ishaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franklrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačaj« 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 knM, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. G Celjski denarni zavodi. Dobili smo zdaj v roke računske sklepe celjske posojilnice, „ Južnoštajerske hranilnice" in tudi mestne hranilnice v Ceiju Celjska po sojilnica je končala zadnje leto z 4.973104 K, torej skoro petimi milijoni kron hranilnih vlog, čistim dobičkom 34.348 K in rezervnim zakladom 304.706 K-. 9 B Južnoštajarska hranilnica v Celju" zraven posojilnice v »Narodnem domu" imela je ob koncu zadnjega leta hranilnih vlog 3,783.150 K, torej okroglo tri in tri četrtine milijona, čistega dobička, brez onega pri kurzu, 23.086 K, s kur- znim dobičkom pa 39.117 K. Od tega čistega dobička se je izločilo 10.000 K za dijaško štipendijo, katero bodo uživali učenci iz pe¬ tih sodnih okrajev, katerih zastopi so »Južno štajarsko hranilnico" ustanovili, t. j. Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko. Upravni odbor hranilnice je že tudi potrebno ukrenil, da se od c. kr. vlade odobri in oživotvori štipendija, njen kapital po 10 000 K pa je sklenil naložiti na posestva. To bo prvi, za neudeležence vidni in čutni dobiček naše slovenske »Južnoštajerske hranilnice v Celju." Mestna hranilnica v Celju (»nemška špar kasa" je imela ob koncu 1. 1902 vlog, katere je nabrala v teku 38 let 9,808 551 K, rezervnega zaklada 851.725, dobička pa samo 33 184 K, te daj manj ko posojilnica in „Južnoštajarska hra¬ nilnica" vsaka posebej. To ni posebno priporočilno, ako se pomisli, da dela mestna hranilnica s trikrat tolikim denarjem, kakor »Južnoštajerska hranil¬ nica" in več ko dvakrat tolikim kapitalom kakor celjska posojilnica. Mestna hranilnica, kakor prej šnja leta tudi letos zopet neresnično poroča, da ima premoženja 9,956.649 K 71 v. To je pa ono »premoženje", katero ima ta hranilnica hranjeno za razne vlagatelje, namreč toliko je mestna hranilnica dolžna, ne pa da bi toliko imela svo¬ jega. Premoženje mestne hranilnice je. kakor pri vsaki drugi hranilnici samo njen rezervni zaklad v znesku 851,725 K. Gospodje pri mestni hranil niči so torej samo za devet milijonov in stotisoč kron več premoženja razglasili, kakor ga imajo. Nekako čudno, da tega neresničnega poročila cesarski komisar ne popravi. Gospodom ravna¬ teljem mestne hranilnice se manj čudimo, da dolgove za premoženje štejejo, ker pri mestni upravi vedno in vedno dolgove delajo in zato že pač dolgove za premoženje smatrajo. Celjska mestna hranilnica ima tudi posebno šego poviševati vrednošt svojih hiš. Tako se nahaja v izkazu vrednost nepremičnin koncem 1902 s 193 255 K tej vrednosti prištevajo po¬ pravke hiš v letu 1902 z 2232 K in pravijo, da so hiše za popravke več vredne, tedaj 195 487 K. Nobeden pameten gospodar ne bo računil, da je njegova hiša vsled navadnih popravkov pridobila trajne vrednosti. Popravki spadajo med upravne stroške (gospodarske izdatke), ne pa med poviške kapitala. S takim poslovanjem se izkazuje »premo¬ ženje", ki ga v resnici ni. Pravilna bilanca zni¬ žuje leto za letom vrednost poslopij, kakor je to storila posojilnica. Seveda bi po taki bilanci ne mogla mestna posojilnica toliko dobička izplače¬ vati mestu, kako mu ga oddaje. Prišel pa bo sodni dan!... Slab položaj našega kmeta. Poroča inžener P". LupSa v Ormožu. Vsakega narodnjaka in naprednega moža mora groza obleteti, če opazuje velikanske krivice, katere se gode posebno štajarskim Slovencem. Ni skoro dneva, da bi časniki ne poročali o mnogo¬ številnih in vsakovrstnih napadih naših nasprot¬ nikov — kajti radi bi nas popolnoma uničili ter se polastili teh lepih pokrajin, na katerih so naši pradedje sto in stoletja v miru živeli. Po eni strani se nam laskajo in obetajo pomoč, a po drugi pa naš uspeh habijo; z levico nas torej ob¬ jemajo, a z desnico nas vlečejo v grozno temo in prepad, kjer kraljujete poguba in pogin In ta pogin nam je gotov, ako se kmetu kmalu ne po¬ maga tudi od zgoraj. Zakaj neki uživajo kmetje drugih narodov toliko in toliko dobrot, a naš se vedno in povsod prezira, čeravno je podvržen istim postavam in zakonom? Resnično je, da je tu in tam dežela poma¬ gala nekaterim kmetovalcem napraviti trtnice, iz katerih se zamorejo kmeti poučevati o novi sa¬ ditvi trt, resnično je nadalje, da je skrbela dežela tudi zato, da so se nekateri močvirni travniki podcevili, tudi je ta ali oni dobil kako večletno brezobrestno posojilo za to ali ono boljšo napra vo itd. A vse to pride navadno le boljšim in večjim kmetom v korist, revnejši pa, kateremu bi bila kaka podpora neobhodno potrebna k zbolj¬ šanju svojega slabega položaja, mora le skozi prste gledati. S tem se pospešuje le uboštvo, toda nikakor se ne pomaga našemu ljudstvu! In zakaj se prezira ravno manjši in slabejši kmet? Odgovora tukaj ne pričakujem, saj je to že samo ob sebi razumljivo Ubog kmet je neumen, on še živi in gospodari navadno po pravilih in navadah, katere je od starih podedoval, toda o zboljšanju in dobrotah, ki pa, žalibog, še le v mali meri tu in tam obstoje, nima niti pojma in kako bi tudi imel, saj ga še ni nihče poučil. On navadno ne zna, kam ali na kcga naj bi se obrnil, da bi dobil od zgoraj podporo. »Saj imamo v pouk kmetijske in vinorejske šole", bi mi zamogel tukaj kdo ugovarjati, To je istina, toda teh je še premalo ter se nahajajo v precej oddaljenih mestih, kakor v Mariboru, v Gradcu in drugod. Kdor hoče po takih narodih šolati sina, ta mora imeti tudi denar, kajti deželne štipendije so le redke in majhne. Zato pa tudi šole obiskujejo navadno le sinovi bogatejših po¬ sestnikov — in za te so menda vse te šole na menjene! Iz tega sledi, da kmetijske in vinorejske šole siromašnemu kmetu nič ne koristijo, ampak le škodijo, ker on mora za nje ravno tak davek plačevati kakor tisti, ki so že od doma zmožni se jih v pouku posluževati in udeleževati. Torej za siromaka poučne šole še ne obstoje! Toda doseglo bi se že lahko tudi v tem marsikaj, ko bi bilo voditeljem nekoliko več na tem ležeče, da se povzdigne kmetijstvo. Veliko bi n. pr. ko ristil redno vpeljan domač pouk in kaka uzorno upeljana in oskrbovana kmetija, kjer siromak lahko vsak čas vse z lastnimi očmi vidi, kar bi bilo za zboljšanje pomenljivo. V vsaki občini naj bi se nahajalo poskušališče, ki bi služilo ob enem tudi v šolo za kmeta. Obljubilo se je že sicer tudi v tem veliko, toda ne samo z besedami, ampak tudi z dejanjem naj se pomaga vendarle siromakomjikaterih zemlja vsako leto slabeje rodi; k teinu pa še-prifle vedno nižja cena poljedelskih p$.d«lkoV? Tn pomanjkanje delavcev. Vse boljše moči morajo iti k Vojakom ali pa odidejo rajši v druge kraje.• kjer' je višja plača. Za vzgled bodi to, da imajo pri nas delavci na dan le po 50 vinarjev, a drugod po dve kroni in še več. Vsled takih okolščin se tedaj ni čuditi, da nas mnogi domačini zapuste ter si gredo služit kruha po svetu, kjer so seveda dobro vsprejeti, kajti Slovenci, kakor tudi vsi drugi Slovani so kot izvrstni delavci povsod predobro znani. Naše moči pridejo torej tujcem v last, toda mi doma jih pogrešamo! Opravičeno je torej, ako vendar odločno zahtevamo pomoč! Naše kmetijstvo so višje oblasti vedno zanemarjale, in ako je to danes v gospodarskem oziru pri koncu,, si vsega tudi kmet vsled svoje starokopitosti ni sam kriv! Mislim, da govorim iz srca vseh spodnje- štajarakih Slovencev, ako končno rečem: ker se je dosedaj še za naše pokrajine v primeri z drugimi jako malo storilo, zahtevamo, da nas višje oblasti več ne prezirajo, ki so edino le zmožne tudi v kratkem času sedanje ža ostne razmere preobrniti, katere vladajo povsod pri naših kmetih! Celjske in štajarske novice. (»Deseti brat" ) Kakor se je bilo nadejati, je bila predstava v nedeljo obiskana prav dobro. Prostori so bili natlačeno polni. O igri ne bomo veliko govorili, saj so bile uloge večinoma v rokah prejšnjih predstavljalcev. G. Danila v ulogi Dolefa ne bomo posebej hvalili, občinstvo mu je samo izreklo najlaskavejšo pohvalo ob priliki, ko se mu je izročil lovorjev venec Ženske uloge, Manica (gca. Jela Sernečeva), Franica (gca. Ko kolova) in Krivčevka (gca. Cizeljeva) so ce igrale kar najboljše. Martin Spak je gotovo najboljša uloga g, Špindlerja; igral ga je tudi najizbornejše. Posebno nam je ugajal prizor na Polesku in v Krjavljevi koči. Isto, kar smo rekli o g. Špindlerju, velja tud. za g. Salmiča v ulogi Krjavlja. Bil je res pravi original. Vsa čast mu! Kvas (g. Z.), Marijan (g. dr. Štiker), Piškav (g. Rebek), Sleme- ničan (g Korošec), Vencelj (g. Terček) so bili prav dobri. Posebno pohvalo zaslužita gg. Dobršek in Rotter, prvi v ulogi Peharčka in Krivca, drugi pa v ulogi Matevžka. Druge manjše uloge — po¬ zabiti ne smemo Balčka — so bile tudi v dobrih rokah, tako da smemo r či, da je bil uspeh res popolen. — Ker je to bila zadnja predstava v letošnji sezoni, bomo v eni prihodnjih številk izpregovorili nekoliko o našem gledališču, da pre- motrimo celokupno delo »Celjskega pevskega društva" in njegovo prizadevanje v prilog slo¬ venske misli v Celju in okolici. (Shod društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju) dne 1. maja je bil jako dobro obiskan in je jasno pričal o živi potrebi vpeljanja nedeljskega počitka. Sprejeli ste se sledeči resoluciji: Pri današnjem zborovanju 204 zbrani cdvetmški in notarski uradniki se pri¬ družijo svojim severnim tovarišem ter soglasno in odločno zahtevajo, da se n vede v odvetniških in notarskih pisarnah nedeljski pcčdek. Z ozirom na to, da se vsled narodno različnega mišljenja in obstoječe konkurence isti ne da od šefov samih uvesti, naj se postavnim potom uvede in se prosijo gospodje državni poslanci, da se z vsemi silami za to opravičeno stvar zavzemajo. 2. Da se z isto vnemo zavzemajo, da se sklene že skoraj zavarovanje za starost in onemoglost zasebnih uradnikov Obširnejše poročilo še sledi. (Zadnja sodnijska imenovanja.) Kura je znesla jajce in kokodakale so — žabe. Malo never.etno ali vendar resnično. Slavna c. kr. pravosodna uprava je znesla jajce, po našem mnenju je vsaj napol gnjilo, namreč par imeno¬ vanj, s katerimi naj bi se .požrešnim" Sloven cem zamašila vsaj za nekoliko časa usta, in kokadakali so razni nemški listi od .Tagespošte" pa doli do celjske klepetulje, seveda ne veselja, da je c. kr. sodna uprava imenovala par Slo vencev, temveč samega globokega ogorčenja, da ni vrag vzel teh nesramnih Slovencev, še predno so zagledali luč belega dneva, ker se predrznejo povzdigovati se za stopnjo više. Posebno jih boli, da sta imenovana dva Slovenca, čujte, dva naenkrat, nadsvetn'kom. Kaka nesramnost, da si upa sploh Slovenec biti nadsvetnik, med¬ tem ko morajo nemški svetniki čakati in čakati in trpeti, da njihovi nemški kolegi delajo cele saltomortale preko njih v nadsvetniške kotičke. Da, res Bog pomagaj, vsak človek ni za klovna in vsak svetnik ne za nadsvetnika. dasiravno se vsled tega pretakajo po vahtarčnib in drugih predalih potoki krokodilovih solza. (.Uslužbenci celjskih c. kr. uradov slavijo zmagoslavje nad slovenskim narodom".) V znamenju popravkov smo. Radi našega članka, ki smo ga priobčili pod gorenjim naslovom, smo dobili dva popravka. Priobčujemo jih radi kuri- joznosti, kajti naše občinstvo se bo samo pre¬ pričalo, da s tema dvema popravkoma ni prav nič popravljenega Torej, dragi čitatelji, čitajte pazno, da se naučite tudi vi delati take popravke. Sledi popravek št. 1. .Ni res in je popolnoma izmišljeno, da so člani godbe cd mene kot .znanega Germana" dovoljenje dobili za potovanje na Brežice; ravno tako je neresnično in izmišljeno, da sem načelnik in duša celjske nemške godbe in da se po mojem .referatu" sprejemajo kot pisarniški usluž benci k tukajšnjim sodiščem samo taki kom- petenti, ki so sposobni za sodelovanje pri celjski nemškonacijonalni godbi. — Jaz popravim, da ima ta godba posebno upravstvo (Kapellenver- waltung), kojemu samemu pristoji pravica z godbo razpolagati; trditev, da se člani godbe po mojem referatu kot pisarniški uslužbenci sprejemajo, je neresnična, kajti vse godbo zade vajoče zadeve spadajo v delokrog upravstva godbe; jaz pa nisem pri nikomur v tem oziru .referiral", ker nisem niti upravnik niti njegov namestnik. Celje, 28. aprila 1903. Fr. Marckhl." Kaj ni to zanimivo? Pa da se čuje še druga stran! Cenjenim bralcem ne bo žal, ako vztrajajo do konca, kajti drugi popravek je še mnogo zanimivejši nego prvi. Jezik sicer malo šepa, razun v onih točkah, ki so prepisane iz .Domovine", ali to je samo radi lepšega in ne kvari splošnega vtisa. Torej popravek št. 2, se glasi tako le: .Neresnično je, da so se 20. aprila skoro vsi pisarniški uslužbenci celjskih sodišč — go¬ tovo ne brez privoljenja uradnih predstojnikov — skoro polnoštevilno peljali v Brežice kot člani nemško nacijonalne godbe v uradnih urah slavit zmago nad slovenskim narodom, da je ponedeljek popoldne bil na tukajšnem sodišču ob uradnem času navzoč samo eden uslužbenec, ker so vsi drugi kot člani godbe v tem času v zasramovanje slovenskega naroda svirali .Wacht am Rhein". Neresnično in popolnoma izmišljeno je, da jih je drngi dan v uradu mnogo manjkalo, in da so drugi prišli vsi skrokani in pohabljeni, ker so vsled svojega razgrajanja po noči v Bre¬ žicah prišli v neprijetno dotiko s krepkimi pestmi slovenskih kmetskih fantov. litina pa je, da niso člani godbe nikar ne razgrajali, pač pa je bila godba, ko se je v Brežicah mirno na ko- preže s kamenjem P° tu £“° da so godbeniki .b J še mirno ostali, ako padli in nekarterih iz lodvor podala, iz ometana. Neresnično je, skali", istina pa je, da so ravno so jih iz preže ” 2 8. aprila med jih tudi poškodovali. e J ^ dru štva 1903. Za upravstvo celjske musik p jnter# « To sta torej ta popravka. Slavno sodi samo, koliko je žnjima P°P r , , celi stvari še nismo govorili zadnj naj Sicer pa o L besede. . (Sv. Jurij ob juž žel.) Tukaj pri nas se je ustanovilo slovensko veteransko društvo 8 žem v Št. Jurju Vsi tisti vojaki, kateri so že aktivne službe izstopili, se povabijo na dan 10 maja ob 3 uri popoldne k prvemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v št Jurju v gos i ni g, Černovšeka, kjer bode tudi volitev društvenega odbora ter sprejem rednih, podpornih in častni članov. K obilni udeležbi vabi začasni odbor. (Slava konjiških Nemcev) 7. Številka se¬ dem pomeni nesrečo, pa ne moremo Ti pomagati gospod .lepi Žane" — c. kr. davkarski kontrolor g. Wesen8chegg! .Narodni dom" Te zelo v oči bode. a potolaži se, stal bode dalje časa, kakor bodeš Ti kot c. kr. uradnik izzival slovensko ljudstvo. Ker je .Narodni dom" vedno dobro obiskan, se huduješ nad tem, pazi, da Ti jeza ne bo škodila! Izrazil si se, da hodijo nizki ljudje (.lauter gemeine Menschen") v .bindišes Haas", a Ti kot visokcgermanski kavalir moraš danzadnevom s takimi ljudmi občevati! Ako pa ne maraš živeti med nizkimi ljudmi, poberi šila in kopita in pojdi med bratce, za katere bije Tvoje srce. — Kakor Tvoj brat, gospod fajerber- hautman. ljubiš tudi Ti cvetlice in že komaj čakaš trenotka, da bodeš lahko kot c. kr. uradnik v kompaniji z gospodom nadučiteljem slovenske šole za konjiško okolico čistil njive slovenskih kmetov od nadležnega plevela, kateremu pravimo po domače plavice, in rešena bo mati Germanija, ko bo videla dva verna sina, c. kr uradnika in nadučitelja slovenske šole za konjiško okolico, okinčana s pristnimi nemškimi plavicami! — 8 Hiša = die Hans, tovarna = das Fabrik itd. slišiš, ako Te je čast doletela, da smeš govoriti z usnjarjem g Lsuritschem! Hadomušni ljudje trdijo — mi jim seveda ne moremo verjeti — da je sedanja soproga g. Lauritscha poslala istega, predno ga je vzela za moža, na Dunaj v neki kurz učit se nemščine, a naučil se ni mnogo, ker lomi nemščino, kakor večina otrok nemške šole! Njegovi otroci so vzgojeni seveda v pristnem germanskem duhu in zato se je njegov sinček hudoval v nemški šoli nad nekim otrokom, češ, da nima nemškega imena; svetu¬ jemo mu, naj vpraša svojega očeta, ali je res Lavrič nemško ime in ali je resnica, da je rojen na Kranjskem! — 9. Konec. Zlate Konjice so znamenite po svojih slavnih možeh; posrečilo se nam je le prav slabo osvetliti glavne zasluge slavnih konjiških Nemcev, a prepričani smo, da bo znani predavatelj o slavnih Celjanih prihitel v kratkem času v Konjice in podal s točnosjo zgodovinarja jasno sliko zaslug teh naših veli¬ kanov in gotovo bo gospod nadučitelj slovenske šole za konjiško okolico prestavil dotično pre¬ davanje strokovnjaka v .vsem razumljivo" slo¬ venščino, katere je .popolnoma" zmožen, ker slovenščine, katero piše .Domovina" in ostali slovenski listi, baje po mnenju različnih konjiških mogočnežev preprosto slovensko ljudstvo ne razume! (Člani ljubljanskega slov. gledališča na Stajarskem.) Kar se nam je zdelo popolnoma nemogoče, se je vendarle zgodilo. Nismo verjeli da imajo gospodje pri graškem namestništvu tako boječe srce, da se jim tresejo hlačice in še kaj drugega zaradi par nameravanih slovenskih predstav na Spodnjem Stajarskem. Seveda kaka predrznost, člani ljubljanskega gledališča Bo* naj obvaruje ljubo Štajarsko teh klatežev« predrznejo motiti javni mir in ’ r ’ 86 mestih, trgih in vaseh. R 88 , dob ri BogU^ varuj te povodnji. I n posebno tisti n! ^ kaj si ta človek vse domišlja celo kn ^ °’ prosil za svoje početje! Ne, pa nei^l? 0 ®? 1 * Rajši vsakemu potepuhu, kakor na ^ da “° ! tako se je tudi zgodilo. Skrbni naš oče^v 0 ° 7“ “ “ ob, “ oral in £* £*; ■ • Ali alej vraga, kaj si domislijo ti p te . koncesije. J 1 80 bodo vendarle vršile j a kanjenc! Predsta ^ ^ ^ ^ ^ 8lC !L*vliali igri .Ženski Otelo" in noviteta P Huzarji“ Prebrisani so ti ljudje že še bolj, kakor naš papa v Gradca in prirede svoje p reci . stave na ime dotičnih čitalnic. Dne 9. t. m. bo !Lava v Šoštanju, 10 v Šmarjah pri Jelšah, H v Mariboru, 17. v Ljutomeru, 21. v Trbovljah • 23 in 24 v Brež cah, pa naj slavno namest- ‘“o v Gradcu strahu ali jeze razpoči. Ne moremo si kaj, da ne bi na tak način osvetlili ravnanja slavnega namestništva, kajti ako se dovoli zadnjemu klatežu iz Zgornje Štajarske, da prodaja svojo hripavo pevsko umetnost po naših krajih, ako se dovoli najrazcapanejšemu Kalabrezu da nam muči ušesa s svojim tulenjem, k , sme vsak šarlatan najdvomljivejše vrste nastopati med nami - članom deželnega gl* dališča v Ljubljani naj bi pa bilo zabranjeno stopiti pred slovensko spodnještajarsko občinstvo _ potem je proti faktorjem, kateri so to zakri- vili, edino le na mestu najostrejši sarkazem ali pa najudanejša molitev do sv. Katarine, da bi tem revtžem izprosila pravega uma in pameti! (Izjava.) Podpisani izjavim s svojo častno besedo, da nisem spisal dopisa o nadzornika g, J. Dreflaku v Ptuju ter da nisem v nobeni zvezi z dopisoma, ki sta izšla v .Domovini" i n v katerih se napada gospod nadzornik. Dopisa nisem spisal in ga tudi nisem spisati mogel, ker pri dotičnem društvenem zborovanju v me¬ secu aprilu t. 1. niti bil nisem. Slavno uredništvo pa prosim, naj blagovoli izjaviti, če sem li jaz dotični dopisnik ali ne, in če sem sploh v kakšni zvezi žnjim ali ne. V Narapljah, dne 24. aprila 1903 Anton Pesek, šolski vodja. Radovoljno izjavljamo, da g. Pesek ni v nikaki zvezi z zgoraj omenjenimi dopis’. (Umrla je) prošlo soboto na Dunaju gospica Emica Krušičeva po dolgi in mučni bolezm stara šele 22 let. Gospica je bila svoj čas ena izmed najmarljivejših pevk .Celjskega pevskegadruStva". Blag ji bil spomin 1 Druge slovenske novice (Nadvojvoda Josip Ferdinand v Ljubljani.) Kakor smo poročali, je nadvojvoda Josip Ferdi¬ nand, brat Leopolda W6!flnga in saksonske pre- stolonasledn ce princezinje Lujize premeščen k 27. pešpolku v Ljubljano. Neki nemški listi so prinesli vest, da je to za kazen, ker se je preveč družil v Solnogradu z meščanskimi krogi. Ali to ni res, kajti nadvojvoda je avanziral in mu je bilo ob tej priliki dano na izbero, h kateremu polku in v katero mesto si želi. Izbral si je Ljubljano, in ustreglo se mu je tem rajši, ker je imel cesarski dvor že zdavnaj namen, da se en član cesarske hiše naseli v Ljubljani. (Posojilo.) Ministrstvo je dovolilo ljubljan¬ skemu knezoškofu, da najame posojilo v znesku 400000 K na gornjegrajsko graščino. Posojilo se ima vrniti tekom 60 let. S tem denarjem bo mogoče dozidati in urediti knezoškcfijske zavode v St. Vidu nad Ljubljano. (Velika nesreča) se je zgodila v petek v Ljubljani pri podzidanju neke šupe na Vodnikovem trgu. Streha ni bila dovolj podprta, nagnila se je, stari leseni stebri so popokali in šupa se j« podrla. Streha je zadela 17 letnega zidarja Fran otarja iz Renč na Goriškem, pritisnila ga j® na tla in mu strla križ in roko. Bil je na mestu mrtev. Trem osebam, ki so bile v šupi, se ni mč pripetilo. t • v Ljubljani ) Meseca aprila je priSlo V Ljubljano 2435 tujcev, za 536 več kakor me¬ seca marca. Največ jih ostane .pri Slonu" >» aioer j,h j« bilo prošli mesec 736 potem > Maliču« in .Lloydu“. fll „ . (Ma °e40 per 100 kg. srednji premog M»t^) a Gru £ e ). 100 kg in smer takoj pri 1 . Premog se zamore vsak čas dobit. ( V trgovino z mešanim blagom sprejme A- Klemenaič na Čmigori pri Ptuju takoj učenca ki je dovrSil ljudsko šolo. ^ ' 7y 33 Prodam (jostilno z d0 brim prometom, prodajo žganja in tobaka, zraven spadajoče zemljišče, vinograd, njive j n novo gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stan*. Najbolj pripravno je za čevljarja. (i 94)3 . 3 JOŽEF SEVČNIKAR, Rečica naPaki. ProdasehišaTv Moziiju blizu cerkve za 1800 gld. Izplača se sam 0 600 gld, 1200 gld. lahko ostane na obrestih po 5 % Vse natančneje pove g. Ivan Cesar, ( i 91) , 3 — 3 podobar v Mozirju. - Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-Y ork (233) 82 0 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. 4 Trgovina z železnino „MERKUR“ FETEF 0*1 j-u., Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje lite žele, .me, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel- sk< a orodja m smer orala, brane, motike, kose, srpe, —. bije in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter oi ^ okna teknil" POhi t°' Žreb . lieV ’ Vijak ° V " 2ak ° V - hiŠne kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meni m uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna leoenka frcio u- • lončene oe.i, samokolnice, opre, strelovode, '^eseTsUkoTe’: lezne trgovine spadajoče predmete. 233 . a. ž© v a žlind ra • , ’ b lj e Umetno gnojilo. ^ -Bogata izher vsakovr^tniVi _ tiiin nagrobnih križev. * Postrežba tocn« tijslsik s^rlTj- v . t °T a:rria -brlzgalnic, **** * 5 moravska meHanična cevi in pasov P-ASMEKAL v Čechu pri Prostjevu in Srnici ~ ' Priporoča slavnim . . 3 (645) 60-48 Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju Podružnica p. J\. urinom* , zagrelo-u., Fran brizgalnfce vsIke“rste S1 i n ^ t d f Uštvom ’ ob5in da tiste na obe strani’ ima 8 '* 61 ?*? 11 ? proti zmrzl ? kojima zamoreta o arn , 0d , 0 v eoe j° in mečejo teku treh dni - ter c . lov eka opravlj vse drugo gasilno orodt ^,^ 0 iz P r ^ane TF -- i • Plačila po dogovoru.