153 Acrocephalus 25 (122): 153 – 155, 2004 1. Uvod [tevil~nost zlatovranke Coracias garrulus se je hkrati z njenim gnezditvenim arealom od konca 19. stoletja mo~no zmanj{ala (BirdLife International/ European Bird Census Council 2000). Stanje je postalo {e posebej zaskrbljujo~e po letu 1970; ponekod so zlatovrankine gnezditvene populacije celo izumrle (na primer v Nem~iji), medtem ko je drugje njena {tevil~nost kriti~no upadla (na primer Latvija, Avstrija, Slova{ka, ^e{ka; Hagemeijer & Blair 1997). Tudi v Sloveniji se je njena populacija od tedaj mo~no skr~ila (Bra~ko 1986), tako da na posebnem obmo~ju varstva (SPA) Doli slovenskih goric (Bo`i~ 2003), ki je bilo utemeljeno in opredeljeno za ohranitev populacije zlatovranke pri nas (Uradni list RS 2004), danes gnezdi le {e od 3 do 7 parov. Doli Slovenskih goric so tradicionalno oblikovana kulturna krajina. Za tak tip krajine je zna~ilno, da brez tradicionalnih oblik rabe prostora s strani ~loveka ne more obstajati (Bezzel 1982). Ker je ohranitev zlatovranke na posebnem obmo~ju varstva neposredno povezana z na~ini kmetovanja in rabe, ima pri njenem varstvu pomembno vlogo lokalno prebivalstvo. Na{ namen je bil opraviti raziskavo v obliki ankete o poznavanju in mnenju doma~inov o tej ptici in sodelovanju pri njenem varstvu. @eleli smo zbrati tudi ljudska imena za zlatovranko in podatke o njeni nekdanji in trenutni raz{irjenosti. Novej{e raziskave o ljudskih imenih ptic v Sloveniji so redke, kot je denimo imenski ornitolo{ki atlas Istre, Lexicon ornithologicum Histriae Slovenicae (Filipi 1993). Poleg dragocenih podatkov iz ljudskega izro~ila, ki jih je mo~ pridobiti z anketo med doma~ini, je lahko tak{na metoda tudi pomembno dopolnilo populacijskih raziskav vrst (Schulz 1999). 2. Metoda Podatke smo zbrali z anketo, ki smo jo opravili na posebnem obmo~ju varstva »Doli Slovenskih goric«. Na obmo~ju smo naklju~no izbrali ceste (slika 1), ob katerih smo obiskali vse hi{e in opravili intervjuje z doma~ini. V posamezni hi{i smo anketirali tudi ve~ ljudi, vendar kot lo~ene zapise. V anketo smo poleg splo{nih podatkov o anketirancu (prebivali{~e, starost, spol) vklju~ili {e preizkus poznavanja zlatovranke, da bi bili podatki karseda natan~ni. Preizkus smo opravili podobno kot Serra (2003). Anketiranci so zlatovranko morali prepoznati med slikami zlatovranke, velikega skovika Otus scops in smrdokavre Upupa epops. Intervju smo nadaljevali le, ~e je anketiranec zlatovranko prepoznal. Z anketo smo zbirali podatke o imenu vrste, anketiran~evih opazovanjih zlatovranke in o njihovi pripravljenosti, da sodelujejo pri varstvu ptice. Podatke o opazovanjih smo vrisovali na karto TTN 1:50.000. Po zaklju~ku anketiranja smo vse zbrane podatke vnesli v bazo, izdelano s programskim orodjem Access verzija 2000, s katero smo opravili tudi vse analize. 3. Rezultati in diskusija Anketo smo opravili med 5. in 14.12.2003. Dol`ina prevo`ene poti je bila 78 km, na kateri smo obiskali 178 hi{. Anketirali smo 203 doma~ine, 100 mo{kih in 103 `enske. Vsi anketiranci so bili starej{i od 30 let. Povpre~na starost anketirancev je bila 56 let. Zlatovranko je pri preizkusu s slikami uspe{no prepoznalo 96 (47%) anketiranih. Skupina starej{ih ljudi (> 50 let) je zlatovranko prepoznala uspe{neje (56%) kot skupina mlaj{ih (30 – 50 let; 31%). Razlog za to je verjetno njeno vse manj{e {tevilo v zadnjih desetletjih v Slovenskih goricah. Odnos ljudi do zlatovranke Coracias garrulus na posebnem obmo~ju varstva (SPA) »Doli slovenskih goric« The people’s attitude towards European Roller Coracias garrulus at »Doli Slovenskih goric«, a Special Protected Area (SPA) in NE Slovenia Barbara Zak{ek1, Maja Garbajs2 & Damijan Denac3 1 Zg. Voli~ina 128, SI-2232 Voli~ina, Slovenija, e-mail: barbara.zaksek@guest.arnes.si 2 Pru{nikova 48, SI-2000 Maribor, Slovenija 3 Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@nib.si Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS – BirdLife Slovenia 154 B. Zak{ek et al.: Odnos ljudi do zlatovranke Coracias garrulus na posebnem obmo~ju varstva (SPA) »Doli slovenskih goric« Doma~ini so najpogosteje uporabljali imeni zlatovrenka in zlatovranka, redkeje pa la{ka vrana in zlata vrana (tabela 1). Ime zlatovrenka so uporabljali v izpeljankah zlatovrenkla in zlatovrenklja. Ime la{ka vrana smo zasledili na S in SZ delu obmo~ja (Slatenik, Drankovec, Sp. Jakobski dol, Ro~ica), ime zlatovrenka Slika 1: Lokacije gnezdi{~ zlatovranke Coracias garrulus, dobljene s pomo~jo ankete v letu 2003 (● – nekdanje gnezdi{~e,  – gnezdi{~e leta 2003,  – obmo~je, kjer so doma~ini zlatovranko najve~krat opazovali, ~rna ~rta – meja posebnega obmo~ja varstva, sive ~rte – prevo`ene ceste med opravljanjem ankete, sivo polje – obmo~je rabe imena zlatovrenka) Figure 1: European Roller’s Coracias garrulus breeding sites obtained with the aid of questionnaire (● – former breeding site,  – breeding site in 2003,  – area where Rollers were most frequently observed by the locals, black line – SPA border, grey lines – roads covered during the questionnaire, grey field – area where folk name »zlatovrenka« was used) pa na J in JV delu (Vukovje, Zg. Partinje, Jurovski dol, Malna, Zg. Gasteraj, @itence; slika 1). Izjem ni bilo. Najverjetneje sta nekdanja raz{irjenost zlatovranke in pogosta raba imen botrovali njihovi pestrosti. Imen zelena vrana in smrdovranka, ki ju omenja Erjavec (1870), anketiranci niso uporabljali in zanju menimo, da sta `e mrtvi besedi. Zelena vrana je tudi najstarej{e in izvirno zapisano ime zlatovranke, ki ga najdemo v delu @ige Zoisa Nomenclatura carniolica iz leta 1797 (Jan~ar 1999). Izvedeli smo za {est nekdanjih in eno aktivno gnezdi{~e zlatovranke (slika 1). Ocenjujemo, da so dobljeni podatki o gnezdenju in obmo~jih najpogostej{ih opazovanj (slika 1) informativne narave, njihovo ovrednotenje pa bi zahtevalo dodatno terensko delo. Polovica (50%) anketiranih doma~inov (n = 102) je bila pripravljena aktivno sodelovati pri ohranitvi zlatovranke. Neopredeljenih je bilo 25% ljudi, prav toliko jih ni bilo pripravljeno aktivno sodelovati. Rezultat se nam zdi pomembno naravovarstveno izhodi{~e in ka`e na ugodne razmere za ukrepe varstva zlatovranke. Tu je treba upo{tevati, da anketiranim doma~inom niso bili predstavljeni nobeni konkretni primeri ali prednosti sodelovanja (na primer finan~na podpora za obmo~ja Natura 2000) in so odgovarjali neobremenjeno. Menimo, da lahko zlatovranko na obravnavanem posebnem obmo~ju varstva {tejemo za karizmati~no vrsto (Kry{tufek 1999), saj ji je javno mnenje naklonjeno in se ljudje zavzemajo za to, da bi jo zavarovali. Zlatovranka je pri nas kriti~no ogro`ena vrsta s populacijo, ki lahko propade zaradi stohasti~nih dogodkov. Pove~anje populacije je znano v Avstriji (Sackl et al. 2004), kjer varstveni program (EU – ÖPUL) za zlatovranko temelji na prostovoljnem sodelovanju lastnikov zemlji{~. Kmetje opravljajo natan~no dolo~ene ukrepe pri upravljanju s travniki in drugih oblikah kmetovanja. Zanje prejmejo letne subvencije (Das Lebensministerium pisno). O zadovoljstvu ljudi, vklju~enih v program, pri~a podatek, da se jih iz leta v leto ve~ odlo~a za sodelovanje. Leta 2003 je tako v programu, ki se je za~el leta 1996, sodelovalo ̀ e 450 kmetov, noben pa se ni sodelovanju odpovedal (B. Wieser pisno). Glede na stanje populacije in odnos ljudi do zlatovranke pri nas menimo, da bi s podobnim programom lahko ohranili vrsto v Sloveniji. Tabela 1: Ljudska imena za zlatovranko Coracias garrulus na posebnem obmo●ju varstva »Doli slovenskih goric« v letu 2003 Table 1: Folk names for the European Roller Coracias garrulus in the Special Protected Area (SPA) »Doli slovenskih goric« in the year 2003 Ljudska imena/ Folk names [tevilo ljudi/ No. of people Odstotek ljudi [%]/ Percentage of people [%] zlatovrenka 45 47 zlatovranka 36 38 la{ka vrana 12 12 zlata vrana 3 3 Skupaj / Total 96 100 155 Acrocephalus 25 (122): 153 – 155, 2004 Povzetek Na posebnem obmo~ju varstva Doli slovenskih goric smo ugotavljali, ali so ljudje pripravljeni aktivno sodelovati pri varstvu zlatovranke Coracias garrulus. Zbirali smo tudi ljudska imena za zlatovranko in podatke o njeni nekdanji in trenutni raz{irjenosti. Anketirali smo 203 doma~ine, 100 mo{kih in 103 `enske, vsi so bili starej{i od 30 let. Ljudje so za zlatovranko najpogosteje uporabljali imeni zlatovrenka in zlatovranka, redkeje pa la{ka vrana in zlata vrana. Ime zlatovrenka so uporabljali v izpeljankah zlatovrenkla in zlatovrenklja. Od doma~inov smo izvedeli za njenih sedem nekdanjih gnezdi{~, in polovica anketiranih je bila pripravljena aktivno sodelovati pri njenem ohranjanju. Zlatovranka je zato primerna karizmati~na vrsta z velikim varstvenim potencialom na obravnavanem obmo~ju. Menimo, da bi bila izvedba projekta varstva zlatovranke z aktivno vlogo doma~inov uspe{en na~in za ohranitev in pove~anje populacije te mo~no ogro`ene vrste v Sloveniji. Summary The main objective of the research was to determine the willingness of the locals to take active part in the conservation of European Roller Coracias garrulus in the Special Protected Area (SPA) Doli slovenskih goric. The area is interwoven by traditional cultural landscape, created and maintained by the local people. No conservation projects have been carried out in the SPA so far, and our goal was to establish the people’s general attitude towards the species and its conservation. Simultaneously we gathered the Roller’s folk names in the area and data on the species’ former and present distribution. Data were obtained with the aid of questionnaire filled by the locals. 203 people took part, 100 men and 103 women, all aged above 30. Most commonly used folk names for the Roller were »zlatovrenka« and »zlatovranka«, the last being its regular name in Slovenia. The name »zlatovrenka« was used in derivatives »zlatovrenkla« and »zlatovrenklja«. Less frequently used names were »la{ka vrana« and »zlata vrana«. The people told us about seven breeding sites of the Roller. Six were abandoned and one was still active. Half of all participators were willing to take active part in the conservation regarding the bird under consideration, one quarter refused to participate, and one quarter of them were ambivalent. We believe that the introduction of a conservation project including the locals and based on promotion of the traditional way of land-use could be a successful way for the conservation of this critically endangered species in Slovenia. Literatura Bezzel, E. (1982): Vögel in der Kulturlandschaft. – Eugen Ulmer, Stuttgart. BirdLife International/European Bird Census Council (2000) European bird populations: estimates and trends. – BirdLife International (BirdLife Conservation Series No. 10), Cambridge. Bo`i~, L. (2003): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih za{~itenih obmo~ij (SPA) v Sloveniji. – DOPPS, Monografija DOPPS {t. 2, Ljubljana. Bra~ko, F. (1986): Naglo upadanje {tevil~nosti zlatovranke Coracias garrulus v Sloveniji. – Acrocephalus 7 (30): 49–52. Erjavec, F. (1870): Doma~e in tuje ̀ ivali v podobah. III. del: Ptice. – Dru`ba sv. Mohora, Celovec. Filipi, G. (1993): Lexicon ornithologicum Histriae Slovenicae. – Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko, Koper. Hagemeijer, E.J.M. & Blair, M.J. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. – T & AD Polyser, London. Jan~ar, T. (1999): Nomenclatura carniolica barona @ige Zoisa – ob 200. obletnici rokopisa. – Acrocephalus 20 (94/96): 71–86. Kry{tufek, B. (1999): Osnove varstvene biologije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Sackl, P., Tiefenbach, M., Ilzer, W., Pfeiler, J. & Wieser, B. (2004): Monitoring of the Austrian relict population of European Roller (Coracias garrulus) – preliminary data and conservation implications. – Acrocephalus 25 (121): 51–57. Schulz, H. (1999): The 5th International White Stork Census 1994/95 – Preparation, realisation and methods. p.p. 39–48 In: Schulz, H. (ed.): Weißstorch im aufwind? – Proceedings, Internat. Symp. on the White Stork, Hamburg, NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn. Serra, G. (2003): Discovery of Northern Bald Ibises in Syria. – World Birdwatch 25 (1): 10–13. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000), {t. 49/2004, 30.4.2004. Prispelo / Arrived: 2.12.2004 Sprejeto / Accepted: 7.3.2005