja. Jeli Barica?
Deklina ne ' stane, v kamrici spi,
golobe napaja, se britko skuzi ..
Pa  zdrava   nam  ostani Barica!
(Okno zapre, ide.) Barica (zaihti; Bog nas  pokaštiga
vse tri.
4. prizor. Ciganica,  Barica.
Ciganica (jako   previdno   pride,  v maloj    klonji   3   golobe   nese:) Hvaljem bodi. .. (Klonjo postavi na stolec, ona sede k Barici.) Barica, znaš, da se vaš Ivanženi?
(Odmor.)
Tebe bi rad k kmeti spravo, sebi pa celo herbijo.
Barica. (Skoči iz postele) Herbija je njegova, komi ŽČe, njemi da. Tvoje laži pa nesi kama ti je vola, prinas niti groša ne dobiš za nje!
Ciganica.     Ja . . ?
(Odmor.)
Nove kartesem dobila. Deklinam jako lepo kažejo.. (Poniija karte:) Na, zdigni. . .
Barica. Grabarje so krščeniki, Grabarje samo božje zapovedi posliišajo. Tvoje Šatringe pri sosedi odavaj. (Stolec postavi k zadnjemi bkni, sede, ciganici hrbet   kaže.)
Ciganica (po kratkom odmori:) Pa bodi po tvojem. Ali to bi itak lejko posltišala, ka se mi je senjalo
(Odmor.)
Tvoj rano pokojni oča so stopili pred mene, daj njim Bog sladek pokoj .. . Nega več takših kmetov v naši grabaj.. . Oni so meli srce - ttidi za cigane .. . wGeta, moreš znati-keikokrat te je je rešo žandarskoga lanca stari
rihtar Grabarov lvan. Dužna si mi Geta. Zamojo dobroto si mi dužna. To želem, da mi poplačaj, tak so mi veleli.
(Odmor.)
,Moja edina rožica, moja zlata ribica, Barica se joče, žalost njoj mantra srce. . . K njoj te pošlem, Geta, ! — tak so pravili. Ali me včtiješ, Barica ?
Barica.   Čujem, Geta.
Ciganica. Kiipi 3 golobe: čarnoga, sivoga, beloga. Odnesi je Barici! Jaz sem ji* bo^ala. Gledaj, prinesla sem 3 golobe. Te je čaren kak zimska noč. Te je sivi. Beli je najlepši, te je tvoj ftič.
Barica. (či d&le, bole žalostna:) Daj mi ednoga!
Ciganica. ^   Beloga ?
Barica. Čarnoga mi daj. Čaren je ptič žalosti.
Ciganlca (da.) Na! Trikrat ga kiišni, trikrat ga prifsni na srce pa pravi:
wČaren ptič, doberptič, srečo mi priženi." Če ga skoz okno piistiš, zleti, srečo ti prižene. Tak moreš včiniti, tak želejo to tvoj dober pokojni oča ...
Barica. Čaren ptič, dober ptič, srečo nam priženi . . .
Ciganica. Luči, ga skbz okno na dvorišče.
19
Barica. Zakaj? Nikdar ne bi prišeo nazaj.
Ciganica.   Ltiči   ga, če ti pravim!
Barica.   Ne.   Plačam  ti, keJko  je
vreden, ali moj more ostati. Čaren golobek, jeli da moj   ostaneš¦?
Ciganica. To ščeš, da bi okoli polnoči pokojni oča prišli po njega? V belom prti ? s trepeta-jočimi rokami?Zbledimobrazom? To ščeš?
Barica. Geta, istina je, da bi prišli po njega?
Ciganica.     Očivesno . . .
Barica. VidiS, ravno zato ga ne piistim. Oni pridejo, zapovejo nafcemi Ivani, naj se več ne svajiije z materjov, mir >.n sreča bo v našoj hiži, kak dozdaj . ..
Ciganica. Lejko je io praviti. naj pridejo. Ali ti ne veš, kak ž-metno je to včmiti. Z živoga ognja je plct drtigcga sveta. Mati, štera je prišla pomagat svojoj siroti prek toga ognja, je tiidi suze imela v očaj, tak jo je prosila: »Dete moje, mantranja puna je pot do tebe, nejoči. ne želi da bi ešče ednok prišla! Opečeno je bilo njeno celo telo, puna je bila krvavih ran ... Či kaj takšega želeš oči, dobro, ne piisti ga . . .
Barica (prestrašena:) Ne, neščem!
Leti! (Liiči goloba skozl   okno.) Ciganica.   Ne   mene,   očo    bogaj.
Zdigni.. .    (Karte   drži.   Barica
zdigne,   hitro je   razmeče,   sede
se na tla i pravi:)
—  Dosta  žalosti   čaka na tebe. Dva neprijatelja ti stojita na poti. Ta ti velko radost   kaže. Vidiš-korine? To je ženitev. Te tretji bi  te   rad   meo.   Itak   ne   sebi, driigomi te  spravi. Pri toj   stoji herc ...
(Odmor.)
—  Stara ženska joče, Boga mcli. To so tvoja mati. Tii  pes stoji, poleg njega  deklina.  Njoj lejko zaviipaš, ona ti vOrno sliiži.
—  Vidiš mačko? To je jalnost. . Leva   roka . .. Mustači. . . dugi musiači.. smrt. Dobro poslušaj Barica, dečko, šteri z levov rokov siiče   duge   mustače,   je ne   za tebe.
(Odmor.)
—  Z rožami okinčena hiža. Trije golobi.   Mladenec.    Palik   herc. Cerkev.     Golobi   ti   zagviišno spravijo moža. Hvala bodi Bogi, stara ženska že   ne  joče,   samo Boga moli. Dobro se konča vse.
Ivan (daleč zviinaj:) Mati, pridite domo, sosedov Jožek naj pazi tiidi na naše krave!
Ciganica (hitro pospravla svčje reči:) Ivan ide .. Dobro posllišaj Barica. Dva kiipca prideta od Sv. Jtfrija. Ali karte tak pravijo, dečko, šteri z levov rokov sOče mustače, je ne mož za tebe. (Že pri dveraj) Srebrno kronico sem plačala za gMobe . . (Ide.)
Barica. Ne ostanem ti dužna, saino beži, Ivan ne vidi rad cigane pri hiži. (Golobe skrije pod štampet, leže v posteo.)
5. prizor. Barica, Ivan.
Ivan (zvunaj:) Celi den se okoli na?e hiže klati ta ciganica. Beži, čarna diiša! Najrajši bi odvezao psa, da bi ti malo pošlatao suhe pete. (Pride.) Barica, prinas je bila ta ciganica?
Barica. Nikaj ne guči, neprijatelja sva .. . Kamen nosiš tam, ge driigi liidje srce.
Ivan. No, no .. sesfrica .. (Sede blttzi postele na stolec.) Mati pasejo, ti  pa   spiš, grde senje
senja§ ,. Končajva najino pravdo. Daj mi roko, bodiva si dubra kak do zdaj. Lepo' stani, s bo pošpravi, tihinei pridejo k nam.
Barfea. Ne stanem. Amen sem povedala da ne.
Ivan. Tak se ti je senjalo .. Kaj pa če itak  staneš?
Barica (jako srčkano:) Ivan, povem ti, ka se nii je s ^njalo. Tri golobe sem dobila: čarnoga, šivrga, beloga. Šfercga trikrat kUšnem, trikrat pritfsnem na srce, z!cti, srečo nam prižene. Ednoga, čar-nog?, semžepiistila nadugopot.
Ivan (se smeje:) In tisti čarni bi lejko za nama prileto, Julči se seo na glavo, pa pravo: »Ivan, brž domo, ar tvoja sestrica se ženiia bo!"
Barfca. Za norca bi me meolvan?
Ivan (se smeje:) Ne, Barica, če si ti čarnoga goloba  poslala srečo
iskat, te bi tisti čarni golob lejko prišeo na ri^astovo, tam bi se sedo na vratničko pa pravo: »Brat, piisti oranje, pa pridi domo, ar tvoja scstrica se ženila bo.!" Tak je. Zdaj pa brezi špajsa, brž na pete. Dva kiipca prideta od Sv. Jurija, čl bcde kaj k odaji pri nas.
Barica (stane:) Istino   praviš, Ivan?
Ivan (kaže skoz okno:) Pogledaj sama. Pri spodnjem sosedi ideta.   Piritm   glaži   so   v kleti ?
Bar'ca (pcspravla v sobi:) Ne, v kamri, pri maloj bečki so.
Ivan. Čisti stolnjek prcstri na stol. Kriih in sol ne pozabi. Vino prinesem že sam. (Ide.)
Barica (kak da bi se njoj senjalo:) Oganfca lekaj ne laže . . Či ne laže, drOgikrat bom lepše ravnala z njov.
6. prizor. Boter Števan,  Peter, Ivan, Mati/ Barica.
Mati (zviinaj) Ne, ne, roke vam ne dam. Zamazana sem. Prinas je erdo vse, hiža, baba. vse. Boter Števan. vi znate ge je pot pri nas, vi ite naprej. Ivan, ge hodiš ? Pašči se sinek moj!
Ivan (zviinaj:) samo naprej, Boter Števan, včasi pridem! Ne vem jeli je robača men§a gratala, ali glava je zrasla, nešče iti skoz . . Samo v sobo prijatelja!
Števan. (pride:) Daj nam Bog več dobroga, kak bi sami želeli, slaboga pa menje. Nama naj da dobro srečo, korino za krščak in beli robček v roko. Hvaljen bodi Jezuš Kdstuš!
Mati, Ivan (prideta Ivan 2 glaža vina postavi na stol.)
Števan. Dragi domači, posliišajte mbjo pošteno reč.
Po lesi sva hodila, lešnjeke sva brala. Puno žepko sva nabrala. Pa m;sliš Bsrica, da sva je tebi prinesla? Ne, zlatomi ptiči sva je dala, ar naj je lepo proso* ar je nemilo jokao. Zliiščila sva lešnjeke, z njimi sva ga nahranila. Nabrala sva njemi čisto rosico, z njov sva ga napojiia, Te naj je pitao te zlati ptič, pa kama sva prej namenjeniva ? wTa po sveti" - sva njemipovedala.—,,Deklinbiščevaf hčer poštenih starišov; lepo, zdravo, veselo, Boga in svoje poštiivajočo deklino iščeva. Povej nama, či zua^ za njo/—tak sva prosila zlatoga ptičapri srebrnoj brezici.
In te zlati ptič nama je povedao: »Slavna je fara jiirjanska, ali takše  dekline,  kakše  sta   viva
21 —
vredna, dobriva moža, ta fara ne zmore. Ita prek 6 bregov, 7 dolov, 8 pisanih travnikov, doma-čine lepo pozdravita in povejta njim, što vas je poslao. Če se vama dopadne deklina, kiipite jo! Tak je. Vi ?te tržci, midva kiipca. Daj nam Bog dobro srečo!
Ivan. Poštuvanaprijatelja! V Svetom pismi stoji, da je dober Bog samo za nepoStene tržce meo vože namočeno. Viva se nam viditapoštena.Zatoseparavnajmo po našij starij šegaj. Pozdravljenc! (Roko njima da.) Bog naj blago-slovi—č\ le to njegova si/eta vol?, vaše nakanenje.
Števan. Lepa reČ je kratka molitev. Molitev nam je potrebna, kak vzakdanečnji kruh. Zato pa, —daj nam Bog kaj smo vredni in mi njemi, skem smo dužni. (Materi:) Botra Treza, poštiivao sem vas, arstetoga vrednt. Zdaj sem vam prineseo dečka, sina poštenih starišov iz slavne fare jurjanske. On bi vas ešče bole poštiivao, či njemi tč dopustite.
Peter. To je mbje srčno želenje.
Mati (poda Petri in Števani roko:) Pozdravlena!
Peter (Ivani:) Moje ime je Peter. S poštenim namenom sem prišeo v vašo hižo. Prosim te, ne zameri mi to.
Ivan. Moj pokojni oča so nas včili: BDeca moja, če tihinec pride pred dveri, pitajte ga, kakše matere sin je. Či vsm odgovori, da je sin slovenske matere, bdprite dveri, dajle njemi stolec, pogostite ga s krtihom in vinom, ar sin slovenske matere vam je brat pb zakoni čioveškom i bbžem.!
Števan. Brat Ivan, botra Treza in ti nežna rožica te poštene hiže, to  je    vsi  navzoči, dopiiščenje
prbsim od vas, da bi vam malo bole razložo, zakaj sva miva prišla k etoj poštenoj hiži. Sveto hištvo je sam Bog nastavo. Iz rebra Adama je stvoro prvo žensko, da bi njemi biia pomo-čnica, vorna tovarišica. Zato pa pravimo dobri krščeniki,da bla-ženi jeon, ki ma dobro in vorno ženo, arje dobra žena blagoslov bOžji,blagoslov božji papela dii^e v večno zveličanje iVloj prijateo Pe-ter je plemenita vejka njuve rodbi-ne. Ali plemenite vejka tiidi žele, naj razcvete, najjo okinči dišave pun cvet. Od More do Rabe sva preho-dila našo slovensko krajino, ali do dnes sva zobston hodila, K etoj poštenoj hiži naj je napoto te zlati ftič, k tebi devojka Barica. Ti si tista bela cvetica, štero si je Peter izbrao za svojo prišestno zakonsko tivarišico. To so na kratci moje reči, na štere miva lepi ino veseli  odgovor čakava.
Ivan. Podajta si roko sestrica in ti prijateo Peter. Spoznajte se. Ar či je to Boga Oče sveta vola, dabise med vamasklenilo sveto hištvo, proti tomi ne stanem ne jaz. .. (Na mater pcgleda, in da vidi njuv nezadovoljen obraz, dale pravij . . . ne naša   Barica.
Barica (bliže stopi, da bi dala Petri roko.)
Števan. Počasi mlajši. Jaz ti pcdam prvič roko, ar jaz bom tisti, šteri morem zvedeti, jeli se liibita ali ne. Če se pa brezi mojega pitanja razmita, dare si dajta. A!i moj krščak naj ne ostane brezi korine i žepka brezi beloga robca.
Peter (Barici) To nama daj Bog, kaj sva vredniva, (Podata si roke )
Ivan (toči:) Sedimo prijatelji. Vi tiidi mati.
(Sedejo.)
22 -
7. pfizor. Sošedov Jožek, prvejšnji.
Jožek (zviinaj:) Vertinja, vertinja, brž pridite!
Mati (pri zadnjem okni:) Ka pa je?
Jožek.   Znamenje  je na strehi!
Ivan.     Kaj? Znamenje?
Jožek. Ve ste vi poslali po mene, naj pridem   znamenje gledat
Ivan.   Koga smo poslali po tebe?
Jožek. PaJik me za norca majo. . Ciganico ste poslali po mene, naj pridem gledat znamenje. Zdaj pa nikaj neščete znati od toga? Ali če so krave v sosedovoj kukorci, vi plačate, ne naša mama. . .
Mati. Glej ga, dtindeka . . skoro da ne joče, Pa gledaj samo tvoje znamenje.
Jožek. Martinek, gledaj, znamenje je na strehi. Tak čaren je kak biks.
Martin.   Kaj je čarno?
Jožek. Ftič, šteri na strehi sedi. Takši je kak golob, pa vendar ne golob. Brr , . kak se njemi žarijo oči! Naj se samo streha ne vužge. .. Joj, gorelč bo včasi'!
Števan. (begavo ' stane:) Zafrigana mačkica, to je ne špa;s, Ftič, šteromi očl gorijo, je ne igrača. Jaz ga pogledam. Batek, oglasi se, pojdiva   na njega!   (Ide/)
Ivan. (tiidi ide:)Zbotom na ftiča?
števan (že med dverami.) Kajpači
me — vužge? Rajši  jaz njega. Mati. (Barici,) Ne pozabi, amen vala!
(Ide.)
Peter (bi tUdi šo.) Barica. Ostani Peter. moj ftič je na
strehi? Daleč je ta gor,   Barlca.
rajši   ostanem pri tebi.
(Med pogovorom se Peter sikdar
bliže sede na klopi, Barica se pa
dale   vleče,   na   konci  že   nega
mesta na klopi, stoji.) Barica. Pametno je Peter. Ti samo
ostani v sobi. Nikdar se ne boj,
ne od mene, ne od mojega ftiča. Pater.    To se pravi,   žaliivala bi,
če bi zgoro. Barica. To se ")ravi, ne žele slaboga
svojemi bližnjemi. Peter. Nikaj veČ? Barica. Niti sveta vora ne žele  več
od   nas. Peter, Več želJ, Barica. Sveta v5ra
vči:    wZato   ne   želi    slaboga
bližnjemi ar ga lubiš .! Barica. Ne vern dale. (Že stoji.) Peter. Jaz bi te navčio, Barica. To
se zna, či sama tiidi ščeš. Bar'ca. Znam kak5i so dečki. Zdaj
bi me   wvčio",   sledi  pa  nbio.a
TakŠi ste vsi!
8. prizor. Martinek, Barica,  Peter.
Martinek (prlde:) Pri nas je dnes vse naopak! Vert pravi, da brezi njega nesmem orat. Vertinja mi manjake gučijo, ar verta bogam .. Vert pravi; MJaZ zbežim domo, ti opravi delo sam." Vertinja pošle po mene, ali itak mi ona obeča pisker v hrbet, on pa, št6 mi je delo zapovedao, se smeje, mi pravi, nejidem klešče iskat. Vori mi Barica. naopak je pri nas vse.
Barica.   Ka ti je, Martinek? Martinek.   Ka   bi mi   bilo?  Meni
nikaj. (Išče po sobi.)
wIdi, prinesi klešče," lejko je to
povedati. Ali ge so tiste klešče? Barica. V kamri so na klopi. Martinek.   Nfgda   sveta    so   bile,
znam, — samo zdaj ji nega. Ne v
kamri, ne na klopi. Barica. Vse zcbe ti sposkubem, če
ji najdem!   (Ide.)
__93__
(Odmor, Martinek išče klešče.)
Peter. Zdravo, Martin! Ali me kaj poznaš ?
Martin. Kak ščem. Poznam te, ali ne, za mene je vseedno. (Išče.)
Peter. Ti si lekaj čemerem, prijateo.
Martin. Skrij se v mojo kožo, boš vido, če ti bcdo tak lepo stali mustači kak zdaj. Vtrt pravi: »Prinesi klešče!" Dobro, prinesi. Ali odkec je naj vzemem ? Gledaj. prazno, prazno, vsaka žepka prazna. . . Vzemi tam, ge nega.
Peter. Klešče pa vendar raate?
Martinek. Tak prav-jo drugi. Mi se pa smejemo. Nori je on, Peter, što vse vorje. . .
Peter (s pravov rokov si siiče mustače:) Špajsen dečko si ti Martinek.. . (Vidi, da se Martinek prav iz srce smeje.) Kaj se smeješ?
Martinek. Peter, istina, lejko bi ti bio neprijateo, ar našim dečkom kratiš pravico. Ali — no, kaj ščem? — pošten sem. Dobra slovenska mati rae je rodila. Zato ti povem: če bi ti rad meo našo Barico za ženo, z desmcov nikdar ne stiči pred njov mustače, ar te več niti ne pogleda.
Peter. Hvala lepa, da si to povedao. (Cigar njemi da.) Na, Martinek, nažgi si. Posltišaj me. Rad bi te pitao če mi odgovoriš. Martinek. Vse grehe ti povem od velkoga veseJja. (Nažge si.) Gle-dajte Tineka .. Velko čest mi je spravila dobra sreča. .. Peter, znaš ti, da si me pcdmitao? Peter. Pa brezi špajsa: istina nemate klešče?
Martinek. Bole potrebne reči   pita,
klešče si  itak  lejko   kiipi   vsak
srmak. Peter. Tak tiidi razmim. .. Nemate
klešče. Povej Martinek, ešče kaj
nemate ?
Martinek. Brezi pametni liidij. No, ne zameri Peter. Znaš, takje to, da naš koleslin štirječedni potači vlečejo. Istina, med štiri čednimi eden norc tiidi dobi mesta, zato je tam — peto kolo. Ali što bi zamero to?
Peter.   Jaz bi bio tisfo peto kolo?
Mantinek. Ti? V tvojoj koži nc b\ šo za peto kolo . , .
Peter. Jako zasiikane sb tvoje poti.
Martinek. Itak se v Rim pride po njih, samo pameten boj. Odpri oči Peter inc gledaj. Naj ti ne spijo vdja, či čiiješ pravice slabi glas. Na mene ne poslii^aj, ar si ti čeden Jiirjanec, jaz pa Grabarov hlapec.
Barica (zviinaj:) Martinek, pridi pomagat, nindri ne najdem klešče!
Peter. Mene piisti, jaz idem pomagat. (Že pri dveraj:) Ti, Martinek, Istina da stara majo dosta gotovi penez? Ali po   popravici povej!
Martinek. Za peneze ne vem, ali česi tak moder de^kb, kak se guči, tiidi klešče ti povejo, da z lesa ne de nikdar   železna riičica. . .
Barica.   Martinek!
Peter. Martinek, ti si pčšten dečko. (Ide.)
Martinek (klešče vzune iz žepke:) Lisica je Martinek. Pa nikaj zato. Mati me že tak nemrejo viditi pri hrami. Povem njim, da sem lažlivec, naj me stirajo. Tak ji ne bo pekla dušna vest. Vam pa klešče—lejko noč, ite spat.JKlešče skrije pod krščak botra Šte/ana šteri je na  stoli.)
Mati (zviinajO Naj celi den čakamo na tiste klešče ?
Martinek fide, že zviinaj:) Trije iščemo, itak vse zobston. Jaf tak je inati, Če so tri vertinje, oslana je župa.
— 24 —
9. prizor. Ivan,  Števan.
Števan. (pride, za njim, Ivan:) Čaren
golob   je,   grofovska   fajta.   Sto
takši leče po našij njivaj. Ivan. Prinas nišče nema takši golo-
bov. Sedite boterŠtevan! (Sedela.) Števan.   Tri   leta in   tri dni   lejko
gleda tvojo streho, itak se ne viižge Mati. (pridejo, med dverami:) Barica! Ivan. Goloba Iovita s Petrom. Nam
je  vujšeo, Ka   pa   Či   ga   mladi
dobijo v roke. Mati. Dobi ona gčlobe! (Čemerno
zaloputnejo dveri, idejo.) Ivan (toči:) Bog nam daj srečen in
dugi žitek! (Pijeta.) Števan. Kak se ti kaj v;di dečko?
(Odmor.)   Zdrav   je, delaven je.
No, ne bi rad tržo mačko v vreči,
povem ti:    malo   je   premoder.
Dobra   prijatelja   sta   si   bila   z
Biksašovim Joškoni . . . Ivan.   Poznam   ga.  Šteri  je samo
zato   prišeo   k zdavanji,   da   bi
vido, kakše »kokuspokuse" delajo
pametni ltidje.
Števan. Te Peter je ne takši. Ivan. Sam   vidim.   Lepo   guči   po
našem, brezi tcga, da bi ga sram
bilo.
Števan.  Pa   itak  povej, kak se ti . kaj vidi?
10.
Ivan. Boter Števan, vi fak ^dobro poznate našo rodbino. Čudaki smo. Ltibimo Boga, naše stariše, naše stare Šege, delo. Od vašega Petra dozdaj samo telko znam, da ga je ne sram gučati po na~ šem starinskom jeziki. Spoznajmo se malo, edna Iastavica je ešče ne sprotoletfe.
Števan. Malo si povedao, ali   itak več, kak   pa   če   bi   pravo —ne vidi se mi.  (Odmor.) Ivan, kaj pa ti, ne boš   se ženo nikdar?
Ivan, nikši pošteni svedoki bi prej potrdili, da se ženitl ščem. IsHna, jaz samo telko znam, da v moji letaj bi si babo mogeo iskati, ne ženo«- Babe pa neščera.
Števan. (jako skrivnostno guči:) Te Peter ma sestro . . Mladajene.. Ali, no, pač za tebe bi bila. Ona bi prišla se, Barica ta.. Tu bi ostalo vse celo, tam tiidi. . Pame-ten dečko si, znamda merazmiš.
Ivan. Telko razmim, kelko pravim: Tak bo, kakša je boža vola.
Števan.Vnedebpriditakn'uvoj hiži.
Ivan. Če mati ne povejo kaj proti, lejko pridemo.
pnzor.
PrvejŠnji, Mati, Peter, Barica.
Mati (pride:) Nikše klešče sta iskala, pa je prej nemreta najti.
Peter (pride:) Ona   ne  pride  prle
izkamre, dokeč ji ne najde. (Sede.) Ivan.    Ka nemre najti ? Peter.   Klešče išče Barica. Ivan. Klešče išče? V vsakom   knti
lejko najde tvoje. Barica (pride:) Zemla je požrla naše
klešče, nindri je ne najdem. Poišči
je ti Ivan.
Ivan.   Zakaj ti   je   tak   velka   sila
za klešče? Barca. To ščeS,   da bi   mislili pri
Sv. Jiiri, da n'ti klešče nemamo? Peter. Tak se mi vidi, da  nemate.
^Se smeje in z  desnov rokfiv si
siiče mustače.) Barica. (spominja se reči clganice
poskoči, kak da bi jo kača prijela.)
Joj meni! . . . Vsi. Kaj ti je? Kajpa je? Zakaj si
tak prestrašena, Barica?
— 2b -
Šarica. (se spomni da z levov rokov ne sme dečko siikati mustače:) Nikaj, nekaj grdoga mi je prišlo na pamet....
Peter (se tiidi sprmrri kak je povedao Martinek:) Že znam, Barica. . . Odpiisti mi, nikdar več. Odvadim se jaz te grde navade. Odrezati je dam, če t^k želiš.. . (Po kratkom cdmori veselo:) Aii, no, ne zameri Ivan, klešče pa itak nemate.
Ivan. Liter vina plačam, če je ne najdem. Vsaki od vas ttidi liter, če je najdem. Bog pomagaj, naj zasluži kaj tiidi jiirjanski krčmar. Dobro boter Števan?
Peter, Števan:   Dobro! Dobro !
Peter. Hop! počakaj, Ivan! Če od soseda prineseš klešče, te ne vala vadlinga.
Ivan (užaljen:) Od soseda? No, zdaj pa resan idem po nje. (Ide )
Peter (po kratkom odmori:) Ka misliš, Barica, najde?
Barica (tiidi zbantivana:) Če ne najde, pa plača. Pri nas je takša navada.
Števan. Peter, kaj se štukaš telko za volo tistih klešč?
Peter. (se smeje.) Ona se štiika. Jaz samo telko pravim, da ne najde. Če bi jaz iskao zlato v6ro, jo tiidi nebi najšefr Vidiš, Barica, pri nas je takša navada. (Odmor, vsi se spogledavajo.)
Ivan (pride, jako slabe volje:) Dobro si povedala, Barica. Zetnla je požrla naše klešče. Rajši plačam, ali dnes ne bom iskao več klešč.
Peter. Povedao sam naprej! (Sam sebi modrtiie:) Ne, Peter nikdar ne bo peto kolo v koleslini. .. Se zna da ne najde*.. Ne najde, ar nema. (Vsi stanejo, nišče ne razmi kaj guči Peter«) Pd nikaj zato.. . (Z levov rokov stiče mustače:) Pridite k Sveto-mi Jfiriji, 'pri nas gOtovo najdete kleSče! (K Barici se obrnc, mustače
si stiče i  kima  z  glavo.)   Ja ..
ja .. gospodična Barica ! Barica  (odskoči od njega:)  Grduh
grdjanski! Privasbi iskali klešče?
Rajši smrt.  (Zbeži.) I^eter (čemerno prime krščak.) Bog
blagoslovi!   Pojte botcr!  Što bi
rad imeo peto  kolo, naj si kiipi
pri kovači! Števan. Ka ti je   Peter? Si vendar
ne brezi . . . Peter. Se zna, da ne! Ali meni naj
ne pravi grduh tisti,  što je za-
gvušno — lažlivecl Ivan. Peter, od kupice vina si pijan ? Peter. Deset kupic vina spijem, ali
itak znam ka je istina in ka je laž! Mati. Mati Marija..! Števan. Norc, včasi mi  povej,  što
laže v toj poštenoj hiši! Peter. Vsi lažejo! Eden pravi: ,Edne
klešče  imamo!*  Drugi: ,V vsa-
kom koti tri I" Jaz pa  znam, da
niti edne nemate. Celi svet je vaš
bedak! Gizdavi Grabarje — peto
kolo iščejo. Kup:te si pri kovači! Mati. Tak njemi stojijo mustavči, kak
jiinci rogovi....   Boter   Števan,
takše ludi   ne prineste poniijat v
našo hižo.
Števan. Domo! Tii, odpiisti mi Bog, sam htidi ima prste vmes! (Ciikne klobuk, klešče spadnejo materi pred noge, ide)
Mati. (Popadnejo klešče.) Eto ti klešče, gospod jtirjanski! (Klešče vrže na stol, Petri hrbet obrne).
Peter. (Po mučnom odmori, ne ve kaj se je zgodilch) Bcter, poča^ kajte malo ... Mene so lekaj .. * (Prime klešče.) To so resan klešče Ivan, deset litrov vina platam c^e so to ne klešče ...
Ivan. (Jako resno.) Peter, ti deni klešče na stol. Znaš, žao mi je, da se je v našoj hiži zgodilo to grdo delo, ali jaz sem ne kriv. V našoj hiži je ešče nišče ne zban-tuvao gosta. Ali. . . no, telko tiidi pripoznaj, da nega dale . ,.
— 2t> —
Mati. Pri Svetbm Jiirlji lehko poveš, da je Grabarova hči ne za kmeta. Srečnb hodi! (Palik hrbet obrne)
(Odmor.) Martinek.   (Zviinaj   na   harmonike
igra napev pesmi od Barice.) Peter. Vzeme  klobiik, osramočenb
ide.)Veh či tak želite ... jaz lehko
idem.
Ivan. Ne bojte se mati, kmet iz na-
šega kraja že ne pride po Barico.
Martinek! ž njim pa že jaz napra-
vim račun! (Ide.) Matf. (Zalvanom.) Nekmet, ne Mar-
tinek, več more biti, Amen J
Zastor.
Drugo dejanje.
Oder: Soba kak v prvotn djanji. Med prvim in črugim d\aLt\\om je poteklo teden dni.
1. prizor. Martinek, Barica.
Barica. (na postelji  sedi. žalostna
je) Ti si skrio klešče. Martinek. (na harmbnike šče igrati.
Tak sedi pri okni, da vidi na cesto.)
Eden teden   me   mantraš   že za
volo tistih klešč. Odked si vzela
golobe, to mi povej. Barica. Nišče te je nej zvao,  sam
si prišeo s polja domo. Martinek. Tak pravijo mati. Pa samo
pravijo, ali  ne vejo. Ti tiidi ne
veš. Pa ttidi ne zveš. Barica. Ti si zapelao Jiirjanca. Martinek. Žao ti je za njega, Barica? Barica. Žao mi je za to, ar smo ga
zbantiivali.
Marlinek. On je ttidi ne ostao dužen. Barica. Ravno zato ne bi smeii grdo . ravnati mi. Samo   njega je včio
Biksašov Joško, nas ne. Martinek. More biti, da ti imaš prav.
Ali kesno si belimo glave, že je
minolo. Barica. Povej Martinek, kak je bilo.
(Odmor.) Martinek: Poslušaj Barica, lepo f rliico
znam. (Igra in popeva. Za kulisami
njemi lehko pbmaga mali pevski
zbor)
Barica 'stani na pašo boš šla, Konjiče boš pasla pa voleka dva. Deklina ne 'stane,v kamrici spi, Golobe napaja se bridko sktizi, Oolobe napaja se bridko skuzl.
Lepa je?
Barica. (zakrije si obraz s fortojom, ne odgovSri.)
Martinek. Dale ti tUdi povem Ba-rica... Ciganica je prinesla deklini tri golobe: čamoga. sivoga, be-loga. Te prvi, čaren, je prej prileto na Hfastovo,Julči se seo naglavo. Poslušaj, Barica, lepo je dale. (Palik igra in pbpeva, zbor po-maga za kulisami.)
Brat piisti oranje, pa pridi domo, Ar tvoja sestrica se ženila bo, Ar tvoja sestrica se ženila bo . . .
BarJca. (Glasno zajoče.)
Martinek. (hitro odloži harmonike, sede bluzi postele, rad bi potolažo Barico.) Ka pa je, Barica ? Barica, ptičica, moja polsestrica, istina jočeš ?
Barica. (si zbriše oči.) Ne jočem. (Ispod blazine vzeme malo kni-gico, jo bdpre, v njoj je posiišen šopek, štercga so mati v prvom djanji vrgli na dvorišče. Kaže šopek.) Poznaš ga, Martinek?
Martinek. (Jako ginjen.) Poznam Barica . . . Mati so ga vrgli skozi tisto okno v blato.
Barica. Jazsem ga očistila, shranila.
Martinek. Bog te poplačaj za to, Barica, *,
27
6arica. Ne tak . .. (Premišlava, od-
mor.)   Gledaj  Martinek. Tak so
stopili moja mama k okni, tak so
ga prijeli. .. . Martinek. Barica, ne  ltiči  ga   vo,
prosim te! Barica. Nihče te je ne zvao, sam si
prišeo domo,da je Jiirjanecprišeo.
Istina, ali ne ?
Martinek. Ciganica je prišla po mene. Barica. Geta? MarHnek. Ona. Barica. Ti si zapelao Jfirjanca. lstina,
ali ne ? Martinek. Jaz. Barica. Ti si skrio klešče pod klo-
biik. Istina, ali ne? Martinek. Jaz^
Barica. In zakaj si to včino?
Martinek. Ar vaš kriih jem, ar mi je v vašoj hiži dom, ar mi laž ne peče tak dttšo, kak bi me bolelo trplenje, štero so tebi pripravili samo za to, ar si — bogata.
Barica. Vse mi povej!
Martinek. Ciganico so podmitali naj te spravi k Jiirjanci. Jaz sem jo pa ešče bole podmitao, naj to nikdar ne napravi.
Barica. Zakaj?
Martinek. (Prime harmonike, ide iz sobe.) Ar vaš kriih jem, ar mi je v vašoj hiži dom, ar neščem, da bi zato Irpela, ar si bogata. (Ide.)
2. prizor. Milika,  Barica.
Milika. (Med dverami sreča Marti-neka,) Gospod Martinek je lekaj kisele ugorke dobo za jiižino . .. Hvalen bojdi-----------
Barica, (Hitro skrije šopek, se skrije v pbsteljo.)
Milika. Pri okni je lepše, jablane cvetejo, po medi diši . .. (Sede k Barici, jo prime za roko in jo prisili, da more sedeti in gledati njoj v oČi.) Muc, hitro porej, pri-jateUci sva ali ne? ...
Barica.(Žalostnbse našmehne) Pri-jateljci, Milika.
Milik?.* Na tom mesti mi poveš, ka je bllo.
Barica. (Po kratkom odmori.) Vse je priznao.
Milika. In ti vse verješ?
Barica  Vse.
Milika. To tiidi, dati je vse pOvedo ?
Barica. Na vsako moje pitanje je odgovoro.
Milika. To pa že vala . .. (Se smeje. Pogledne skozi okno.) Gledaj ga odpravo se je pokoro delat. (Kaže) Tak njemi visi glava ... Naj ide, ka pa če bi poslušao. (Palik sede
k Barici in  zaviipno  njoj   guči, kak dobra sestra — setri.)
Vse sem zvedla. Ciganica ima prste vmes. JUrjanec njoj je obečao lonček masti, vrečicomele, pa edno staro k&koš, či dobrb opravi. On je samo obečao. Važ; Martinek njoj je pa plačao ! Sre-brni rajnški je dobila od   njega.
Barica. Zakaj?
Milika. Ne si Čula? Dvakrat ti je povedao.
Barica. Ti si posltišala?
Milika. (se smeje.) Ka pa? Škoda, da samo na dvoja vOha. Sedem bi jih odprla, če bi nam telko vuj dao Bog, tak lepo je bilo.
Barica. To pa je ne lepo od tebe. Ivani nikdar ne povej!
Milika. Ne, ne .. . nikaj se ne boj. Driigo se igodi. Tebi povem, kak ]e dale Vidiš, Geti je eden obečao, driigi plačao. Jaz sem pa plačala pa obečaia. Zato pa zdaj meni sltiži. Zvedela sem od nje vse.
Barica. Istino gučiS?
Milika. Laže vaš Ivan?
Barica. Naš Ivan — nikdar ne»
28 -
Milika. No vidiš, če vaš Ivan začne, te Milika tiidi, ali prle ne ! Dobro poslUŠaj. VaŠ Martinek ima v Pešti brata. Pravi gospod je.
Barica. Od zviinaj. Niti kra;cara pomoči ne privošči svojemi brati.
Milika. To ti neveš kak je. Stokrat ga je zvao k sebi, brez dela bi lehko živb pri njem, ali Marti-nek nešče.
Barica. Jaz sem mislila, da je naš Martinek pameten dečko.
Mllika. Pameten ? To je — nikaj. Pošten je ! Ali ne vujdi mi vsikdar
v reč, ne prideva do konca. f e Tonek je gospod. Gda je Marti-nek zvedo, da tetica gospoda spravlajo v Grabarovo žlahto, je pozvao brata naj pride domo. Ka šče z njim, Geta ttidi ne ve, ali ti pametna boj! Nikdar ne po-zabi, da Grabarova Treza svoj amen držijo. Grabarov Ivan tiidi. Leto dni boš ležala v toj postelji, jokala ia oba, da nišče ne vidi, smilila se boš obema, ali amen de valao.
3. prizor. Ivan, Mati, prvejšnji.
Ivan. (pri okni) Barica, s postelje! Milika. Lekaj je palik   prišeo   tisti
ptič? (Se smeje.) Ivan. Šteri ptič ? Milika. Šteri tak lepo pbpeva:
»Brat piisti oranje, pa pridi domo, Ar tvoja sestrica se ženila bo."
Ivan. Zakaj se smeješ? Pitaj Mar-tlneka, on že celo frlico pbpeva od tistoga ptiča.
Milika poznam tisto frlico, pa ptiča ttidi. Dva zapretiva brata ima.
Ivan. (se ttidi smeje.) Samo ednoga. Drligi je že sloboden. (Sivoga goloba vzeme naprej): Kak se pravi? BSivi ptič, mili ptič, daleč odleti, srečo priženi!" Dobro je Barica? Heš, leti! (Skozi okno ga liiči.)
Milika. Zakaj si ga pusto? Nikdar ne pride nazaj.
U&n. Zato sem ga piisto, ar tvoja ciganica laže!
Milika. (prestrašeno.) Ti si posliišao pod oknom.
Ivan. Sama ne verješ ka praviš. (Odmor.)
Bariea. Podmitao si Geto.
Ivan. Zakaj ne? Naš velki kokot je itak več vreden, kak Milikin mali.
Barica. Aha, zato ga jc odnesla ,,čarna lisica!"
Ivan. (Resno.)Pametno sestriea. Mi-lika, ti nam tiidi pomagaj. Materin amen ne sme valati, ar potom bi moj tiidi valao. Pri našoj materi samo dobra sreča pomaga, oni inače ne popiistijo in trpeli bo-m6 vsi.
Milika. Znaš od Toneka ?
Ivan. SamO telko, da pride. AH ka šče, ne vem. Ne pozabite, pri našoj hiži ga ne smemo spoznati, či on sam ne pove što je.
Barica. Jaz ga tak ne bi spčznala.
Milika. Po nosi spoznaš Krkiče, po nosi so vsi ednaki.
Mati. (Pridejo, vidi se na njih, da so bežali do domij
Barica, stani, skoči iz postelje! Že pri spodnjem sosedi ide.
Barica. Što ide maii?
Mati. (čemerno) Palik se mi po-stavlaš ?! Stani, če ti velim !
Barica. (Hitro skoči zi postelje, s* kozi okno poglede.
Milika. (TUdi gleda.) Resan ide. . Popravi se Barica.
Ivan. Tak, tak, lepo se obleči, ar brezi lepe obleke ste grde — hčeri Eve — vse.
Milika. Grde smo? Od tebe itak lepše — stari ded ... (Zbeži t Baricov iz sobe)
29
4. prizor. Mati, Ivan,
Ivan. (V pintarskom glaži vino in kupico postavi na sto, skozi okno Rleda.) Te dečko je ne za nas... Škoda je bilo poslati po mene mati.
Mati. Jaz sem poslala po tebe ? Ti si poslao po mene.
Ivan Jaz sem poslao po vas? Koga?
Mati. Ne si ti poslao spodnjo so-sedo po mene k Jerebovim ? Jvan vam pošle te glas, hitro pridite Treza," tak mi je povedala — war nekaki so lekaj po Barico prišli."
Ivan. Zgornji sosed je prišeo po mene. BIvan, brž domo" — t?k je začno — wMati velijo, ar so praj nekaki prišli po Barico."
Mat:. Ivan, vej sem pa itak ne tak stara, da ne bi znala ka je bilo frtao v5re prvle!
Ivan. Dva fašenka je že vidla v tom leti naša hiža. Dnes se začne le-kaj tretji ... Pa naj bo, kak je boža vola. (Sede, toči, pije.)
Mati. (Pospravla v sobi.) Tak, če nas tetica pridejo pogledat, te je tretji fašenek?
Ivan. Mati, daleč so tetica od nas!
Mati. (Pogleda skozi okno.) Resan, sam ide . .. Brez tetice bi prišeo ?
Ivan. Gospod ide — mati.
Mati. Tetica morejo priti! Teden dni jo čakam.
lvan. (Sede, si toči in pije.) Vse-edno je: gospod   s   teticov,  ali
brez tetice. S teticov — mali faše-nek, brez tetice — velki fašenek, samo telko je razlika ... Pač kak pred ednim tednom. (Palik pije.)
Mati. Jaz ne razmim ka  gučiš.
Ivan. Korajžo si delam mati... Naj me ne vidi vaš gospod z žalost-nim obrazom. Z obraza mi more Čteti, da je dobro kmetom. Nas liibi zemla, ar jo mi tiidi liibimo. (Pije.) Dekiine pa naj pravijo — stari ded. (Pije.)
Baiica (Ponedelsko oblečenapride, žalostno.) Gotova sem, mati.
Ivan. Vejico rozmarina tiidi v roko Barica . . .
Mati. (Barici) K molitvam se pri-pravlaš? Zakaj ti je molitvena knjiga v roki ?
Ivan. Tvoje bogatstvo vzemi v roko.. Griint, les, maro, peneze ... S temi se lovijo mladoženci. To bi njoj vi mogli povedati, mati.
Mati. (Jako čemerno.) Ivan !! —-
Ivan. Reči ne povem več, samo brez čemerov ostanimo .. . Najmre Od toga se bojim, če naš gčsppd zagleda Baricino knjigico ... no, kak bi pbvedao? — Zbeži ne da bi povedao: »Hvaljen bodi Jezuš KrJstuš!" Ali, to bi bilo najmenje, da bi pehao ...
Mati. Kmet peha I Tvoj Jiirjanec bi pehao. Gospod, šteroga moja sestra priporoča, zagvtišno zna, da je Bog naš nebeski oča!
5. prizor. Tonek, Mati, Ivan, Barica.
Tonek. (Zviinaj pri vrataj) Hlapec,
odpri vrata!
Martinek. (V odgovor zafiička) Mati.   (Pri    okni   stoji,   gleda   na
dvorišče.) Barica. (V desni zadnji kol se sede,
svojo knjigico Hsta.)
Ivan. (Jako zadovolno sedi pri des-noj strani stola, včasi pije.)
Tonek. Odpri, če ti praviml Moje bele rokavice so ne za kmetske dveri. Tri srebrne korone sem dao^za nje.
Ivan, Čtfjte mati, že peha . ..
Martinek. Naj  skočijo prek  plota,
vej je ne previsoko. Tonek. Diindek, da bi si hlače strgao?
Da bi petnajst rajnški obeso na
vaš plot? Martinek. Pa najporazmejo gospbd,
na to sem ne mslo. Naj počakajo
malo. Zbežim v kiihnjo, zakOrim
pod koteo, napravim krop, poteni
pa ziibam dverice, da 'do bele,
— kck  vaše rokavice. Ali malo
tringelta mi naj ne pozabijo dati. Tonek. (Z nogov brše dverice.) Martinek. Gospod, škoda za pod-
plate.  NaSe   dveri   se s  kliikov
odperajo. Tonek. Odpri! Martinek.    Izterjalec    si   naj  sam
odpera. Mati. Pisker njemi počim v glavo,
če mi ešče edno reč pove .. . Ivan. Prav imate mati, što ne piisti .  izterjaica   v  hižo,   tisti   naj ide
od ramov, če ne prle, na novo
leto .. . (Pije, se smeje.) Martinek. Ka pa, če bi tak napra-
vili, kak naši domači zavci. Oni
ne odperajo dveric,  ne  skačejo ,T   prek   plota,   pa   itak   s    siihov
dlakov pridejo na dvorišče. Liik-
njo si skopajo pod p!ot. Barica. Mati, prosim   vas,   Odprite
njemi vi. Ite pred njega. Mati. (Ide.) Ivan.-(Baric>) Krkičov Tonek je.pbz-
nam   ga po  reči.   Pametna   boj
Barica. Rajši idi iz sobe,  ali ne
pokvari moj račun. Tonek. Zdravo starka! Skočite malo
bliže. V toj  hiži je  doma  nekši
kmet Grabar? Mati. V toj prosim. Naj se potriidijo
v hižo. Martinek. Mati,  egzekutora ztfvete
v hižo? Vsako  žlico  nam spiše
za licttacijo. Mati. (Martineki.) Ti  idi  na svoje
delo! Martinek. Če vi velite mati,  idem.
Ali — gospod, naj si dobro za-
mer kajo, krščansko morejo ravnati v toj hiži, ar inače, ali — pod plotom, ali prek plota ... driige odprte poti ne b6 ...
Mati. Niti reči več!
Tonek. (Jako glasno, kak da bi glu-him gučao.j Doma je gospod Grabar ?
Mati. Doma prosim.
Tonek. In njegova prebogata sestra
—  Baricč.
Matj. Barica je tlidi doma. Tonek. Ne Barica — Barice. Dobra
diiša, ne .bojte  tak  nerazumni,
da bi Barico čiili, če  vam  pra-
vim Barice. Mati. Pri nas je Barica  dbma,  mi
ne poznamo nikše — Barice. Tonek. Hlapec in kmet pravi Barica.
Mi, gospodje iz Pešte — pravimo
—  Baricč. Zdaj pa brž k gospodi Grabari,  povejte   njemi, da sem prišeo.
Mati. 0 gospod, mi nemamo takše
gospodske navade. Što znami šče
kaj, si odpre dveri, pride v hižo,
drOgo pa zve tam. (Odpre dveri
v sobo, ostene zviinaj.) Tonek. (Pride. ObleČen je kak pravi
»gigerli".) Malo... no... po sede-
nom mleki  diši.  Ali  nikaj zato.
Bog daj, boter! Ivan. (Sedi.) Bog daj, boter! Tonek. (Zagleda Barico.) Ne je na-
pačna deklina ... Pridi bliže mala,
cuker sem ti prineseo. Barica. (Hibet njemi obrne.) Tonek. (Se smeje.)   Malo   divja je
ta mačkica. Samo naj  ne  grize.
(Ivani) Što ste pa vi, boter? Ivan. Ivan mi pravijo moji prijatelji
in znanci. Prle pa je zbežala iz
sobe deklina, ona je pravila  —
stari ded. To sem jaz. Tonek. Ka pa delate v loj hiži? Ivan. Sedim, gospod. PoČivam, Tak
njim  morem  povedati, če sami
ne vidijo. Tonek. Jaz vidim. Mojeoči so dobre.
Tiidi to vidim, da je prva gumba
- 31
malo na levo  prišita na  vašem
prusleki. Pa brez špajsa! Gospod,
posestnika Grabara iščem. Ivan. In groboga deda so najšli. Barica. ('Stane, bi šla iz sobej Tonek. (S hrbtom se postavi pred
dveri.) Povej što si, prle ne.. . Ivan. (Vstane,  ide  k dveram.) Jaz
njim povem.  Naj  pbrazmejo .. .
(Prijatelsko — odrine — Toneka
od dveric) Ona je moja sestra. Barica. (Zbeži iz sobe.) Tonek. (Šlata si rokb.)  To   je  ne
mbja roka. Zdrobio si v njoj vse
kosti. Morilec, što si! Ivan. Ne morilec. Grabarov VanČi
mi   pravijo,   pa  naj  porazmejo
gospod. Tonek.   Što?    Grabarov   Vanči ?
(Obima ga.) Predragi boter, stric! Ivan. (Se brani.) Gospod, umažejo
si rokavice. Z oranja sem prišeo
domo .. .
Tonek Ka mi jeza rokavice, samo da vas vidim, predragi boter, stric   —   —   —
Ivan. Motiš se Juda Iškarijot, tii nega ne botra, ne strica. Jaz sem sam samo Grabarov Vanči.
Tonek. (Se smeje.) Špajsen dedec. A, ka dedec, cvetoča rožice. Ja-goda je bleda 6d same nevošče-nosti, da vidi vaše zdrave, rdeče vustnice. (Obima ga.) Predragi boter, strfc in prijateo!
Ivan. Tresti šesto leto jem svoj kruh, vido sem edno pa drfigo, ali — takšega gospoda ežče ne.
Tonek. (Sede.) Ne guč'te ... Že se vam dopadnem. Ka pa če povem: što sem, odked sem, zakaj sem prišeo .. .
Ivan. Naj ne povejo, ar bi se za-jokao, moj predragi boter, stric in neprijateo.
Mati. (Blazino nesejo proti posteli.)
Tonek. Liiblena mama, kiišnoti vas da vaša predraga sestra Verona.
Mati. (Ga ne raztni, debelo gleda.)
Tbnek. Ja—ja, sestra Verofoa iz Pešte vam pošle te glas, da vas da kiišnoti, kakti dobra sestra svojo eSče bolšo sestro.
Mati. Odked pa poznajo čni mojo sestro ?
Tonek. Mamica, jaz jo ne bi poznao? Dva zimska kaputa njoj šivam vsako leto. Ednoga z baršuna, driigoga z žutoga svila. Jaz sem njuv domači krojač.
Mati. Resan ... (Odloži blazino, bliže pride.)
Tonek. (Mali križec kaže.) To vam pošle vaša liiblena sestra. Jezuš-ček je na njem, na driigoj strani pa betlehemski angeli.
Mati. (Vzeme križec.) Glej ga, glej. (Kiišne križec.) Pa je ka zdrava naša Verona, povejle nam gospod.
Tbnek. Riba ne bole, tak zdrava je.
Mati. Hvala bodi Bogi, samo da je zdrava.
Tonek. Za Barico je ringlec poslala. Čisto amerikansko zlato... Takše zlato cvrejo iz rdeče kože. Tri in pol dolara košta fiint.
Mati. (Vzeme ringlec, jako zado-volna.) Bog moj telko košta . ..
Ivan. Za mene tfidi imajo kaj, gos-pod boter — iz lepe i bogate Pešte?
Tonek. Tudi. (Kaže.)
Ivan. Naočalje?
Tonek. ,,Ivan, stari grešnik, naj sede v kot, tak njemi povej sinek" — to so mi veleli praviti tetica Verona.
Ivan. Tak so veleli? Hvala lepa! Že shranim te očalje za tetico. (Gleda očalje, vidi, da nega gla-žovine v njih.) Tristo medvedov! Te očalje nemajo bken! Nega glažovine v njih.
Tonek. Ne bojte smešni Ivan. Ka pa vaš kokot je tUdi takši, kak Jerebicov ?
Ivan. Za pet Jerebicovih ga tiidi ne b\ dao, če ga nebi odaesla — čarna lisica...
32
Tonek. VidUe . .. Peštanske očalje so brezi glažovine. Zato se pa vidi skozi nje, kak samo ščete. Peštanske očalje so za deco, ženske, starce, za vsakoga. Za vsako oko so dobre.
Mati. Daj. (Vzeme in proba očalje.) Glej . . . glej .. . fajn vidim skozi
nje. Probaj   Ivan,   lepo se vidi,
dobre so. Tonek. Se zna, da so  dobre, vse
je dobro, ka tetica pošlejc. Mati. Prav imajo gospod. Jaz tiidi
tak pravim. Moja   sestra   ne da
penez za malovredne reči.
6. prizor. Sosedov Jožek, Tetlca, Krčjač, prvejšnji, Barica.
Jožek.   (Jako   prestrašen   stopi   v
sobo.) Vertinja, norci idejo! Mati. JezuS Marija kama pa? Jožek. K vam! Lden zbiksani  bor
nese na glavf. Driiga sveteo lanc
ima na šinjekU
Ivan. Lanc na   Šinjeki ?   Dobr6   si ,   vido, Jožek? .   Rinč'ca je v nosi, v rinčici lanc,
konec lanca je pa   privezan   na
zbiksan bor! (Se stneje ) Tonek. (V stran.) Kesno sem prišeo. .   To   so   tetica   Verona   in pravi
krojač. Ka bo zdaj! . . . Jožek. (Vleče mater.) Oditevertinja,
pri dvericaj stojita. Mati. (Ide z J žekom.) Tetica. (Zviinai)   Odpri   sinek, jaz
sera sestra tvoje matere. Martin. Sestra moje matere? Moja
mati so nikdar ne imeli sestre. Mati. (Zviinaj.)   Preliiblena   sestra
Verona!
Tonek. Zdaj pa zbogom, kesno sem
prišeo. (Vu-ti šče.) Ivan. (Ga prime za kaput.) Pomali
kral lisjakov. BBog plati"-tiščemo .   povedati za trttd.   (Odpre  dveri
tetici.) — Pozdravlena, tetica Verona..
Bog vas je prineseo: Tetica. To je Ivan! Kak je zraseo.
(Obima ga) Sinek moj dragi: Mati. Vsi v sob6, vsi k stoli! Triidni
ste, lačni ste. Što je pa to? (Ba-
rlco pela za roko pred tetico.) Barica. Bog vas je prineseo tefica
Verona!
Tetica. (Njo tiidi obima.) Barica! Ptiček moj! Kak lepa je zrasla. (Obrača se po sobi.) Vse je tak, kak so imeli naš dobri pokojni oča. Bog njim daj sladek počitek 1
Mati. Sedi sestra, sedi prelublena sestra.
Tetica. (Krojači, šteri je z njimi prišeo v sobO in zdaj l velkov iz šib spletenov košarov stoji za njimi.) Gospod krojač, vas pa skoro pozabimo. Treza, to so gospod krojaf, pošten, delaven mož od pete do glave. On me je sprevajao od PeŠte do domi. Šli smo mimo bakonjskih lesov, tam pa — more biti ste že Čuli ka od tpga — razbojniki čakajč na potnike. Samo bi se bojala. Brez gospoda krojača nikdar ne bi prišla domo.
Ivan. (Roko da krojači.) Moje ime je Grabarov Ivan. Bog živi!
Krojač. (Vsikdar prestrašen, vsikdar se njemi trese glas ) Bog živi tiidi vas, dobri mož. Pozdravlena, mati! (Roko njim ktišne.)
Mati. (Prestrašena.) Ka delajo gospod ?
Tctica. Pusti sestra. Gospod krojač že znajo ka se šika in ka ne. Oni znajo kak se je ravnati v pošte-noj hiži. Barica, ti njim Hidi podaj roko.
Barica. (Uboga.)
Krojač. Pozdravlena, prelepa gos-podična!
33
Ivan. Sedimo. (Vzeme košaro in jo
postavi v kot. Ar se krojač brani
ga skoro s silov spravi na stolec.)
Barlca, tvoje  mesto je v ktihnji.
Dnes ne sme  počivati kiihanca. (Vsi sedejo. Vrsta od leve strani:
Krojač, na klogi — prazno mesto,
tetica, mati, na desnoj strani —
Ivan.) Tonek.   (Stopi k tetici, kiišne njim
roko.) Tetica,  prelublena  tetica
Verona . . .
Tetica. Te gospod s6 vaš poznanec? Ivan. Naš je ne. Vaš more biti. Tonek. Tetica Verona, ne poznate
me? Jaz sem majster krojač. Tetica. Majster krojač ? Ne spomi-
njam se gospod, da bi jih vidla
gde v živlenji. Mati. Ne poznaš ga? Tonek. Mene ne poznate? Prelub-
lena   tetica,   što   pa  šiva  vaše
zimske kapute ? Mati. Vsako leto dva.  Ednoga   iz
žutoga svila. Driigoga iz mehkoga
baršuna.
Tetica. Meni — svilene kapute? Tonek. Iz pravoga kitajskoga svila ! Tetica. Jaz gotove kapute kiipiijem
v Pešti. Tonek. Seveda,  gotove   kilpiijete!
Ali kaput ne  zraste!   Kaput  se
napravi! Vaše kapute jaz Šivam,
prelUblena tetica Verona.   (Palik
kiišne rbko in se priklanja.) Ivan. Te  gospod  mi   je  prineseo
očalje.
Mati. Meni — križec. Barici ringle iz zlata.
Tetica. Odked je vse to prineseo te gospod ?
Tonek. Od vas, preliiblena tetica Verona!
Tetica. Od mene? Gospod krojač, vi bi liidi mogli znati ka od toga.
Krojač. (Ne razmi ka je, zato pa ešče bole prestrašen, kak navadno) Jaz se ne spominjam ...
Tonek. Ka gučite vi gospod? Vi se ne spominjate? Spominjate se včasi, ali ne ?!
Krojač. (Poskoči na svojem mesti.) Ja .. . ja. .. skoro se spominjam.
Tonek. Dali ste vi zlati ringlec za Barico ?
KrojaČ. (Od velkih strahov samo prikima.)
Tonek. Za Ivana očalje?
Krojač. (Prikima.)
Tonek. Križec za mater? Včasi se mi spominjajte!!
Krojač. Prosim ... prosim ... spo-minjam se, če oni tak želijo.
Tetica. Jaz se vsega toga ne spo-minjam.
Tonek. (Palik roko kiišne jako sladko guči.) Kak se nebi spomi-
njali, tetica ? . .. To je bilo-------
tisti večer, gda smo malo dobre vole prišli z bara domo. Francosko vino smo pili.
Krojač. Vino smo pili?
Tetica, V bari smo bili?
Krojač. Ne, toga se jaz ne spominjam.
Tonek. (Kak da bi ga kača piknola se obrne proti krojači.) Ne spo-minjate se? Meni pravite, v oči mi pravite, da lažem? Z dva in pol metra dugim nožom vam od-režem jezik.
Krojač. Spominjam se! (Poskoči z mesta, prevrže stolec, tak je prestrašen.)
Tetica. Gospčd krojač . .. Krojač. Mislili smo, da je Iimonada. Tonek. In francusko  vino  je bilo.
Jaz sem kriv, meni odpiistite pre-
liiblena tetica Verona. Tetica. (Jako iz srca.) Dobro, dobro
dete   moje, jaz   vam   odpiistim.
Tetica Verona se rada ravna po
navukaj našega križanoga gospoda Malf. Vse dobro.   Ali  jaz   itak ne
vem, što je te gospod, odked je
prišeo in ka šče pri  našoj  hiži. Jožek. (Odpre dveri in vse iz sebe
zakriči.)   Ptič  je  vužgao  hižo.
34 -
Gori.. .  gori. .!  Hiža,   drevje,
cela ves gori! (Beži.) Krojač. Gori?! (Zbeži iz hiže.) Hiža,
drevje, cela ves gori! Tetica. Gori?! (Beži za krojačom.)
Krščeniki, na pomoČ, hiža gori! Ivan. Hiža gori?!   Usmili   se nam
Bog! (Beži.) Mati.   Gori?!   (Beži.)   Na   pomoč
sosedje ! Vsi zviinaj. Gori! Hiža gori I GOmlo
gori!
Ivan. Po vodol Gdegori? Jožek. V giimli gori! Mati. V giimli   gori!   Vodo,   vodo
prinesi   Barica!   Sosedje,   naše
gtirnlo  gori!  Na pomoč, če vas
je Bog dao! Martinek. (Pri okni.) Tonek,  inači
sem ne mogeb pomagaM  Beživa
od te hiže. Tonek. Resan gori?  (Skoz zadnje
okna vujde.) Martinek. Ne gori! Beživa. (Ide za
Tonekom.)
Ivan. Gde gori? V gtimli ne gori. Jožek. Ne v gUmli. škegenj gorf. Tetica. Krojač, Mati: Škegenj goril
Gori! Gori! Ludje, krčšeniki, na
pomoč! Jožek. Ne Škegenj, tisti sivi golob
gori. Vidite ga? Primte ga!
Ivan. Primem te jaz..!
Mati. Gori, gori!
Ivan. Tiho bojte  mati.   Nindri  ne
gori. (V sobo  pride.)   Povedao
sem naprej —  —  —   Ka pa te
lisjak vujšeo je ? Tretji  fašenek
pri hiži... Tetica. (Zviinaj.) Gori, gori! Kršče-
niki, na pomočj Ivan. (Skozi okno.)  Nikaj  ne gori
tetica. Ne zamerite nam to velko
zmešnjavo. Pridite v hižo. Tetica. V hižč? Ka pa če itak gori. Ivan. Sami vidite, da ne gori. Tetica. Gospod  Krojač,  resan   ne
gori. Ivan. Ne   tetica,  Če   vam  pravim>
nindri ne gori. Krojač. Meni se vidi, da  nikaj  ne
gori, ali   .. no .. . ka pa če itak
gori. Ivan. Prijateo,  ne  gori  in  ne   de
gorelo. Krojač. To samo  Bog  zna  če ne
de gorelo. Jaz bi bio zato, osta-
nimo zviinaj, ka pa če itak gori. Tetica. Tak je, počakajmo. PosiUšaj
Treza, kak mi bije srce, strašno
sem se zosagala. Ivan. flde od okna.) Bebci! Osta-
nite! (Sede, toči, pije.)
7. prizor. Ivan, Barica — pride.
Barica. (Pb kratkbm odmori.) Ivan,
pridi med nje. Zamerijo nam. Ivan. Ne idem. Na takše mesto ne
idem, gde   bi   mi  lehko zmešali
glavo.
Barica. Ne oni Jožek je kriv. Ivan.   Tej so krivi!  Mati so krivi!
Ti si kriva! Vsi smo krivi! Zme-
šali ste skdro mene ... Krojač. (Pri okni, samo  glavo po-
tisne v sobo). Barica, pridite, liišno
je zvunaj. Barica.   Naj pridejo oni gospod v
sobb. V sobi je senca, zvlinaj je
vroče sunce.
Krojač. V sobi je ogenj, smrt. Zvu-naj je sunce, živlenje. Jaz ne dara svoje življenje za sedem takših hiž . . . (Ide.)
Ivan. Jaz bi dao. Za eden kiikeo te hiže bi dao življenje, ar je naša, Bila je naša in naša mora ostati. (Pije.) No, Barica, šteri 9gospoda 'de naš? Šteroga si zbereš za moža?
Barica. Ednoga ne.
Ivan. Ednoga ne? Potem sem pa jaz imeo prav — ne tvoj ptič.
Barica. Zakaj?
35
Ivan. Zmaš, sestrica, patik je prileto tisti ptič. A!i zdaj sivi. Te sivi ptič se sede na vratničko, pa pravi: ,,Pridi Ivan, ar tvoja ses-tricase ženila bo.. ." Ti praviš — da ne. Jaz sem tiidi tak povedao: Ne  'de se ženila, premlada je...
B:r'c?. Ne je mlada.
Ivan. Premlada je. Gledaj, ainen si povedala, da ne staneš pred me-nov iz postelje, če ne bo mla-doženca pri hiži. Eden je vujšeo.
driigi za sedem hiž ne pride v sbbo. Oni neščejo tebe, ti ne maraš za nje. No — in vendar stojiŠ .. . Leži dete! Drži svojo reL, ali priznaj, da si premlada. Pa ne zameri, Barica. (Pije.) Bog živi!
Barica.   (Zbeži  v preklet,  prinese
beloga  goloba  s  kletkov, prle
piisti goloba, za njim vrže kletko.)
Leti! Lažete vsi! Celi svet laže!
(Se skrije v posteo.)
8. prizor. Ivan, Barica, Mati.
Mati. (Pridejo.) Ivan, ka delaS? Iz Pešte sfa prišla. Mesec dni sta hodila dugo in težko pot do nas in ti itak v sobi sediš? (Zagleda Ba-rico.) Ti tOdi? Skočiš iz postelje?
Barica. (Joče.)
Mati. Ka ti je? Zakaj jočeš?
Ivan. Nega mladoženca... Betežna je na smrt. Po vašoj voli dela, mati.
Mati. Vej je pa te gospod — no — K lač-----------
Ivan. Krojač.
Mati. Ka me briga! Kolač ali Kro-jač, to je vseedno. Zato je prišeo, da bi jo vzeo.
Ivan. Potem ga samo vzemi, Barica. Lepi možiček je. Meni se dopadne ar tak nemilo guči: wJaz sem tjojač... totodač .. ." (Pije.)
Mati. Ti-----------
Ivan. Samo povejte mati: pijanec, kmet, ali kak Milika pravi, — stari ded. Nikaj za to. Bog živil
9. prizor. Ivaa, Barica, Mati, Tetica.
Tetica. (pride.) Sama sediva zviinaj.
To bi v Pešti tiidi lehko napra-
vila. Kreganje sva prišla posltišat?
MisMa sem,'da sta mir in sprava
v vašdj hiži. Mati. Tak je bilo, ali zdaj več ne.
(Sede, joče.) Tetica. Jok in kreganje . . .  Dober
Bog,   kakši   ludje   ste   vi   v tej
grabaj. V našem domi je delo in
veselje. Zato je z nami Bog, Ivan. Bog živi vesele delavce. Jaz
si tiidi takše  žtlim,   zato  mi je
naš Martfnek — moj Martfnek.
(Pije.) Tetica. LUbite se! Delajte! Veselje
in sreča sama prideta, Bog poSle
to za plačilo.
Ivan. Mati si drligo želijo. Oni si gospoda želijo, za plačiio.
Tetica. Ti si gospoda želiš. Treza?
Ivan. Ne sebi, — Barici. Naša mati pravijo: BGrabarje smo se lttbili, smo delali, bili smo srečni in veseli kmetje. Zdaj pa bodimo več." Sezna ka. . . Teden dni plavamo že po tistihvodaj. FaSe-nek je pri hiži brez kraja in konca.
Tetica. Piisti tvoje modrije. Vsaki pošten in delaven človek, šteri si sam sliiži vsakdanešnji kriih je gospod. Takšega zeta si morete želeti.
Ivan. Ltiblena tetica, po mojoj voli gučite. Po vašem   sem  ttidi jaz
36
gospod. Grabarov Vanči je do-zdaj sam služo svoj vsakdanešnji krtih, pošteno je živo, on je gospod .. !
Tetica. Pred božjim in človeškim zakonom.
lvan. MojMartinek je tttdi gospod?
Mati. Ne! Martinek je — kmet!
Ivan. Kmet je, bodi po vašem mati. On nema čarnoga lonca za klo-buk, ne belih rokavic, ne za pet-najst rajnškov hlače. On je samo kmet.
Istina, pošten je, delaven je, ali ka je to brezi belih rokavic, brezi zbiksanoga klobiika .. .
Barica. Tetica Verona, božja Šiba nas bije ...
Ivan. Dobro praviš, Barica. Gre-šili smo.
Tetica. Spokorite se! (Odmor.)
Ivan. Mati, vi ste začnoli — amen. wNe kmet, ne Martinek, »amen" tak  ste   povedali. Inači povejte,
pa odneha šiba božja. Tisti ,,ne" morate vopozabiti.
wNe stanem iz postelje, dokeč mladenič ne pride v hižo, šteri de me za ženo prbso"-, tak je povtdala Barica. Kato jo bije šiba božja!
Barica. (Sede v postelji.)
Ivan. Začnite, mati. Barica pove dale jaz ttidi /ie ostanem dužen. Vsi trije lepo sklenemo roke, pa pbvemo: ,,Ti, s trnjom kronami gospod zemle in vseh višav — odpusti nam!"
No, Barica, koga vzemeš : gos-poda, ali Martineka!
Mati. Ne kmeta, ne Martineka!
Krojač (Pride, ponižno). Ne Marti-neka ... mene... Krojač...
Barica. Vas ? Vas ne, gospod Krojač.
Tetica. (Potegne Krojača za rokav.) Kaj ščete z njov?  Ne vidite, da je   puna   čemerov?  Trikrat na den bi klečali   na   kukorci .. . Pojdiva !
(Zastor.)
Tretje dejanje.
Oder: Kak v prvom djanji.
1. prizor.
Ciganica. (Drži kluko.) Moj sivi in černi sta opravila svoje delo. Vsakši je prignao dečka. No, če se je tebi niti eden ne dopadno, to je ne moja falinga. Te tretji de pravi.
Uarica. (Na postelji sedi.) Nikaj ti ne verjem, Geta. Sramoto si spravila s tvojimi golobi meni in našoj celoj žlahti. Zlate gore mi obečaj, jaz ti itak ne verjem.
Cigan/ca. Barica, razmi pametno reč.. .
Baiica. (Hrbet obrne.) (Zviinaj od daleč se čiije pesem od Barice.)
Milika. (Pride, ravnp na pragi sreča ciganfco.) Nazaj, ptičica moja, že
dugo čakam na priliko, da bi na-
pravila najin račun. (Vleče ciga-
nico za rokav.) Ciganica. Takstaro ženskocukaš?
Pretepala bi me  morebiti  tiidi ?
Ne bi se ti smilila — dete moje ? Berica. Piisti jo, prosim te  Milika,
Niti viditi jo neščem. (Petje se že močnejše glasi.) Milika. (Oganici.) ČUješ,   kak po-
pevajo špot te poštene hiže ? To
je tvojc delo. Povej mi, zakaj si
to včinila?! (Jo strese.) Ciganica.   Nikaj   za  to.   Lepa   si.
Močna si.   Nikoga se ne  bojiš.
Jaz ti odpustim. Milika. Ti lehko, ali jaz ne 1 Zapel-
ivka! Gledaj jo.  (Barico  kaže.)
Škoro mesec dni leži samo zato, ar so botra Treza posIiišaJi na tvoj kačji jezik. Ti si gučala, da se Ivan ženiti šče, ti si svetovala naj je z ,,amenom" zvežejo na posteo. Čarna dtiša ti! (Strese jo)
Ciganica. Grabarovi žlahti Geta nigdar nešče slabcga.Tebi tiidi ne.
Milika. Zdaj ne, ar te držijo moje roke .. .
Ciganica. Nikdar ne, ti znaš, da sem ti povedala istino na prvo reč .. .
Milika. Za maloga kokota, ali ne za moje lepe oči,
Barica. To mi je prišla povedat, da prej pride Martinek.
Milika. Martinek pride? (Piisti ci-ganico.)
Ciganica. Pride. More prlti.
Mflika. Ne veri njoj!
Ciganica. Itak pride. Jaz znam, da pride.
Barica. (Stane s postelje, iz srca pravi.) Geta, samo stara ciganka si, nikaj več. Ali ciganom je ttidi tisti Bog nebeski oča, šteri nam. Vsaki den lehko merješ. Ne vzemi si Geta novoga greha na dtišo. Povej, istina da pride ?
Oganica. Pride. (Obe roki položi na srce.)
Milika. (Ciganici.) Zdaj pa zbogOm! Na konci nas palik zapelaš.
Oganica. (Ide)
Barica. (Ne boj se, ne zapela me več. (Sede, Miliki tiidi da mesto.) Po pravici ti povem Milika, rada bi njoj vervala. Znaš naopak ide pri nas vse, če Martineka nega pri hiži. Deset lepih reči sem ne čiila od brata, ne od matere, prazno, mrtvo je vse v celoj hiži od tistoga časa, da je Martinek odišeo. Tetica so v vesi ali ne pridejo k nam. Zlati mir fali pri nas. Falijo njogove norije.
Milika. Tak bi mogla gučati pred tremi tedni, te ne bi bilo pri vas nikše zmešnjave. Sedem let sltiži
Martinek pri vas, zasliižo te je. No, ka želiž ešče ? . .
Barica. Ne tak. Ka gučiš ?
Milika. Se zna. da ne — tak, ali itak — tak . . . Prvič ne^tak, po~ tem pa itak — tak .. . Že znam. (Bliizi nje sede.) Pa piistiva to. Drtigi vzrok me je prignao k tebi. Barica, znaš da po celoj vesi od tebe pcpevajo?
Barica. (Vsigdar bole ža!ostna je.) Znam.
Milika. Cela ves se na tvoj račun smeje.
Barica. Znam. Oganica je kriva.
Milika. Ti tiidi, zakaj si vzela tiste golobe. Mati so ešče bole krivi, zakaj so vervali ciganki. Itak bi lejko znala botra Treza, da ciga-nica iz laži živi.
Barica. Nihče ne ve, kak je bilo.
Milika. Vsi znamo, kak je bilo ! Mati so ne šteli kmeta Martineka. Ivan pa ravno njega. Mati si gospoda želijo za zeta, Ivan bi rajši vido veseloga, delavnoga kmeta. jUrjanec je Geto poslao k tvojoj materi, naj pozve to in ono, oni so pa povedali več kak bi smeli. Tak se je začnolo.
Barica. Ne pravi dale Milika, tak znam, da na konci z mene na-praviš najvekšega krivca.
Milika. Ne. Samo telko ti ščem povedati, da si vzemi moža, A)i kak prle si izberi ednoga.
Bafica. (Sežalostno posmejei)'Taki.i Vzemi si moža! Kiipi kvas ža dva groša .. , Jaz bi že vzela, ali što bi vzeo mene? N.hče!
Milika. JOrjanec bi te ttidi vzeo. Te glas ti pošle, odrezatt si da mustače, za volo klešč, yde pa pr6so odpušcenje. (Še smeje.)
Barica. Dobro, samo se norčari.
Milika. Teticin KotkodaJ te tiidi vzerae,
Barica. Milika!
Milika. Ka gučim, Martineka sem štela ponujati . . .  (Odmor.)
- 38
2. prizor.
Zviinaj zborna pesem od Barice. VeŠka mladina popeva. Kak idejo miitlo hiže se pesem jači, sledi pa slabša.
Barica. ČUješ ? pbd okno  mi  pri-        Milika. Šteri bd crganice čaka do-
puščenje, on lehko ide po svojoj poti. Jaz tiste zovem, šteri so dobroga srca.
Dečko. Boječega  srca, Naj   on   pride, tvojega jezika.
dejo popevat.
(Obe posluSata.) Milika. (Pri okni.) Dekline, pridite
malo k Barici! Anika. Betežnika gledat? Dečko.   Nemamo   dopiiščenje   od
ciganice!
tak  pravi. šteri se boji od
3. prizor. Matjaš, Verona, Anika  pridejo.
Anika. Hvaljen bodi Jezuš Krisluš!
Prišli smo te pogledat Barica, Verona. Betežna si Barica? Sirčta,
v postelji ležf, mi se pa na sunci
veselimo. Matjaš. Jaz sem tudi prišeo. Dobra
prijatelja sva bila vsikdar, ka ne
Barica?
(Odmor)
Barica, Dugo sem vas ne vidla. Verona. Betežna  si ., .   Ne  hodiš
zviinaj, nas pa ne pusti delo. Barica. Za volo betega bi lehko šla. Anika. Barica, istina — da  ti prej
nikaj ne, samo manjariš ? . .. Barica. Istina, Anika. Anika. Naša mama  so  pravili, da
te je ciganica zapelala. Barica. Istina, Anika. Anika. Či sama znaš kak je, zakaj
si ne pomoreš ?
Verona. Ravno to ne razmi nišče! Barica. »Arnen* sem povedala, tak
more biti. Milika, Jaz povem kak je. Martinek
je podmitao ciganico-----------
Matjaš. Ti samo nikaj ne guči  od
Martineka. On je moj prijateo. Milika. Meni tiidi. Pa ne vujdi mi
v reč. Podmitao je ciganico — Anika. Martinek ne podmita nikoga! Verona. Njemi brezi mite tiidi vči-
nijo, ka želi! Milika. (Se smeje.) Vsi ste zalubleni
v Martineka. Pa bodi po vašem,
Na driigom konci začnem. Barica je amen povedala  —   —
Verona. Da ne stane iz postelje dokeč —   —   —
Matjaš. Dokeč ne pride dečko, šteri jo za ženo vzeme. Cela ves zna kak je! V frlici popevamo!
Barica. Ti tiidi popevaŠ, Anika?
Anika. Tiidi. Lepa je.
Verona. Ka gučiš? (Ciika jo za rokav.)
Matjaš. Amen povedati, to — je ne bilo lepo, ali g^ešen amen držati, — to je greh.
Verona. (jako po farizejsko.) Spoko-rite se vsi irije!
Anika. Jaz sem najmlajša med vami, ali itak povem, ka mislim. Barica more povedati prva: wOdpiisti mi Bog, da sem amen povedala." Ivan je zadosta čeden, on se spokori,^Če je grešen amen po-vedao. Če se vliva pobblšata, mati tiidi povejo svoje, pa bo božji blagoslov pri hiži kak prle
Milika. Tak napravite!
Matjaš. Driigo ne pomaga.
Vercn1?. Dvanajst nas je šlo mimo in samo trije smo prišli k tebi. Moreš razniti, ka pomeni to. Spo-korite se, Barico!
Matjaš. More biti, viitro te že ni-hče ne pogleda ...
Anika. Spokorite se. Pesem naj os-tane,   ar   je    lepa.    Samo    to
morejti pozabiti, za koga je šlo.
Prle pozabijo, če se spokoriš. Verona.  Vsemi jurjanca,  Martinek
je ne za tebe. Matjaš. Za Verono je . . . Verona. Če je, pa je . .. To je moja
skrb. (Stane i ide.) Matjaš.   No   no,   Verona .. .   (Ide
za njov.) Anika. Barica, to po pevajo od tebe,
da na  rdeči  kočujaj sam .. .
Verona. (Odpre dveri in tak kriči v sobo). Sam htidi pride po gos-podično! (Dverižalopotnein ide.)
Anika. Meni nikaj ne zameri Barica, jaz samo dosta klepečem, ali itak te rada imam. Tebe tiidi. Milika! (Zbeži.)
Barica. (se vrže na postel m glasno zajoče.)
Milika. (sedi poleg nje in jo pomi-lUje).
(Odmor.)
4. prizor. Krojač pride.
Krojač. Klanjam se gospodične, kla-njam se ...
Te korine sem vam prineso. To zajtro sem je nabrao. Ka bolšega bi rad prineso, Na posteljo je bom raztr so. Ne vem dale. (Se smeje.)
Milika. Do se je ttidi slabo bilo. KrOjaČ. Jeli, slabo je bilo? Nikaj se
nemrem navčiti na pamat. Milika.   (na korine   kaže, Krojači.)
Dajte je Barici, znam ste je tak
njoj prinesli.
Krojač. Najrajši bi vse te lepe ro-
žice raztreseo po posteli. AH ...
Ne jočite Barica, ar potem meni
ttidi vujde .. . (Cvetice raztosi po
stolci poleg šteroga stoji. SkcJro
jbče.) Mllika. Sedite gospod. Vi ste ddbro-
ga srca. Krojač.   Hvala   lepa:   Lepa   hvala.
(Sede na korine.) Milika. Ka  delate gospod? Zmeč-
kate je vse . . . Krojač. Glej nevclo,resan ... Zmeč-
kam je vse. (Nerodno popravlja
cvetfce.
5. prizor. jtlrjanec pride.
jUrjanec. (klešče kaže). Nikaj ne zamerite. Na ce€ti sem je najšeo. Vaše so, Barica.
Barica. (sedi na robi postelje, skuze si briše.)
Jiirjanec. Bog nam daj vse, ka doz-> daj fali. Hvaljen bodi Jezuš Kiis-tu§! Ne boj čemerna, Barica, (Roko n]o] da.)
Barica. Ti nam odpusti, Peter.
Jurjanec. Ti mi tOdi odpusti, Mi-lika. Znaš tak, sem misb, bole zagvOšnb je, če sam pridem. (Ba-rici.) Vidiš, moje duge rogove sem pa doma nehao.
Milika. Deset rajnškov več bi dala za tebe. Ne istina, Barica, čisto fajn dečko je brezi rogov?
Barice. Sedi Peter,
Milika. Ta dva se lekaj ne pož-nata.   To je naš gospod Krojač,
Krojač. Krojač iz Pe^te!
Peter. Peter od svetoga Jiirijal
(Fanta sedeta k stoli, čemertio se spogledavata. Deklini sedita na postelji.)                             -
(Dugi odmbr.) Peter. Gospod Krojač . .! Krojač. Fogpod Peter!
40
Peter.  Moji mustači bi do vas se-
gali, če je ne bi odreza6. Krojač.   (Mustače   si stiče). To je
vse mogoče... Barica.  Samo   z lcvov  ne, s   pra-
vov   rokov   si   stičite   mustače,
prosim Vas . .. Krojač. Meni je vse edno. Za desno
roko  je  tudi   zraslo, hvala bodi
Bogi, zadosta. Pri nas se dobijo
mustač1'.
Milika. Mustače pa imate, sveta istina.
Krojač. Lepi so, ka ne?
Peter. Kratki muztači so lepš1'.
Barica. Lepši so.
Krojač. (Poskoči.) Vam se dopad-nejo, če so kratk'? Prosim, naj bodo kratki. (S škarjami odreže muztače na edni slrani.) LepŠe je zdaj ?
Vsi se smejejo. Lepše! Lepše!
6. prizor. Tetica pride.
Tetica. Gde je te naš Krojač? (Za-gleda ga.) Človek, kakši ste ?
Krojač. Sarra Barica pravi, da Iepi.
Tetica. (Kaže). Edni mustači — takši, drugi takši.. . Joj !
Peter. Brezi ogledala so se brili gospod.
Barica. Sedite, draga tetica.
Tetica. (Krojačl) Po celoj vesi vas iščem, ali kak da bi zemla požrla našega Krojača, nindri ga ne naj-
dem. Če  mi   ciganica   ne   pove
gde se skriva, nikdar ne zvem. Ka   pa   tiste   korine ?   Korine
ste dobili ?  (Prestrašeno gleda ) Miika. Gospod  Krojač so je pri-
nesli.. . Tetica. Korine  ste   prinesli ?   Vi ?
Brezi mojega   znanja ?   Oj obe-
čanje moškov, laž je tvoje ime!
(Skoro zajoče.)
7. prizor. Mati pridejo.
Mati. (Pride, čiidi se, da vidi telko
gostov.) Milika. Nikaj   se   ne   bojte   botra
Treza. Samo dobri Hidje  so   se
zbrali v vašoj hiži. Krojaš. Več kak dcbri Mdje.  Vaši
zvesti   sinovi.    (Pontija    svoje
kbrine.) Peter.   Naj   meni   tiidi   odpiistijo.
(KleŠče  njim  poniija.)  Na cesti
sem je najšeo .. . Prosim odpiis-
tite mi. Tetica. Jaz sem ttidi prišla. V ednoj
vesi živimo, sestri   sva,   liibimo
se. Pozabiva, Treza, tisti den... Mati. Pozabiva, Verona. Tak znaš,
Ivan je kriv, ne jaz. Barica,  krtih  in vino  prinesi!
Milim  gostom kriih  in   vino da
Slovenec. Barica. (Ide.)
8. prizor. Ivan.
Ivan. (Pride.) No-no, glej ga, glej . !
Peier. (Dvoje klešč spari naprej.) Te klešče sem najšeo na cesti pred vašov hižov. Mislo sem, da so tvoje...
Ivan. (Se smeje). Dobro, dobro Pe-
ter. Hvala lepa. Krojač. Jaz sem nekaj lepšega pri-
neseo. Cvetice!
41
Te čvetice sem ti prineseo, Kaj bolšega bi rad ti dao .. (Ne ve dale.)
Ivan. Hvala lepa, gospod Krojač. Sedimo prijateli. Kriih in vino nam dajte na stol, mati!
Glej ga, glej . . našo tetico. B6g živi! Odpiistite nam. Bo-dimO  si  dobri tak negda sveta.
Barica. (pride, toči)
Ivan. (sedi.) Dve pošteni praseti s?m kiipo. Gicaste.
Mati. Hvala Bogi!
Ivan. Sirove krumpiše so njim vrgli, tak so je žrli, kak vucje meso.
Peter. Gicaste svinje dobro jejo, prav imaš Ivan.
Krojač. Gicaste svinje je dobrb pojesti. To je poglavitno! Kak jejo one, to je že njuva skrb. Jeli, liiblena tetica Verona?
Ivan. Truden sem prišeo domo, ali pozablena je moja duga pot, ar beloga goloba sprave sem najšeo v našoj hiši. Naj ostane mili gost naše hiše na vse veke. Na vaše zdravje daj Bog mati! (Vsi trkajo, pijejo)
Peter. (Eiče dvoje klešče vzeme naprej.) Za vold teh kleč sem se vam zamero dobri domači. Od-ptiščenje prosim od vas inbožji blagoslov na sveto hištvo, Štero naj se kak najprle sklene. Na vaše zdravje dobra mati! (Pije.)
Krojač. Na zdravje mojoj prelepoj zaročnici! Bog vas živi, mati!
Peter. (Nove klešče vrže na stol.) Što je vaša zaročnica? V toj po-štenoj hiši je samo edna deklina in otia je moja!
Krojač. Ve pa to . *.
Tetica. Vi se jako spozabite gos-pod Krojač.
Krojač. Zakaj ? Jaz se spozabim ? On se spožibi! Z fjčnica je moja!
Peter. Eto vam ešče edne klešče. Te pa za toga gospoda. Jaz vam pokažem čida je zaročnica!
Ivan. Mir, pošttivani prijatelju V etoj hiši je samo hči poštenih starišov, nikaj več. Ona je ne obečana ne Petri, ne Pavli.
Milika. Što zna? Ti si jo ne bbečao, ali driigi so tiidi pri hiši .. .
Ivan. (Na mater pogleda.) Proti mojoj voli ste jo obečali ?
Krojač. Ja—ja meni je obečana!
Ivan. Vzeli bi jo pošliivani prijateo proti mojoj voli ?
Krojač. Pri tom stoli, samo či Ščete.
Peter. Jaz jo na tom mesti vzemcm!
Ivan. Tak je ? Potem pa — Če bi \o dao .. . Gospcdi, Barica je sircta, svoj obleč de nesla mcži, pa či njoj kakšo kravo damo. Ar — no, zakaj bi tajo ? — Jaz se tiidi ženim. To mi nišče ne sme zameriti, če se že zdaj skrbim za moja stara leta.
Tetica. Ti se oženiš ? Stari ded ! Jaz si tiidi vzemen moža!
Mati. (Ivani.) Tak? Te pa je itak ciganica znala istino ?
Ivan. Oženim se mati.
Peter. (Zna, de je odplavala bo-gata herbija). Ja? On se oženi? Oženi se Ivan. (Hrbet obrne ce-loj driižbi.)
Krojač. Kak pravite poštiivani gospod?                               ,   .
Ivan. Oženim se.                        -1:
Krojač. I Barica?
Ivan. Tiidi. Samo telko, da merre dobi.
Krojač. Petdvajset plfjgov?
Ivan. Petdvajst rajnškov.
Krojač.  Te človek ne ve, ka gučl. (Hrbet obrne, tiidi sede). (Odmor.)
Milika. No, ded je babo kiipo.
Mati. Naj dela po svojoj voli, jaž ne popiistim. Sto let bo ležala Barica na toj posteli. če ti je po voli, ali Grabarova Treza ne po-ptisti. Kmeta mi ne spraviš v hižo.
Ivan. Premalo nam je bilo ešče \i kaštige?
42
f etica. Ivan, ti bodi, šteri popiisti. Milika. Zadnji čas je, da popiistiš.
Cela  ves se ne Grabarov račun
smeje. Mati.  Naj  se  smejejo.  Naj  samo
popevajo!   Ka  nam pa morejo? Tetfca.  Treza,   neščeš razmeti pa-
metne reči? Mati. Nikaj ne razumirr! Ne boj se
Barica,  vkiiper ve sedeie na toj
postelji. (Ivani) Ti pa samo pošli
po pozvača, ne viitro, zdaj začni
svoje gostiivanje. I v a n.   Mati  v   gvtišno   nesrečo
bežimo. Mati. Rajši smrt, ali — amen vala.
Jaz pri tom čstanem, ti pa včini
kak ščeš.
(V sobi se hitro mrači, velki oblaki zakrijejo sunce.)
Ivan. Ne gučjte tak mati, prosim vas. Vi ste nas včtli, de je Bog naš oča? Vi ste nas včili, naj se spo-korimo či toga dobroga očo raz-žalimo? Vi ste me včili, naj nik-dar ne bom trdoga srca ? In zdaj nas vendar vi pelate, mati, v za-gvišno pogublenje?
Mati! To gučijo od nas, da smo s samim hOdim sklenoli zvezo To popevajo od nas, da z grtn-lajcov i bl:skanjom — na rdeči kočtičaj — sam šatan pride po nas! Mati! Spokorimo se. Bjžja kaštiga je pred dverami!
(Sobaje v kmici, bliska, grmi, ploha bije streho i okna, Beli golob spadne v sobo.)
Barica. Moj beli golob! (Vzeme ga v roke.) (Grmlenje,  blisk, skoz   odprta
okna se pokaže živo rdeča svetloba.)
Tetica. Usmili se nam Bog! Rdeča kočija! (Vsi skočijo z mesta, se skrivajo.)
Peter. Železni konji stojijo na dvo-riščil (Dale grmi, bliska.)
Milika. Gde so kočija ? Oblak plava, toča bije.
Krojač. Joj... po žvepli smrdi!
Tetfca.   Vrži   tistoga   goloba   rla
dvoriščel
Peter. Vrži ga v6 !                     .'
Krojač. Vrži ga v5! Milika. (Vzeme od Barice goloba.)
Vržite ga, če ščete.  Vzemite   ga
od mene, če viipate!
(Strašen   blisk   i  grom.   Na
dvorišČi postoji voz z Martinekom
i Tonekom.) Milika. Voz! Tetica. Konji! Barica. Vsi na kolena! Mati. (Spadne na  kolena.)  Usmili
se nam Bog!   Odpusti mi Bog! (Grom, blisk.   Čtije se z dvo-
rišča kak mirijo konje: E... e...
e...!)
Tonek. (Moker je od pete do glave,
vstopi.) Dober večer! Peter.   HUdi! Bežimo! (Z strašnim
krikom zbeži.) Tonek. Ka ti  je,  prijateo ?   Kama
bežiš? Vsi bledi ? Vsi prestrašeni . ..
Ka je z vami, dobri liidje? Gos-
pod Krojač, ka pa je ? Krojač. (Strašno prestrašen  zbeži.)
Vkraj! Po žvepli smrdiš ! Tonek. Dodbri liidje, kaje z vami?
Tetica Verona   —    —   — Tetica. A ... a ... Vkraj!!
(Po časi   odneha   grmlenje i
blisk, v sobi navadna svetloba.) Tonek. Vsi se bojijo,   pa  sam ne
vem  zakaj.  Ka  pa  je?  Moker
sem, to je vse. No — pa vendar
so mi ne zrasli  rogovi?  Ali —
ne daj dobra sreča — rep bi mi
zraseo ?
Mati, pozdravljena! Mati.   (Prestrašeno   odskoči.)   Ne-
beski Oča, odpiisti nam, usmiljeni
bodi, grešili smo vsi! Tonek (zagleda goloba.) Moj golob!
Tri tedne i tri dni je hodo pred
menov. Zveo jeza mene ... Golobek, gde je deklina, štera
me je zvala, šteia  te je  poslala
po mene na dugo i težko  pot?
43 -
Milika. jaz sem ga poslala. Barica. Ne ona. Jaz sem ga poslala.
Mene naj kaštiga Bog. Tonek.   Dobro,   potem   si   moja.
Zvala si me. Prišeo sem. Pojdiva! Mati. (Brani  Barico.)  Ne dam j<3!
Krščena je!
(Soba  v   čisto navadnoj svetlobi.)
Tonek. Mati, jaz sem tiidi   krščen.
.    Ne poznatete me ? Jaz sem pri-
neseo tiste fajne očalje. Ivan. Mati, to je tisti  lisjak,   šteri
nam je že ednok vujšeo. Dobro
gospod, samo da se vidimo. Ali
zdaj   malo   duže   ostanete   med
nami... Tonek. Se zna, da ostanem. Stirati
me ne bi mbgli. Mati.   Bog   moj,  oča moj, odpiisti
nam!
Tetica, (Spozna Toneka). Treza, ve je to tisti gospod, šteri je našemi Krojači jezik Šteo odrezati.
Tonek. Se zna, da on! Z dva i pčl metra dugimi Škarjami.
Barica. Ivan, jaz poznam toga gos~ poda! Znaš što je to?
Ivan. Tristo medvedov, to je krki-čov Tonek! (Prime ga za rame.) Tristo medvedov Tonek, zosa-gao si nas vse!
Tbnek. (Šaljivo.) Pomali predragi boter, stric i neprijateo! Samo pomali! Jaz sem nikši Tonek ne.
Ivan. Tonek si nol
Barica. Tonek si no! Martinckov brat!
Tetica. On je no, po nosi se vidi. Ravno tak velki nos so meli tvoj pokojni, oča, Bog njim daj mir v zemli!
Ivan. Guči   ka  ti je vola, ali ti si
Krkičov Tonek.   (Potisne ga na
stolec.) Na tom mesti nam poveš,
kak si spadno zdaj izmed oblakov,
Tcnek. Jaz zmed oblakov? Lepa nova rdeča kočija so me pri-pelala.
Milika. Pa dva čarniva k5nja.
Tonek. Konji so ne moji. Konje je Martinek ktipo.
Martinek. (Pride, tiidi moker). Hval-
jen bcdi Jezuš Kristuš! Barica.   (S   srčnim   veseljem   beži
pred njega.) Martinek! Martinek
je prišeo ! Mama, mamica, Mar-
tinek je prišeo. lvan. Viipaš nam pred oči ? Mart'nek. Viipam vert, sami znate,
da sem ne najvekši krivec. Tonek. Grdo sva ravnala oba. Milika. Sveta istina! Martinek. Mati   —   mamica, vi mi
odpiistite.
Mati. (Do konca jako potrta, vidi se na njoj, da je pošteno kašti-gana za svojo trmo.) Jaz vsakomi odpiistim sinek moj. Naj samo tiidi meni odpOsti Bog.
Tonek. Ti Martin, če bi vido, kak grdo so me sprejelf. Proti koti so se vlekli vsi.
Tetica. To ti ne veš zakaj. Pa naj-
boljše je, či nikdar ne zveš. lvan. Nikaj   od  toga.   Sedimo. Za
nami je, hvala bodi Bogi, vse grdo. Tonck.  Jaz  ne   sedem.   Povedati
mbrem — zakaj sva prišla. Milika. Po deklino sta prišla, znamo
vsi. Samo to je škoda, da brezi
ciganice, gospod Marlinek. Tonek. Jaz  sera  prišeo  na mesto .
ciganice.                                      r {•'
Milika. Zcbston sta  prišla.  Siroto
nišče ne vzeme. Tisti gospod de '   se ženo. (Na Ivana kaže.) Barici
samo edno   stiho   kravo  obeča.
Amen je povedao, tak bo. Ivan. Dva je že stirala ta nedužna.,
laž, pazi Martinek!
Milika. Amen si povedao — no! Ivan. Mati, vala ešče vaš Amen ? Mati. Ntkaj! Bog nam naj odpiisti. Orešniki smo vsi.
Ivan. Barica, ka pa tvoj amen vala ? Barica. Moj amen? Kak mati želejo* Jaz bom mamo vbogala«
44 -
Mati.   Nikaj  ne   vala,  dete moje.
Tvčj tfidi ne vala. Smiluj se mi,
mati Marija!
Ivan. Moj amen tUdi ne vala! Milika. Tvoj mofa valati! Ivan.  Pusti, Milika, ka bi se ženo
tak stari del. ..
Milika. Moraš se ženiti. Na tvo-jem gosttivanji bi rada raztrgala moje nove punčuke.
Martin.  Ivan bi bio mladoženec ..
Barica. Milika bi bila mladoženka.
Milika. (Rada bi vujšla) Ti grdoba !
Tonek.   (Jo   ne piisti). Počakajmo
mi.lo!
Ivan, — Milika to je eden par
Barica i-------------
Tetica.   Martinek,  to je driigl p:r. Martinek.   I   vf,   preliiblena Tetica
Verona   z   gospodom   Krojačom
— tretji par. Mati, mamica, dobro
de tak? Matl. Delajte deca moja, ka ščefe,
Bog   vas   blagoslovi. Jaz sedem
k   peči,   mDlila   bom   Boga naj
nam odpiisti — amen.
(Zagrinjalo se dolpiisti.)
Julij Kontler.
Luksuš i ttioda.
Najbol' gospodOje Dnesden Iuksuš ino moda, Dela vtis prevelik Na sirrnaka i gospoda.
Sužnja njoj je vdana
Že ne sam' varaška gospa,
TOd' vesnička dekla
Jo preveč-preveč rada ma.
Žamat svilen robec špice od guta do pete; Nad tem tero dnesden Vnoge dekle si glave,
Z boksanoga ledra Šl vnoga punčule želej;: 1 po viskih petah Že vsaka dfnda hrepenej.
Smeha je pač vredno Zakopan biti vu dugah;   . I nositi cifro Na svojem teli i nogah.
Dragočo zdaj čuti Kak velki varaš, tak i ves,   . Pa denok juhaha — Povsod veselo stoji ples!
Karte, lumparija,
Či glih prinašo veliki kvar,
Denok nema mira
Vti vnogotfi žepi slednja par*.
{^mali bode prišeo K nam naprijeten tisti čas, V šterom bo zakričao Želodec vnogi na ves glas!
- 45 -
Salapenci pa kosa.
Narodna.
To je bilo v tistom časi, gda so šče na Salapenskom nej poznali kose.
Prišeo je eden tihinec pa je najšeo štiri Salapence na ednoj senožati, ka so s šilom travo smicali, pa jo tak trgali dol. Tihinec se je tomi jako smejao, pa je je pitao:
—  Pa šče vi nemate takše škeri, ka bi to lejko ž njov edno minoto dol spravili, ka zaj eden den mate dol spravlati?
Salapenci so odgovorili:
—  Ja, ge bi pa mi meli   takšo  šker,   da smo   je šče   nanč nigdar vidli nei.
Tihinec njim nato pravi:
—  No, gda jaz drgoč k vam pridem, vam prinesem z našega kraja edno takšo šker, ka ž njov edno minoto veČ opravite, kak zaj eden den.
Salapenci so ga pa prosili:
—  No, prinesi nam ti takšo šker, vej ti mi damo, kelko boš za njo proso.
Gda je tihinec drgoč nazaj prišeo, je prineso koso, pa jo je na red napravo, kak že kosa more biti. Prle kak jo je z rok dao, je trikrat vrezao ž njov. Salapcncom se je to dobro vidlo, kak dosta ta šker ednok vreže, pa so pravili:
—  To šker pa mi kiipimo, či de nas ravno 100 ranški stala. - Pitali so zato tihinca:
—   \{a pa te ščeš za njo meti ? Tihinec je odgovoro:
—  Ka mi z dobre vole za njo date. Vej mi že znankar telko date za njo, ka ne bom kvaren.
Salapenci pa, da so štirje bili, so tak navrgli, ka je vsaki dao 25 ranški, ka je tihinec vsevkiip   100 ranški dobo za koso.
Gda je tihinec dobo peneze, se je paščo tam odnot. Strah je bio najmre, či bi si Salapenci kaj odmislili, pa bi njemi koso nazaj vrgli. Salapenci so pa kosili do podneva, pa se njim je jako dobro vidlo, kak dosta so nakosili.
Gda je podne minolo, pa so Salapenci lačni postali, so se spravili, ka do šli domo jest. Te so pa nej znali, kak bi nesli koso domo. Nazadnje so si dogučali: Štirje jo mamo, pa jo šlirje moremo nesti!
Stopila sta zato dva v štric, pa sta si koso prek po plečaj djala, tak ka je kosišče   naprej  bilo obrnjeno;  oviva  dva sta si
___ 46 —
pa naprcj kosišče na rame djala, tak ka sta vsaki za eden mttnteo držala, pa so jo tak nesli domo.
Te so pa prišli do ednoga jarka, ge je trbelo prek skočiti. Tam sta tiva zadnjiva čakala, ka bi prlc prednjiva skočila prek. Teva sta resan skočila, pa sta koso tak cuknola, ka je zadnjima glave krej odrezala, pa te njima na pete spadnola. Gda sta pred-njiva to vidla, ka je kosa zadnjima glave krej odrezala, sta se tak prestrašila, ka sta jo ia lučila, pa sta te bežala domo pravit, ka je to za stvari, ka njim je dva človeka skončala.
Salapenci so nato vsi šli gledat, či je to istina. Gda so vidli, ka sta kosca resan poleg jarka brezi glav ležala, so se tak zbo-jali kose, ka je nieden nej vtipao iti k njoj. Pravili so eden prti ovomi:
—  To pa li nevarna stvar   more   biti, ka ona človeki glavc krej odjej!
Nazadnje so si dogučali, ka si naberejo kamenje, pa do jo tak dugo lOčali, ka jo morejo bujti.
Te so jo pa resan tak dugo lOčali, ka so jo dol s kosišča zbiH.
Gda je kosa dol s kosišča spadnola, pa je šteri Salapenec v njo kamen pognao, je vseli jako ščrepkala. Salapenci so zaj mislili, ka se kosa krega ž njimi, pa so jo tembole lflčali.
Te so jo pa tak dugo iflčali, ka so se vse navolili. Nazadnje so vidli, ka je z lučanjom strah ne vzemejo, zato so si dogučali, ka jo na grmači žežgejo.
Napravili so nato velko grmačo, pa so prinesli na ednom drogi takše klešče, kak edni majo, gda svinje idejo klat. S temi klešči so prijali koso, pa gda so jo vlekli, se je ona vseli ,,skregala" ž njimi.
—  Čakaj, vej ti mi že pokažemo! — so pravili nato Salapenci. Gda so jo   privlekli do   grmače, so jo   v ogen   vrgli, pa te
gledali, ka de kosa v ognji delala. Kpsa se je pa v ognji ožarila. Gda Salapenci zapazijo, ka je kosa žereča, so si začali gučati:
—  Ja, vej je mi z ognjom nikaj strah ne vzememo, zato ka je šče   či duže lepša.   Najboše bi bilo, či  bi jo v sttidenec   vrgli.
Prijali so jo zato drgoč s tistimi klešči, pa so jo nesli k studenci. Tam so jo notri vrgli, pa da je šče žereča bila, je scvilila, gda je v vodo spadnola. Salapenci so pa nato z veseljom pravili:
—  Aha, zaj smo jo zapravili, zaj!
Nahali so jo v studenci tri dni, pa so si te začali gučati: ,..V.  -- Ja, to nede dobro, či   de ta  stvar tak   dugo v stfldenci, ka se nam ger voda skvari!
47
Te so šli k stiidenci, pa so ednoga Salapenca po voži notri puščali, ka bi jo vo jemao. Kpsa pa, da je na peti žmetneša, je s tistim talom bila dolobrnjena, s špicom pa vujška. Zgodilo se je zato, ka je kosa bodnola Salapenca, gda so ga ovi notri pOstili. Salapenec je zatogavolo jako začao jorjati v sttidenci. Ovi so pa nato od velkoga straha, ka je šče kosa itak živa, začali stfldenec dol zakapati, pa so tak Salapenca, ka je v stfldenci bio, s kosov vred živoga zakopali.
Ribce po vodi plavajo . . .
(Narodna.)
Ribce po vodi plavajo,
One pa majo vsaka svoj par:
Jaz pa nebože  revna stvar,
Sam Bog pa li ve, ge hodi
[moj par!
Ft:ce po drcvji lečejo,
One pa majo vsaka svoj par:
Jaz pa nebože revna  stvar,
Sam Bog pa li ve, ge hodi
[moj par!
Zavci po njivaj skačejo, Oni pa majo vsaki svoj par! Jaz pa nebože revna stvar, Sam Bog pa li ve, ge  hodi | moj par!
Dcčki po placi špancerajo, Oni pa majo vsaki svoj par: Jaz pa nebože revna  stvar, Sam Bog pa li ve, ge  hodi [moj par!
Torki v Lendavi.
(Narodna.)
Bio je cigan, čaren kak vsi cigani. No, tc cigan je pilao strašnoga Torka:
—  Ka delaš, grdi Tork?
,,Vože pletem, lepi cigan," je odgovoro grdi Tork. Malo si je poglado svojo kuštravo čarno brado, njegovi prsti so se pri-lično gibali. Pravi vožar ne bi napravo lepše i močnejše vože kak te Tork v Velkoj Kaniži.
Drugi den palik pita cigan Torka.
—  Ka delaš, grdi Tcirk?
»Torbo šivam, lepi sinek. Sam vidiš, če ti je ne pokvarilo oči tvoje pogansko življenje." Tak je povedao Tftrk.  Palik si je
- 48 -
glado svojo kuštravo brado i jalno se je smejao, kak naše lisice, da vidijo — - to pišče mi pa resan ne vujde . . .
Tretji den zajtra je sablo bruso grdi Tork, ali te že je cigana nindri ne bi najšeo v Kaniži. Sam Bog zna po kakših potaj je vujšeo iz torskoga orsaga, sam Bog zna kak je prišeo do prve grmade na našoj strani.
wVitez"-je, zakričao je vojnikom, šleri so stali pri grmadi,— ,,spanec naj ne premaga vaše oči in erja ostrino vaše sable, ar Tork se pripravla, pride nas klat!" Samo telko je povedao, nesle so ga stihe pete od dolinskih vrhov proti Lendavi. Njegov čaren, raztrgan jopič je leto za njim. Voter ne bi neso brže cigana, kak so ga nesle njegove siihe pete.
,,Dečki, to je cigan našega kapetana!" — ga je spoznao prvi med vojniki. Grmado so zažgali, postavili so straže i gledali so po dugi prašni cesti proti Kaniži; so čakali Torke.
,Xres gori pri Dolini, Torki nas pridejo klat!" je jokao narod od Doline do Radgone, od More do Rabe. Čarni oblaki so plavali proti zahodi i do teh čarnih oblakov je segao dim kresov, šteri so goreli na vrha od Doline gor do Monoštra.
Tri dni i tri noči so jahali Hadikovi husari od vesnice do vesnice. ,,Vsi možje v lendavski grad, to vam veli zapovedati braniteo krščenikov, kapetan Hadik!" so bnbnjali mali rihtarje. Jok i molitev so čule nebeske višave iz naše krajine i očinsko oko Boga je vidlo kak bežijo ženske, starci i nedužna mladina v gošče i med gore.
Voščene sveče so gorele pod kejpom Matere božje v len-davskom gradi. Briisili so sable, nabijali štuke, kapetan Hadik je od straže do straže hodo na obzidi, za vsakoga je meo lepo reč, na vse strani se je čulo:,,Z nami je Bog krščenikov, ne bojmo se pogublenja !"
,,Dugo vože i novo torbo je prineseo vsaki Tork. Vitezi! vašo deco, vaše sestre, vaše brate bi vezali. Vitezi, za vaše blago so pripravlene nove torske torbe. Vitezi, od krvi krščenikov morejo zrjaviti ostro nabrušene torske sable. Roko na srce, pogled na kep Marijin, prisegnite vernost meni i nedužnim vašim, za štere špot, muke i smrt pripravla pogan. Jaz Vam tiidi prisegnem, da bom prvi v boji i ne daj B©g, da bi do toga prišlo, zadnji ščem biti, šteri zapiisti to trdnjavo krščenikov !
Tak je gučao kapetan Hadik i potem se je začno ples krvavi.
,,Napuni Bog naše prazne torbe! Sto nevernih psov nam daj za vsako vože! Poškropi naše meče s krvjov krščenikov!" Tak so molili Torki pod stenami   trdnjave.   Med  dimom i ognjom so
— 49 -
bliskale svetle sable, štiiki so grmeli, ali itak se je čiilo ,.Jezuš!" iz grada i ,,Allah!" pod zidovjom.        -•'      ;
*         *
Ešče dnesden znajo starejši liidje, gde se je začnola široka liiknja, po šteroj so prišli Hadikovi vojniki iz grada na vrh brega Svetoga Trojstva. Ešče dnesden pripovedavajo, da je držao kapetan Hadik svojo prisego. Prvi je bio med bojevniki i zadnji, šteri je skočo v podzemelski rov, da bi si rešo golo živlenje. Torki so ga vpazili, kak besna čreda so leteli za njim, sto rok, sto ostrlh nožov se je tiskalo za njim i on, viteški braniteo krščenikov, težko ranjen na glavi komaj se je gibao, komaj so ga nesle roke. Ledena roka smrti ga je držala i on je itak z zavOpanjom proso:
,,Mati Marija, pomagaj, reši me!"                               '       -¦
. . . Ešče dnes den pripovedavlejo stari lOdje, da je bio rešen. Srečno je prišeo do konca rova, na tisto mesto, gde zdaj stoji kapelica na vrhi brega Svete Trojice. On je dao zozidati to kapelico, v njoj je tiidi pokopan. Njegovo telo je ne sprnelo, njegova rana na glavi se itak vidi. Več sto let je minolo od časov, gda so Ttfrki prišli klat naše, ali Hadikova prošnja je tudi dnes znana, mi tOdi pravimo:
,,Mati Marija, pomagaj nam, reši nas!"
Julij Kontler.
Oospodarstvo.
Ka nas je   navčila   zitna   od leta   1923 na leto 1924?
Leta 1922. so komaj lfldje posejali, zato v jesen leta 1923. so se popaščili, začnoli so že kvatre sejati. Sejatev je bogato zrasla, začnoli so kositi. Prišla je siiha zima v januari leta 1924. Žito, že korenje, od siihoga mraza se je posuhšilo. Kesno žito dobro bilo. Kj so ne kosili, samo ,,šaš" brali s srpom, tudi dobro bilo. Kj so celo v novembri želi, so žetev v jesen odpravili. Moremo si zapomniti: V jescn žeti je slobodno, nego samo šaš. Moremo žeti, či se bojimo snega dugoga, da bi nam bogata setva pod snegom ne zagnilila. Nego vsikdar tak morerno žeti, da korenje de se i na dalje razvijalo. Kj so rudečo detelco poželi, tOdi njim je preišla. Jelte, lehko je zdaj že pisati. Vse od vremena visi. Či bi meseca decembra i januara sneg zapadno, mogoče bi se jokali
_ 50 __
oni, ki so-nc želi v jesen. To nišče ne ve. V jesen smo repo zakopali. Ništerni je malo zemlje na njo nalučo, naj se brž ne spari i ne zagnili, drugi pa dosta zemlje nalflčo. Prišla je mrzla zima, prvomi je repa zmrznola, drugomi pa ne. Što je to naprej znao ?!
Svinje ginejo, rudeče postanejo. V ednoj vesi po sto jih spadne *. Milijonke pa milijonke zakopatno, dosta siromakov se zaduži. Na dug je kupo pa njemi je zginola, pa je ž njov šteo ešče drOgi dug plačati. Što je zkrivo? Sami mi. Ne damo cepiti. Stroški se nam milijo. Druge poslušamo, da prej ne vala. To si pa ne premislijo, ka pa Či bi li valalo. Vučeni liidje znamk,ar donok ne pišejo zaman.
Kak orjemo ? Naš goričanec se drži staroga pluga, krivoga gredla, kak njegov dedek lesenoga pluga i lesene naredi. Orje po mali, cdno vajžo lepo obrača na drOgo vajžo, cela njiva edna vajža, liki bi nit potegno, nindri je ne pretrgnjena. Potem pa pri-dejo domači z motikami, kluckajo od postati do postati vsaki pe-den zemlje. Ne ste ešče vidili, da novi plGg vajžo okoli luči i jo raztrga. Naši ludje pravijo, da na drugo postat lučiti zemljo, ne je za naše brege. Probati bi trbelo. Sami bi v pamet vzeli, ka je boljše.
Kopriva kak zdravilo. Na Švedskom se rabi kopriva, kak sredstvo proti slabokrvnosti. Na sprotoletje se naberejo korenine i stebla  se skflhajo; ta voda se pije.
Zamazki črnoga vina. Pomoči perilo za 24 vor v toplo mleko, potem pa izperi v hladnom lflgi.
Sredstvo proti rjastim lišam v perili. Zavri limonovoga soka (safta) i finoga stolnoga olja, vsakoga polovico, i pomoči suhi rjavi   zamazek v to vrelo tekočino i taki odide rja.
Fundament (temelj) gospodarstva je zemlja. Či ščemo pov zdignoti, moramo zemljo usposobiti, da bode obilnejše rodila. Oovori i piše se mnogo o živinoreji, o sadjarstvi, o vinarstvi, o vsem mogočem, le o zemlji se je mučalo. Kde je fundament slab, je zidina v stalnoj nevarnosti, da se podere. Naloga tak zvanih okrajnih ekonomov bodi v prvoj vrsti povčiti kmeta, kak se usposobi zemlja za zvišano rodovitnost. Rodovitnost zemlje v splošnoin zavisi a) od dobroga odvodnenja b) od vapnenja c) od pravo-časne i dobre obdelave zemlje, d) od bogatoga ino primernoga gnojenja, e) od sejanja semenja najboljših rastlinskih sort i rodovin. Lega zemlje kaže, š kakšim povom se doseže največji hasek. Či njiva ednoga ali drflgoga pova ne prinese, ne sili tistoga pova. Bio sam jas tOdi toga mišlenja, da se povi naj premenjavajo, da
pa či eden ali drflgi pov ne zraste, na svoj kvar ga siliš. Sečiva je najboljša za maloga kmcta. Črez leia njemi delo da, z najvek-šim povom njemi plača i na slednje iz krompiša, burgunde itd. največ haska si vzeme v zimi, za sebe i za živino. Što ma več zemlje, naj li pova strmeno, ne samo za volo zrnja, tem bolje za slame volo. Najboljše seno ne morc pri govedi nikdar punovrcd-no nadomeščati slame. S tem ne pravimo, da bi seno ne bilo potrebna zimska hrana, samo na to ščemo kazati, da bi boljšc bilo tft pa tam nevolne travnike gori zorati, pognojiti, en čas je povati, potem z novič v Iravnik piistiti, bi boljše bilo, kak od leta do leta ž njih rožice pobirati.
Kit za lagve. Či lagcv nia malo razpoklino na dogi, se z uspehom uporablja kit za lagve, šteri se napravi iz 25 delov Ioja, 20 delov voska, 40 delov svinjske masti in 25 delov presejanoga lesnoga pepela. To se vse dobro zmeša ino se poškodovano mesto na lagvi zamaže.
Svadba v Slov. Krajini.
Zvač (na Ravenskom), pozvačin (na Dolenskom). Pantlike, robce si navesi. Ma bučko. Na črevlaj zvončeke. V rokah bot s ježom. Deco preganja, pse besi, stOdence meri. Pride k hiši, pita verta, či ga včasi pozna, či je gospodar doma. Naprej vzeme kakšo staro knigo ali paper, začne šteti: Od Vučko Marka sam poslani, naj vas i vašo familijo na malo goščenje pozovem, štero mo prišestno nedelo odvečera držali. Prineste s sebom trde mošnje, glasne gute, friške pete i ostre nože. Zato se nikaj ne zgovarjajte, ar mo meli dosta stroška. Že devet dni devet bab edno senico skobe, štere meso dobite, perje pa okoli hrama na-stelem, Či bi šteri pijen grato i bi spadno. Šlo je vo 20 jagrov na jagrijo. Strelili so lisico, lesica spadnola na vuka,, vuk na jelena, jelen na ovco i ovca vu skledo. Ešče tri jagre smo poslali zverino strelat. Eden je slepi, drOgi je plantavi, tretji pa nikaj ne vidi. Te slepi de strelao, plantav de lovio, šteri pa nikaj ne vidi, de noso. Mflra je pogorela, meli mo pečene ribe. Ne zgovarjajte se, ar vidite, ka mo meli dosta stroška. Potem ponudi bučko verti i se doli sede. Na cesti ponflja iz drUge bučke, vu šteroj je proso. Či štoj naglo šče piti, pune lampe njemi naleti prosa. Pri hiši je
_•         ^        ~w
inda sveia dobo 20—30 krajcarov. - Potem dale ide k drOgoj hiši. Pozvani pošlejo na gostflvanje kokoši, piščance, rece, belice, kisilak, smeteno. Dekla je hren pala. Pride pozvačin i pravi: To je vrla dekla, joče se poleg hrena. — Pozvačin v Tornišči na gostuvanje vkflp pobere deco, vu red postavi, vino njim da, naj kričijo. Či bi ne bilo mraza, ne bi bilo zime, ka pa bi te bilo ? pita pozvačin. Sosed odpreto okno doli zapera, pride ta pozvačin i pravi: Kyar da iak brž doli zapirate, šteo sam vam mustače malo pogladiti s kožov ježa.
Gostiivanje na Goričkom. V Dolencih kda na pisanje idejo, sneha sebov pogače nosi. To so, prej, snehinske pogače: za srečo. 2e polnoči idejo k snehi z mužikov. Okolidevete vore prido k meši. Z mladoženci prideta dva fašenka oblečeniva, eden za moška, drugi za žensko, obadva sta moška. Na placi pred cerkvov norije delata. Po meši na poposki dvor prido z mužikov. Družban ma bot, ne njem robec i korino, rogSv se zove. Pred mešov ga prek da goslarom, oni skrb majo na njega. Po meši rogev posvadbica dobi, ona pleše z njim i skače. S poposkoga dvora idejo v krčmo. Svadbica skače i juvče; večer idejo k snehi. Drugi den idejo na dom mladoženca. K^da idejo, ozdaleč proti njim pridejo z borklami, z omelom kak peč pomečejo. Ednoga driigoga pošprickajo, lehko so ne naše vere. Doma je ne pustijo notri. \{a ste za liidi? pitajo. Dobri. Odked? Mate pravico? Što je podpisani? Plebanošovo ime povejo. Pa što več? Za civilnoga zakona so pravili ime notariuša. Potem je notri piistijo. K st°li si sedejo. Dva starišina poleg eden ovoga, potem mladoženca, starišica, driižban i posvadbica. Obprvim je župa. Jako dobra. Potem govedina mrzla z repov rudečov. Povitice genjene, na njih meso. Zelje z mesom. Celo noč jejo i pijejo. V gojdno sneha pomeče hišo. Pleve njoj skoz notri nosijo, da duže de pometala." Po zelji: Primi bratec kupico. Na tanjeri vrtanek, dar snehi. Te pa mužikaške pridejo k stoli pobirat. Z bosmana od snehe dobi vsaki eden falat, to je, prej, dar. Bio je eden madjar v Bfldinci na gostuvanji. Čudno se je njemi vidlo, da so obprvim prinesli kolbase, potem pa župo. Popevali so, prej, slobod jemali, jokali. V Dolenci ne poznajo pozvačina. Ne zovejo prvle. Zdavanje je inda v tjedni bilo z mešov. Zdaj že začnejo v nedelo zadvečera priti. Po zdavanji idejo v krčmo Tam so do večera. Te domo idejo. Te idejo goste zvat, po pet, kelko je že pozvanih. Vu vsa-koj pozvanoj hiši pravijo: \{ redi bojte. I^da nazaj ide, znovič zove, lepše je, či vkOp pridejo. Pozvani bogajo, ovak bi pravili da se njim ceringa vnoža.   Inda   sveta so prvle pozavali   pa so
prinesli meso, šunko, perece. S tov navadov so henjali. Svoje je, prej, jo. — Prvle, kak idejo od hiše snehe, k mladoženci, naprej pošlejo, kokoš. Sneha sebov nese dare, vrtonke (perece), platno, robce, da na konci pri hiži mladoženca razdeli med stari-šinami, posvadbicami i drflžbani. Na boti nesejo dare, šteroga od trama sterejo. Sneha, kak pride v hišo, najobprvim ide po vodo, dostakrat daleč vu kakšo grabo.
Gostuvanje na Dolenskom. Prvle, kak k zdavanji idejo, zaročena pravi zaročniki, naj on bode mekla, ona pa sekira. Te de, prej, mož vrli. — V Tornišči k zdavanji idejo v nedelo pred mešov. V soboto v — noči — pelajo omar snehinski s velkim kričom. Z cerkvi svadba k snehi ide. Pozvačin znovič zove goste. Okoli štrte vore se začne gostiivanje. Naprej sedi mladi par, starišinje i posvadbice :   male dekličke   do 12 let, belo oblečene.
V  Tornišči, v Beltincih, Čerenšovcih velke posvadbice nega. Druž-banje ne sedijo za stolom,   oni   dvorijo,   tak   i   pozvačin.   Pred jestvinov starišin  mladoženca na glas moli stolni blagoslov. Naj-obprvim je govenjska župa, zatem meso s hrenom na vhrnji (smettini.) Potem zelje s braskim mesom. Starišin  mladoženca gori stane i pravi: Draga svadba, či je mala, naj bode pri Bogi   Oči   draga. Potem pride: kokošeča  župa,  vu   njoj  cela   kokoš.   Gosti   si   jo sami razrežejo. Znovič stane starišina mladoženca i pravi: Blažene device Marije ime, štera nam je porodila Jezuša, sebi na veselje nam na  dušno  zveličanje. Potem pride drfigo  meso, fanki. Pred kašov stane starišina snehe i pravi: Draga  svadba, prosim našo snejo dariivati. Šteri pet forintov, šteri 3 forinte, eden forint tiidi slobodno date. Nato stane sneha, kušne mladoženca, posvadbice, starišine, potem vu redi vse goste, ki jo obdarujejo.   Potem   pri-dejo povitice  kisilakove,   makove. S tepsijov vred je na stol de-nejo.   Potem  pečeni   piščanci,   rece,   brasko   meso i kolbasi. Na slednje pride Bosman. Na njem rože   (cmer). Na   bosman   čtejo evangelijom viizemskoga ponedeljka. Polovico bosmana razdelijo gostom, orehe  razsiplejo po hiši —- deci. Potom prinesejo vodo, brisačo.  Starišina  pravi;   To je čista voda z Jordana, vu šteroj je sv4 Ivan   K^stuša krsto. či se je šteri dnes   nej  mujvao,   naj se zdaj   muje.   —   Na   gostflvanji se dosta pleše. Polke, valcer^ radi majo. Je i nafodni ples: ,,Marko skače": Eden pleše, drtigi po-= pevajo.   Te   ples že z navade ide. Okoli   polnoči   mladoženec   s snehov na počinek   odide, ž vekšega vu šta!o. Oosti   dale   vkOp ostanejo. Drtigi den v pnedeljek ide v Tornišči sneha v cerkev, k spelavanji, kda domo pride, podne na kopanji kruh pa pogače deli decu
V Dolenci je spelavanje včasi po zdavanji. Prava je TOrniška navada.
- 54 -
Drtige navade. V Tornišči notri pošlejo ednoga dečka S krblačov na glavi i pitajo: To je? Dajo njemi jesti, piti pa ga vo lflčijo. Notri pošlejo posvadbico i pitajo: To je ? Odgovorijo: Skoro. — Potem se primleta mladoženec, sneha, družban i po-svadbica pa notri plešejo. Odgovorijo: To že. — Nikda so stari-šini dosta znali gučati. Zdaj že mladi neščejo poslOhšati, samo bi plesali. Prvle je ne vsaki za starišina bio. Zvflna roda so dostakrat zvali. Zdaj je že vsaki dober. Kda od zdavanja iz cerkvi idejo, sneha se na Ravenskom dotekne moža, da de nad njim oblast mela. Domo idoč se pašči pod streho, da prvle pride, liki on, ar mož ne de na druge gledo. — Se zna, ka je to prazno-verna prepovedana šatringa. — Pri Sv. Jurji po zdavanji v cerkvi vino pijejo pri oltari. Posebno Nemci majo to navado.
Bosman. Velke pogače, nacifrane, vse fele forme i testa. Cmer to je pflšli z papira so na njem. Prvle, kak razno odidejo gosti, ga razrežejo i vsakomi dajo. Ali ga pojejo ali domo nesejo. — Okoli Sobote bosman krstijo. Po dugih prošnjah sam zvedo, kak se to godi. Pri peči si eden belo janko na sebe potegne, glavo drži, kak maček. DrGžban pa posvadbica držita bosman. Na bos-mani je z papera pop s belov srakicov, knjigo drži vu rokah i druge podobe. Začne se krst. Vu belo oblečeni pita: Odked je to dete ? Posvadbica odgovori: Odked je to dete ? Si baba nora ? Pita ov dale. Ona odgovori: Si baba nora? Na slednje s vodov poškropi bosman. Eden se pa s meklov po njegovom hrbti spusti.
,,Prvičtivanjeu se na tretji, štrti den vrši ali prvi svetek ali nedelo po gostOvanji. Na Dolenskom pravijo ,,prvešče" (čren-sovci) i pridejo vKiip samo bližanji rod i ki so kakšo slOžbo vršili na gostOvanji, kak družban, zvačin, posvadbica, starišina i posne-halja. — Dosta iepih navad je na naših gosttivanjah a so ttidi slabe. Najslabše je na Dolenskom vnogi ples i povsod to, ka brez pijanstva se skoro ni edno ne dokonča. Lepe nevade držimo gof, slabe odpravimo.
>¦¦¦••>¦¦¦•¦¦¦¦¦¦•¦¦¦»¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦>«¦¦¦¦¦•*¦¦¦¦¦¦•
'tM\      Smehšnice.
¦\^i      Mtiensnice.       ; 1^9:
;! .                  Kolins^e dogodbc.
Tuhinec je pitao kolinskoga nošača: ,,Povejte mi, kde bi se dao lehko briti?" ^Po bradi", je bio kratki odgovon
- 55 -
Količan stoji pred sodnikom. Sledijo pitanja i odgovori. .Ali ste zdani?" ,,Sam."
. ,,S kom?"                                                                          " ¦               .  ¦
,,Z mojov ženov."
,,Ne gučite tak moro. Z moškim ja nemrete biti zdani!" ,,Zakaj ne bi tak odgovoro? Moja žena je ja z moškim zdana."
Kmet pride k fotografi i ga pita, kelko bi mogo dati za vkflpno družinsko sliko. Fotograf ga pita, kak velka naj bo slika i pravi na to:
,,Tucat košta deset mark."
,,Potom pa ne bo nikaj", pravi kmet, ,,nas je komaj edenajst. Pridem pa driigoč."
Kolinčan daje vganke.
,,Zajtra jem, opoldne režem, zvečer sedim na njem. \{a te to?" Vsakši je mislo, kak žmetna je ta vganka. I^oličani pa se je odrežao;
nKrfihf n°ž i stolec."                                        -           -
Trije l^olinčani so stali pri Reni, kradnoli so Bogi čas i mu-čeč gledali v vodo. Tflhinec pride mimo, ne vidi nikaj posebnoga i pita ves začflden prvoga:
,,Ka pa delate tti?"
,,Jaz? Nikaj!"                                       ^                    .'. t ']',
„1 Vi?'* pita driigoga.                           :.                     N         *
,,To ka moj prijateo tiile."
,,I Vi?" pita tretjega.                           v .                     *   .'!,,",
,,Mojima tovarišoma pomagam/*
Razmišleni profesof.
Eden najvekših modernih zgodovinarov je bio Mommsen. Ednok ga je moto pri deli veliki krik. Sliižabnica je pribežala v sobo i kričala, da je edna njegova hčerka iglo požrla.
,,TQ mate drQgou, je pravo i joj dao iglo, štero je vzeo z rokava.
Momsen je meo jako duge i košave vlase. Šo je k brivci, da bi njemi je zrezao. Kda je bio gotov, prinese ogledalo i ga pita, či šče ka fali. ,,Vse dobro" je pravo modrijan, "samo, či bi mi mogli napraviti vlase malo dugše, bi proso."
- 56 -
Dobo,  ka je iskao.
Znameniti angleški zvezdoznanec R. Ball je obedtivao 2 vecimi tovariši v krčmi. Po obedi je pozvao krčmarko i pravo:
,,Draga mamca! Povem vam nekaj iz zvezdoznanstva. Ali ste že čuli, da se v 26 jezer letaj vse pa ponovi, da bomo n. pr. mi tii pri vas ravno to jeli. Zato Vas prosim, da nam dnešnji račun napišete i ga za 26 jezer let plačamo."
,,Dobro, dobro," je odgovorila krčmarica i se je smejala. ,,Rada- počakam. Ve sam zdaj tudi že čakala. Gvušno se spomnite, da ste bili pred dnes 26 jezero leti tudi pri meni i ste mi ne plačali. Zato Vas prosim, plačajte stari dug, za dnešnji obed pa mi ostanete dužni,
Ball je bio osramočen, se je nasmehno i pravo: ,,No plačamo. Bšče dobro, da ste intereša ne zahtevali."
...¦¦¦¦"¦'       Ka se je vse zgodilo?
Septembra 1923. Vugodno vreme je bilo za sejatev. Dosta krumplna, kukorce, graha, hajdine smo pripovali. Dobro leto je bilo v-vsem.
Oktobra 1923. 15. je bio prvi mraz. Nemška marka strašno spadnola. Nemčija je v svetovnoj boji v vojaškem pogledi zgubila bojno, zdaj pa je v gospodarskom na nikoj prišla. Na veke so tiskali nove banke, pošilali v Poruhrje (zasedeno od Francozov) svojim delavcom in uradnikom, ki so stavkali. Francozi so pa peneze zaplenili, ar fabrikantje so se pogajali s Francozami, kak bi se delo znovič začnolo. — Švercanje je ščista minulo, duhan, sol že na Madžarskom tudi drago. Slednje dni oktobra lepo vre-men, kak v leti. Dosta repe i zelja.
November na svesvecovo lepo. 22. velki sneg spadno, na drevji ešče listje bilo, pravoga mraza ne je bilo do zdaj. Velka setva. Nihče ne pomni tak velke setve. Na vse kraje so jo želi. Cena silja spadnola. Na sprotoletje je bila pšenica 1800 koron, zdaj pa 1200 koron.* Nega penez. Interešvkasi 3O°/oiešče 40%, samo kmečke posojilnice pomagajo kineti z posodov od 8% do 11%. — Kje ne posojilnice, postavimo jo zato. Na gra-nicaj se je znovič čiilo, da nazaj pridemo na Madžarsko. Za neš-terne dni so novine prinesle glas, da so v Budimpešti puč naprav-^ lali Madžari i Bavarci, da nazaj postavijo staro Madžarsko. Na granici se vse zve, ka se vu Centralaj kOha.
*Driige eene pa gor idejo, kak more pavef kaj kiipili ?
- 57 -
Novembra 1923. je prišo glas, da za Pekmurje je imenuvan za apoštolskoga administratora lavantinski (mariborski) pflšpek. Ne pove, kelko far, nego samo tak pravi, ,,on del Sombatelske pCspekije, šteri v Jugoslavijo spadne."
Decembra 1. 1923. smo spadnoli pod oblast mariborskoga pušpeka.
Januar 1924. Že pred svetkami je henjali deževno vreme. Prišo je suhi mraz, trpo je prek Treh kralov. Pred Pavlovim močen planinščkek, na Pavlovo mali sneg, hudi mraz. V tom vrcmeni jo prejšla v jesen požeta setev. 13. jan. so v Dolencaj vu torem potegnoli novi velki zvon. Vaga 530 kg. K^rasen glas ma. V celoj krajini, pa vekše majo, na glas    gledoČ nema para.
Pebruar 1924. Prve dni sneg zapadno, ostano celi mesec. Veliki mraz. 21. jan. je mro Lenin, najvekši dfih Rusije za Pet-rom Velikim. Krasi ga njegova velika nesebičnost i osebna skrom-nest, poleg odločnosti klue do njegovih uspehov. Veliki je bio tikli v zmotah. Za volo njegovoga navuka i dela je dosta skuz preteklo na sveti, dosta imanja na nikoj prišlo, dosta krvi pre-lejano. Jajca so bila komad 8—9—10 koron. Dragc, da so ležcj v marci spadnole na 4 korone. Svinje so spadnole od 120 koron, na 90 kcron, teoci od 70 na 50 koron. Zrok je, prej, dvig dinara, notiro je 7 20 7 30 v Ztirihi. — Jugoslavija sc je sporazumela z Italijov glede I^eke (Piume), štera je talijanska postanola. Začnola so se pogajanja med Jngoslavijov in Italijov. Eden na ovoga smo navezani.
Marc 1924. Jožef je najšeo sneg. KomaJ je odišeo okoli 20 21. Radičovi poslanci so prišli v Beograd, dr. Kprošec je vkflp spravo opozicionalni blok, v večini so bili Korošcovi i Radičovi. Zato je mogo radikalni PašiČ demisijonirati, svojo slCižbo krali na razpolago dati, naj on odloči. 1 ta odločitev se je dugo vlekla. Ali prišla je do zmage. Davidovičovi demokratje, musli-mani i naša krščanska stranka so napravili vlado; Radičevci so jo podpirali,
April je bio deževac, mrzeo.
Maj. Prva polovica mrzla, dosta deža. Firmanje v Prekmurji. V Lendavskom kraji v deži, v blati, posebno v Črensovcaj. Lepi dnevi so bili, kda je bilo firmanje na Goričkom.
Junij. Dosta deža. Silje vleglo, prazno. Potem vročina, naglo zorilo.
Julij. LjOdstvo na Goričkom me je pitalo, či mo šli do Szent-gottharda. Prej, na meji se  vozi  nekša  komisija. To tak, ka se
— 58 —
vozi, dokončana je razmejitev. Pot do Szentgotharda ste pa zaprli s krikom: ,,Eljen Magvarorszag", kda je komisija v Dolencaj bila. Ljudstvo ma dobra vuha. Za nešterne dni so prinesle novine : Razmejitev z Ogrskov končana. Šefi (zasiopniki Jugoslavije, Ogrske, Anglije, Francije, Italije in Japanske) razmejitvena komisija za mejo med Jugoslavijov ino Vogrskov, kiso se sešli dne 25. maja v Zagrebi, so po enomesečnom preglejiivanji te meje ugotovili, da se je tehnično delo na meji izvršilo po določitvaj, štere je sklenola komisija. S tem je razmejitveno delo skončano. Dne 8. julija se je razišla mednarodna komisija. Razmejitveni akt so pod-pisali, kak predsednik komisije polkovnik Cree za Anglijo, polkov-nik Marminia za Francijo, polkovnik Valvasori za Italijo, polkov-nik Jamagada za Japonsko, general Čolak—Antič za Jugoslavijo in polkovnik Vassel za Ogrsko. G. Marminia je odišao iz naše države kak naš veliki prijateo, ki je zljflbo Slovence in slovenske kraje. Pripovedavao je z veseljom, štere prekmurske kraje so ešče obiskali na zadnjem razmejitvenom pohodi, kakti Dolnjo Lendavo, Srebrni breg, tromejo med Jugoslavijov, Vogrskov in Auslrijov, 20 km. severno od Radgonje. — Lagoja žetev. Kj so v jesen želi, so slabo žetvo meli. Kj*al se je odločo. OdpOsto je Pašiča. Prišla je Davidovič—Kprošcova vlada, vlada opozicionalnoga bioka. Režim korupcije je spadno i prišla je vlada pravice. Cena pšenice je od 300 Din. na 400 Din. skočila. V Jugoslaviji je ešče dobra žetva bik, nego v driigih deželi je bilo slabo. Pri nas pa je toča, povodenj dosta kvara včinila.
August. Dež lepo vgaja. Hajdina dober pov obečava. Pužaki so na uoričkom grah, repo, rudečo repo vse pojeli. Pri Muri so so se pa tožili, da so njim miši štele strmeno fundati, hajdino pojele, ka je na njivaj prazno, kak cele ponjave. Ednok vroče, drflgoč mrzlo. Zato je pa telko toče bilo na vse kraje. 23. aug. je velki viher nastano, črčavka v Dolencih, že od Hodoša dalje na Domafoldi, Kotormany že toča.
September. Dosta sada. Ljiidje sad poštiijejo, k šenki žgejo. Madžari se tožijo, da ne smejo žgati. V tom nam je bolše. V driigom tfldi. Pred nešternimi letami je tam vse falejše bilo, zdaj pa dragše.
Nemčija dobi mednarodno posojilo, zlate marke. Vojno od-škodnino plača z drugimi penezami. Čedna je. Pravi: Či ščeto, da vam plačam, dajte mi na posodo. Tak je včinila Austrija i Madžarska. Madžari ne smejo meti vojakov. Nego zato rekrute pobirajo po vesnicaj, pozivajo je s pismom, z žandarami je dajo vknp goniti, ki ne bogajo. Či pride kakša komisija, vojaki  zbežijo
- 59 —
v gošče grbanje brat. V Kermedini so je za cintorom skrili. — Nemčija dobi posojilo 800 milijonov. V prvom leti (1924—25) bi plačala milijardo zlatih mark. Ta šuma bi se vsako leto povečala ino bi v leti 1928. in 1929 dosegla dve milijardi in pol zlatih. Tak se je določilo na londonskoj konferenci. Ameriški kapital (penez) bode znovič velko vlogo igrao v Europi, do zdaj so ne šteli Amerikanci z penezami pomagati Europi, zdaj pa bode ameriški kapital sodelovao pri zbolšanji europskih gospodarstev. Tudi za našo državo pomeni takša rešitev — dobro. Či odškod-nino dobi od Nemčije bodi da v penezaj, bodi da vu izdelkih, bo obnova našega gospodarstva dosta ležejše, kak samo iz svoje moči. V prvom leti (1924—25) bi dobila naša država na račun reparacij 40 miljonov zlatih mark (okoli 800 miljonov dinarov), v leti 1925 in 1926, 49 miljonov zlatih mark, v leti 1926—28 100 milijonov zlatih mark. Ne pa ešče določeno, ali dobimo za omenjeno šumo samo reparacije v naturi ali pa tiidi v penezaj, ka bi bilo gotovo bolše za našo industrijo i za ureditev naših financ.
Kah je ka v posebni državah ? Na Taljanskom vladajo i se držijo s silov fašisti, vmorili so poslanca Matteotija. V Austriji je kancelar Seipl v red postavo finance. Na Madžarskom si ešče itak senjajo od celote Magyarorszag. Na Bolgarskom so kmetsko gibanje zadfišili. Na Ruskom sovjeti—bolševiki vladajo, od Europe so ešče ne priznani. Anglija se začnc ž njitni pogajati, za njov do šli i driigi narodi. V Angliji je delavska vlada. Na Francuškom je tiidi socialistična vlada. Obedve delata za mir, na londonskoj konferenci je popOstila Francija, roko ponGja Nemčiji, da bi njoj pomogla. Samo edno žele od nje, naj se tudi zaveže za mir. Veliko delo žele od Nemčije, stari oficirje ešče itak ropočejo s sablami. Svet je želen mirii, v Ženevi Zveza narodov dela na tom. Meseca septembra 1924. so v Ženevi (Švicarsko) bili zastop-niki europskih vlad, govorili so od mirii, od razorožitve, nikaj so ne sklenoli. Nego misel mira držijo na dnevnem redi. Na Grčkom so splodiii krala, je republika. V Albaniji je revolucija bila. Romuni, Čehi so naši prijaleli, to je mala antanta. V znot-rašnjoj politiki zvun padca Pašiča moremo omeniti, da Radičova stranka tudi v vlado stopi. Pašičov padec je zakliičo dobo kri-vice, korupcije, nastopo je novi čas. Večina Srbov z muslimani i skoro vsi Slovenci i Hrvati so se združili v deli za sporazum. Davidovičova vlada si je stavila cil: zatreti korupcijo i spraviti pravico do zmage. Radič je od začetka ne šo v vlado, nego njoj je obliibo samo   pomoč  svoje   stranke. Zdaj pa se je premislo i
— 60 —
je odločo poslati v vlado štiri zastopnike svoje stranke. S tem se je položaj vlade tak utrdo, da ga ne omaja nikša moč Pašič—Pribi-čevičovih intrig. Samo vojska je preprečila vstop Radičova stranke vu vlado, pa ta ovira tfldi spadne i orsag bo še blaženi.
Najvekše veselje.
Najvekši prijateo sv. Franciška Asiškoga' je bio brat Leon, angelsko nedužna duša, vedra i mirna kak jezero mcd visikimi gorami, v šterom se svetijo vse lepote obnebja. Bio je prava ovčica liiboga Boga od štere velajo reči: ,,Blaženi, ki so čistoga sica, ar Boga bodo gledali."
Mrzeo zimski den je bio, gda sta šla prijatela iz Perugie proti cerkvi Marije angelske, brat Leon stopa naprej, zatoplen v prcmišlavanje. Te njemi Francišek pravi:
,,Brat Leon, daj Bog, da bi bili menši bratje vsega svcta pclda prave svetosti! A liibi Agnjec boži, zna, da to ne šče naj-vekše veselje."
Za nekaj časa pravi:
,,A brat Lcon ! Če bi menši bratje vračali slepcoui pogled, neniim govorcnje, če bi zganjali hude cltihe i zbtijali mrtvece k živlenji, šteri so bili žc štiri dni mrtvi, znaj, da ne bi bilo ščc najvekše veselje."
I pa za nekaj časa izgovori:
„0 brat Leon, če bi znali menši bratje jezike vseh narodov i ineli vso vučenost, če bi nieli dar prorokuvanja i bi znali ločiti dflhove, znaj, tfldo to bi šče ne bilo popuno veselje."
I za nekaj hipov se oglasi znova:
,,Lubi boži Agnjec, če bi govorili menši bratje angelski jezik, če bi poznali pot zvezd, lastnosti vseh rastlin, skrivnosli zeuile i naravo ftič, rib, ljudi, vseh živali, drevja, rudnin, vode, znaj, to bi šče ne bilo popuno veselje."
Kda    sta    prišla    nekaj    stopajov    naprej,   pravi r:rancišek:
,, O Brat Leon! Tudi če bi se posrečilo menšim bratom, da bi spreobrnoli s svojim misijonom vse nevernike k krščanskoj veri, nnaj, da to nebi bilo popuno veselje."
I tak je nadeluvao po poti. Nazadnje pa ga pita tovariš za-čOdeno :
•.. .   ,,Oča, prosim te v imeni  božcm, povcj mi, v čcm jc pravo, popuno veselje ?u
Svetnik odgovori:
— 61 -
,,Če bi prišla muva zdaj vsa premočena, tresoč se od mraza i skoro opotekajoč se od glada v klošter Marije angelske, po-klonkala na vrata i bi nama pravo vratar: ,,Vuva sta nemarna tepeša, ki kradneta miloščino, poberita se vkraj od tu!" — 1 če bi naj pusto celo noč v snegi i mrazi, mflva pa bi vse to pre našala potrpežlivo, brez tožbe i mrmranja i si mislila, vratar ravna z nama tak, kak zasltiživa i vse to se godi z dovolenjom božim, o veri mi, brat Leon, to bi bilo popuno veselje! I če bi mOva prisiljeniva zavolo noči, mraza i lakote, prosila brata s pozdignjenimi rokami, za božo volo, naj naj piisti v klošter, pa bi prišeo te ves razsrjen vu, z debelim botom v roki i bi naj suno v sneg i nagnao vkraj vse ranenjiva i zbitiva, miiva bi pa to rav-nanje merno prenesla, misleč, da morava biti tudi muva deležniva Kristušovoga trplenja; o brat Leon, to bi bilo pravo, puno vc-selje! Ar med vsemi notrašnjimi dari, štere razlcva sv. Duli v naše duše, je najlepši dar te, da premagamo sami sebe i radi potrpimo iz Iflbezni do Boga."
Čiidoviti je Bog v svojih svetnikaj! zdehneš pri tom božans-kom prizori. A zgodovina ga je ne zapustila za kratek čas, nego v nasledftvanje, poscbno zdaj, gda smo 1. \{)Z4. sept. 17 obhajali 700 letnico, ka jc sv. Prancišek dobo Ciospodove svcte pctere rane.
Misijonski glasi. Zgiibleni kliič.
Pripovedava afrikanski misijonar.
Bilo je v misijoni med rodom Beni-Veni, gde je bilo iisti čas malo krščenikov, bili so navckše Mohamcdanci. Očevje niisi-jonarje so odišli na diihovne vaje v Alžir. Ostao je sanio oča Rok, diihovnik arabskoga roda s svojini zamorcom ^apucom. Te jc meo skrbeti za ktihinjo i štalo.
Kapuc je bio mladenec izvrstnih lastnosti, rad je sliižo mi-sijonarom, ali na katoliško vero se je ne dao spreobrniti. To je dobroga misijonara jako žalostilo. Ttidi njegova mati njemi jc pravila na vero gledoč:
,,Bodi kak kamen, prak šteroga teče voda, pa ga nc prc-moči. Si me razmo, moj sinko?"
,,Razmo, mati", je odvrno Kapuc samozavestno.'
— 62 —
Pobožni inisijonar je porabo vsako priliko, da pridobi toga mozlima za Jezušov navuk. Zamorec ga je navidezno poslGšao, nato pa odvrne smejoč:
,,Marabut (diihovnik), o to bom te vtitro poslušao, Što zna, gde je istina?"
Misijonar je pomnožo svoje molitvi za njegovo spreobrnenje. Bog ga je posluno i njemi na ponioč poslao sv. Antona i to na prav čiiden način.
Eden   večer   moli   oča   Rok v svojoj hišici brevir, naednok , se na vrata močno potrka. En siinek, i notri  skoči Kapuc z bole-stnim klicom:
,,KlQc, moj kluč! Ka z menom, o moj klflč."
,,Ka   je?   Guči   jasnej!" — Dnes ne vse v redi pri njem si ' misli misijonar.
,,KJuč od štale sam zgiibo, nega ga, nindri ga nega. Gotovo ga je najšo kakši tepeš, da nam vkradne po noči našivi dve muli. O joj meni! Gda pride oča predstojnik domo, me splodi iz službe. Rebi, Rebi, kakša nesreča !*' — 1 mladenec je jokao, da se je človeki v srce milo. — ,,Ja, moj lubi Kapuc, idi rajši iskat klflč, kak da tii jočes," — odvrne oča Rok.
,,Iskat? Vej sam ga že celo voro iskao i prehodo gotovo desetkral celo pot od štale do kiihinje, ali nega ga, pa ga nega! Ka bi se od tla včesno."
,,Če bi jaz zgiibo kltič,a nadaljiije misijonar po kratkom pre-misleki, ,,bi ga hitro najšo." — Ka> ti najdeš moj kluč, marabut? O tristo rdečih zgag! l^ak to napraviš?" — Mi verniki mamo svetnika, ki nam pomaga najti zgiiblene reči, če se njemi pri-poročamo.
,,B, beži marabut! To bi bio ja čudež, ti sc ščeš z mene norca delati. Ne, to ti ne bom vervao." ,,Kak ti drago, vendar, če najdem kliič, ali potem priznaš moč NajvišjegaV Se ščcš sprc-obrniti na Jezušovo vero?"
,,Ja obečam !*'
,,Gde si ga zgubo?   Hodiva   zato   iskat." Oča Rok po tiho moli k sv. Antoni i njemi nekaj obliibi, če najde kliič.   Kapu^ Pa ide zravcn poleg njega i močno pazi ka de delao. Kpmaj sta šla   -10 stopajov proti štali, že najde mi«|onar kliič ležati na tleh.
,,Ali ne to tvoj klflč ?"
,,Ja moj kluč, o nad vse moči! Zdaj mi pa ne vujde." — ,,Dobro. I navuk v krščanskoj veri začneva taki dnes večer;raz-miš?" — Tii pa je bio htincvusti zamorec znova stari grešnik.
- m -
,,Ne, marabut. to pa že ne verjem, da ti je tvoj svetnik po-magao najti klflč. Skrio si ga, potem pa vrgo na sredo poti i se delao, kak bi ga znova najšo. Ne, iz toga ne bo nikaj. Vcč kak dvajsetkrat sam preleto vso pot, bi mogao kliič viditi."
,,Kapuc, to ne lepo ka zdaj praviš. Liibi   Bog   je tak štco."
,,To ne bom nigdar vervao."
Že dobro. Jaz idem, da spunim sv. Antoni Padovanskomi dano obljubo, to rekši, se povrne misijonar opet v hišo. Kpmaj pa je poieklo deset minut, že začuje v kuhnji močen ropot. Ide gledat i ka vidi? . . . Zamorcc skače po ktihnji, premetava loncc i opravo, polena ležijo razmetana po zemli. Južina je na ognjišči. Pijsto jo je, da se je dnes sama kuhala. Smodilo i kadilo se je v ponvi prav po voglarskom.
Nesrečen dečko, gotovo se njemi je pamet zmcšala. ,,Moj Ijfibi Kapuc»" krčim začudeno, ka pa delaš?
,,Ojoj, ojoj! Zdaj sam pa resan zgubo kluč! To je pa že preveč. V roki sam ga držao i naenkrat — — — ga več nindri ne."
,,Čisto prav, dečko. \{da ti je sv. Anton v dokaz resničnosti naše sv. vere pomagao najti kliič, si ne mogeo spunitf svoje ob-IjObe. Zdaj ti ga je pa za kaštigo pali vzeo. Tak ti trbe; zaslužo si lo i se mi več nikaj ne miliš."
Kapuc se je začno bridko jokati.
,,Pazi dobro, ka ti zdaj povem. Naš sveinik ma dobro i vsmiljeno srce i či obžaliijemo svoje falinge, nam rad odptisti."
,,O či mi zdaj pomore najti ključ, prisegam pri vsem, ka mi je dragoga, da postanom kristjan."
,,Z obljiibami si včasi pripravljen, toda moreš tudi zdržati, ka si obljiibo, nači, moj dragi — — — v pekli je jako vroče i hudič ne pozna nikšega vsmiljenja. Povej mi zato, ali sam šo z hiše, vzeo ivoj ključ i ga skrio?
,,Ne. I či mi ga tudi nazaj daš, bom pravo, tvoj svetnik ti ga je pomagao najti."
,,Začniva zato iskali. Kje s* ^io med tem kratkim časom?" :    ,,V kOhnji, samo v kiihnji/'
Prvo ka včini misijonar, je da pogleda na zid, med ortiarom in skednjekom. 1 — oj čuda! K'i"c visi ma eveki.
,,Kapuc, Kapi-ic, ali je ne to tvoj kljOč, šteri visi tam nfi steni ?"
,,Moi, moj! Zdaj več ne dvojim, sv. Anton sam ga je pri-neso nazaj. Oča, tvoja vera je prava i jaz ščem postati kristjan."
•            <- 64 —
Ešče tisti večer se je zacno naš lahkoživi mladenec včiti katekizem. Zbok vsakomi trudi njegove rodbine i poznancov, od-vrnoti ga od katoličanske vere. je ostao stanoviten. Pavel to ime jc dobo pri sv. krsti, je postao oča velike drOžine, štere večji dco je ljiibi Bog že rano k sebi pozvao v nebesa. Tfldi Pavel je že v večnosti. I kak je zdaj zahvalen sv. Antoni za izgubljen ključ, šteri ga je pripomogeo k sv. veri.
Opomba urednišlva. — Či želeš, dragi čitateJj, na priprošnjo sv. Antona došeči kakšo milost, obljubi i daruj ,,Za kruh sv. An- J tona   za   Afriko" i boš   spoznao,   da se mogočni   svetnik ne da prekositi v velikodiišnosti.   Milodari   naj   se   blagovoljno pošiljajo Klaverjcvoj drOžbi v Ljubljani,  štera je poiem   izroči afrikanskim * misijonarom.
Molitvena
,,HODI   K  OLTARSKOMI  SVESTVl" J       W        je  izišla.       ^m      I    J
Dobi se v Črensovcih v uredništi Novin za v platno vezana z rdečov obrezov 12 D., z zlatov obrezov za 20 Din., v leder vezana 25 Din. Močno je vezana! Vnogo novih   molitev  je vnjej   tudi duga mešna.
..u
Stamparija in knigarna
FHHEST mHKHHVI-a'»«
se preporoča za napravo vseh tiskovin za slavne oblasti ino urade, za šole,   zadruge   ino driištva
zdravnike,  trgovce  ino zasebnike i. t. d. ZALOGA                         Svilen papir) kak tUdi vsi deli za
R A Z NIH    K NIG.                         umetne cvetlice v zalogi.