POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1962 glasilo planinske zveze slovenije | letnik xviii | nov. planinski vestnik 11 VSEBINA: NEKAJ KRITIČNIH MISLI O NAŠEM SMUČARSKEM ŠPORTU Drago Ulaga ........481 TOŽBA STAREGA MACESNA Miran Marussig .......483 GAZ V METEZU Boris Režek.........484 KARNIJSKE ALPE IN KARNIJA Dr. Viktor Vovk.......487 NAJINA PETA STOPNJA Mihaela Zemva .......497 PROKLETIJE — BJESKET E NEMV-NA Mirko Markovič.......500 NA PRISOJNIK Janez Bizjak ........507 JEZERO NA VRSICU Fran Uran .........508 MALO POJASNILA Zorko Jelinčič........510 SEDEMDESETLETNICA PESNIKA IN PLANINCA LUDVIKA ZOR-ZUTA Marjan Brecelj .......511 ZGODOVINA ALI SLAVOSPEVJE Dušan Kermavner......512 BILI SMO NA KOZARI.....513 DRUŠTVENE NOVICE......514 NOVICE IZ MLADINSKIH ODSEKOV..........512 ALPINISTIČNE NOVICE.....521 IZ PLANINSKE LITERATURE . . 523 RAZGLEDI PO SVETU.....525 IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH VZPONOV..........528 NASLOVNA STRAN: Samarske stijene - Gorski kotor -Foto Zlatko Smerke »Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS — urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje — Gimnazija Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. Dvoržakova 9, p. p. 214. telefon 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 900 —, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 225,— (naročnina za inozemstvo din 1600.— / Tekoči račun revije pri Narodni banki 600 - 14 - 3 - 121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto Planinska založba IMA SE NA ZALOGI: Josip Wester: HACQUET BALTAZAR Cena din 120.— Zorko Jelinčič, dr. VI. Kajzelj, dr. VI. Bar-tol: DR. KLEMENT JUG Cena din 150,— Evgen Lovšin: VALENTIN STANIČ Cena din 200.— Josip Wester: DR. I. C. OBLAK Cena din 200.— Vilko Mazi, France Planina, Cene Malovrh: PO SLOVENSKIH GORAH, transverzalni priročnik, (razprodan — v začetku prihodnjega leta izide nova izdaja) Boris Režek: STENE IN GREBENI Cena din 980.— Evgen Lovšin: GORSKI VODNIKI V JULIJSKIH ALPAH Cena din 1800.— Vilko Mazi: SPLOŠNO KAZALO ZA ŠESTO DESETLETJE PLANINSKEGA VESTNIKA Cena din 300.— Planinska zveza Jugoslavije: VODIC PO PLANINSKIH DOMOVIH JUGOSLAVIJE Cena din 300.— Knjigarne imajo na gornje cene 20% knjigotrški popust. V kratkem pa bo izšla knjiga Cirila Pračka: MED GORSKIMI REŠEVALCI, ki opisuje njihovo težko in požrtvovalno delo pri reševanju ponesrečencev tudi iz najtežjih sten. Na to zanimivo knjigo že sedaj opozarjamo! Naročila sprejema: PLANINSKA ZALOŽBA PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE, LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9, poštni predal 214-IV — telefon 32-553 planinski vestni« 6?. letnik Nekaj kritičnih misli o smučarskem DRAGO ULAGA Smučanje sodi med tiste oblike športne rekreacije, ki se po svetu vse bolj širijo. V poletju imajo ljubitelji športne aktivnosti bogato izbiro med vodnimi športi, atletiko, igrami z žogo in izleti v naravo, v zimskem času pa je treba na sneg ali pa ostati v zaprtih prostorih. Tisti, ki so dozoreli za telesno kulturo in imajo potrebna sredstva, so se odločili za sneg. Zato sta zimski šport in zimski turizem v alpskih deželah pa tudi drugod po svetu na pohodu. V Švici na primer že deluje 494 žičnic in 112 smučarskih šol, število nočnin v zimskošportnih hotelih pa znaša približno 10 milijonov letno. Prognoza, ki velja tudi za naše razmere, bi bila: Zanimanje za vse tisto, kar je v zvezi z zimskim turizmom in zimskim športom, bo iz leta v leto večje. Smučanje pa ni samo stvar zimskega turizma, temveč mnogo več: stvar kulturnega razvedrila, estetskega doživljanja in zdravja — lahko bi rekli stvar kulturnega standarda. Predvsem pa je smučanje stvar mladine, njene radosti in telesnega utrjevanja. V LR Sloveniji ima svoje smuči 23 508 pionirjev in 10 493 mladincev. Po navdušenju za zimski šport tudi pri nas ne zaostajamo, vendar v smučarski organizaciji ni tiste širine in kvalitete, kakor bi želeli. Na letošnji skupščini Smučarske zveze Slovenije (SZS) smo se na dolgo in široko pogovarjali o pogledih nazaj na prehojeno pot in o pogledih naprej na naloge, ki nas še čakajo. Morda smo bili le preveč ozki, orientirani na tekmovalno smučanje, premalo pa smo mislili na težnje mladine in na potrebo ljudi po športni rekreaciji. Premalo je bilo povezave s turizmom, gostinstvom in JLA — tako nekako, kakor da gre za izolirano dejavnost, pri kateri se je treba ravnati po programu in smernicah Mednarodne smučarske organizacije (FIS), ne pa po potrebah našega človeka. In tako je veljala pretežna skrb le gojitvi tekmovalnih disciplin — smuških tekov in skokov po koncepcijah Nor-dijcev ter alpskih disciplin po vzorcu Avstrijcev in Francozov. Približno enako skrb smo kazali za napredek tekačev, skakalcev in alpskih tekmovalcev, in prav nič nismo upoštevali dejstva, da si želijo ljudje splošnega terenskega smučanja in da so kupili po statističnih podatkih tovarne Elan v zadnjih treh letih 18 590 parov terenskih smuči — razen tega pa samo 348 parov tekalnih in 89 parov skakalnih. Zgradili smo približno 100 smučarskih skakalnic. Kaj pa smo storili za potrebe množice alpskih smučarjev! SoTcmber 1962 našem športu Dejavnost pri SZS in pri smučarskih društvih smo marsikdaj in marsikje zožili na prireditve, na tako imenovani tekmovalni promet. Radi bi se pomaknili tja k vrhu evropske smučarske elite — med tiste, ki imajo visoko razvit zimski turizem s stoterimi hoteli in žičnicami sredi edinstvenih smučarskih terenov v visokih gorah, in seveda tudi med tiste, ki imajo na tisoče žilavih tekačev na smučeh — ne toliko zaradi športa, temveč zaradi življenjskih potreb izhajajočih iz posebnih klimatskih in geografskih pogojev. Radi bi se kosali na primer s Švedi, ki imajo za tradicionalno tekmovanje, imenovano »Wasov tek« (na 85 km!) kar 2000 tekačev, pri nas pa dejansko ni niti peščice tekačev, ki bi se sistematično pripravljali za tek na 30 km. Očitno je, da v naši smučarski organizaciji nismo imeli izvirnega lastnega koncepta, izhajajočega iz naših pogojev, našega razvoja in potreb našega ljudstva. Na vrh nekje v oblakih so mislili in pozabili na temelje, to je bila menda najznačilnejša slabost v delu naših smučarskih organizacij v preteklosti. Velika skakalnica v Planici, Vitranc, zamisel zimskošportne izgradnje Velega polja — zares visoka stremljenja, toda tu je tudi 30 000 mladih smučarjev, tu so množice netekmovalcev, tu so smučarji planinci, ki bi si želeli vsaj kako skromno vlečnico na Krvavcu, Veliki planini, Komni, Pokljuki ali Vršiču. To pa so stvari — mladina in skrb za ureditev laže pristopnih smučarskih terenov — ki so ključnega pomena. Treba bo postaviti na noge smučarske družine pri šolskih športnih društvih in smučarske aktive pri delovnih kolektivih, treba bo postopno izboljšati pogoje za zimski turizem in za sodobno alpsko smučanje v bližini industrijskih naselij, pa bo nekoč več uspehov v Planici in na strminah Vi-tranca, in bodo čez čas tudi zrelejši pogoji za turistično izgradnjo razumno izbranega kosa sveta pod Triglavom. Kdor misli na vrh, pač ne sme pozabiti na temelje. Kdor bi rad žel vrhunske športne uspehe v konkurenci s tistimi, ki imajo ugodnejše klimatske in terenske pogoje, ne sme pozabiti, da ne gre brez oranja in sejanja, pa tudi ne brez obdelovanja. Mislim, da je vse tisto, kar ima v svojih programih in pravilnikih FIS, lepo in prav, prioriteto pa zaslužijo naloge, izhajajoče iz potreb našega človeka, našega ljudstva. Vse to pa ni samo naloga SZS, temveč koordinirana naloga vseh prizadetih, vseh zainteresiranih. Seveda gre tudi za tekmovalni šport. Prav vsi bi radi videli, da bi bili naši skakalci v Planici med najboljšimi, kakor tudi, da bi brali ugodna poročila o gostovanjih naše smučarske reprezentance v inozemstvu. Toda to ni stvar krepke volje tekačev ali poguma alpskih smučarjev in tudi ne visoke strokovne kvalifikacije trenerjev. Ves šport mora biti na višji ravni in vse mora funkcionirati, od telesne vzgoje v družini in šoli ter od celoletnega dela v smučarskih klubih do turističnih in športnih objektov. Ob takem gledanja na naloge smučarske organizacije bo treba izboljšati tudi odnos družbe do te dejavnosti. Na skupščini SZS smo tudi tokrat slišali pritožbe, kako imajo ponekod polno razumevanje za atraktivno športno dejavnost in kako so gluhi za potrebe smučarskih osnovnih edinic. Slišali smo o primeru iz Maribora, ko so dali za en sam nogometni klub neprimerno več družbenih sredstev kakor za vse druge telesnokulturne organizacije v okraju. Ce je to naš družbeni koncept, če je to naša orientacija, tedaj so obsojene vse druge športne organizacije in med njimi tudi smučarska na životarjenje in na prakticistično reševanje drobnih nalog. Ce pa je naš koncept skrb za človeka, za njegov standard in kulturni razvoj v celoti, tedaj pomeni pristranost pri razdeljevanju družbenih sredstev napako. Treba je tehtati vrednost dejavnosti, treba je upoštevati zdravstveno, vzgojno, predvojaško in turistično vrednost smučarskega športa ter temu ustrezno rezati kruh. Tožba starega macesna MIRAN MARUSSIG Kaj se lahko zgodi v življenju drevesa, priraslega na tla, nepomičnega in takega, kakršen je macesen? Nič, ali vsaj zelo malo. Ce se posuši, pravimo, da je dozorel, če ga posekamo, je bil zrel, če pa raste, nas preprosto — ne zanima. . Na skali, visoko nad zatrepom je pognal macesen. Tako močno je s koreninami objel kamen in tako visoko je pognal deblo, da je vsakdo, ki je prišel v dno doline in pogledal kvišku, dejal: Mejdun, tole pa je korenina! Res pa je, da ga je narava sama postavila na tisti visoki piedestal in je vprašanje, ali bi ga sploh kdo opazil, če bi bil zasejan spodaj, nekje v zatišju, v senci ali na soncu, v zavetrju in tišini. Macesnovke in bukve in jelke, razsejane v zatrepu, so se nemalokrat spogledale in si na tihem želele semena s tega močnega moža, čeprav niso povedale tega na glas, ker je to tudi za rastline nekaj nespodobnega. On pa je lovil v veje dež in veter in ga drobil in se ni menil za intrige in zaljubljene vzdihe od spodaj. Bil je namreč egoist in željan slave, pa je stremel samo navzgor. Tam pa je bilo nebo in neskončna svoboda in nic, razen sonca in — njega. Šele tedaj, ko je čisto blizu vzklila mlada macesnovka, je spoznal, da ima korenine. Kar se dvorjenja tiče, je težko reči, da je bil mojster. Macesnovka je preprosto zrastla poleg in ker ni imel nog, je ni mogel popihati. Recite temu navada ali zaljubljenost, dejstvo pa je, »da sta se prenašala«. Priznal je, da se je sladko dotikati njenih mehkih vej in da je lepo gledati obline njenega vitkega stebla. Takrat pa, ko je bila jesen in ko je minila doba ljubezni, je je bil sit. Treščil bi jo, nagnal, zmerjal s kavko in škilil, kje bi pomladi našel »kaj boljšega«. Ampak tudi kavka je imela korenine in je tudi grebla po svoji oveneli jesenski krošnji, le da je bila tiho in je prezrla poglede, ki jih je metal za ženskami. Stala je poleg in mislila na zimo, ko bosta na pol delila težo žametov. — Romantična ženska in zato dolgočasna. Komu pa je do tega, da bi čivkal o težkih časih in mislil na hude dni! Cas je vendar za to, da ga prelisičimo, preveseličimo, ne samo preživimo. In da iztisnemo iz njega, kar se da! Tako je torej Macesen izkoristil položaj in je postal veljak. Ne ženskar (imel je namreč Kavko), ne nasilnež (bil je prirasel), ne direktor (rastline niso družbeno organizirane), ampak mož z veljavo. Zime v gorah niso zimice. V zatrepu je razsajala burja, da je celo borovce pulilo s koreninami vred. In če ne bi Macesen stal na skali in ne bi imel debla debelega ko skrinja in poleg Kavke, bi trda predla dolini. Razbijal je veter in drobil sneg in držal zamet, ki bi pomedel pol zatrepa, če bi začel pot navzdol. Potem so prišle pomladi. Dolina se je oddahnila in Macesen je prenekaterikrat razdal seme v veter, tako da je Kavka ostala sama in ni rodila. Drevje je vsako pomlad šumelo, ploskalo silaku in zahtevalo njegove zaščite. Navsezadnje je bil skoraj podoben cirkuškemu mojstru. Vedno je moral biti zdrav, vedno nasmejan, vedno ploden, vedno idol mož in žena, dreves in drevesc, ki jim narava ni poklonila slave, pač pa — mir. Dokler, dokler ni tisto leto strela treščila v Kavko. Zadelo jo je tako, da ni ostal od debla drugega ko kup iveri. In ko se je stegnila in padla po dolgem preko skal, je zagledal na sosednji skali, na še bolj izpostavljenem, bolj vidnem in višjem mestu soseda. Mladega, krepkega, postavnega. Zaslutil je tekmeca. Grenak okus mu je napolnil krošnjo in pognal bi se vanj, če ga korenine ne bi priklepale v tla in če ne bi zrasel s to prekleto zemljo, neizprosno in trdo, brez usmiljenja in brez srca. Drevje je šušljalo in veter je nosil čudne glasove. Ali naj ga odstavijo, ali upokoje. Na skali stoji novo, boljše drevo. Potem so sklicali zbor. Bukev, ki ji Macesen ni nudil drugega, ko ščitil življenje, je rekla: »Naš čas ni čas romantike. Odstavimo ga. Kaj pa vraga slepomišite? Tam gor je nov, svež, močnejši. Njega na tron!« «■Ampak tovariši,« je rekla jelka, »navsezadnje je le nekaj dal. Dajmo mu častni znak.« Drevesa so v veselju završala. »Rešitev,« je rekla debela macesnovka, »meni je dal pet otrok. Dajmo mu častni znak!« »Rešitev,« je rekla soseda, »mene niti pogledal ni. Dajmo mu častni znak!« »Rešitev,« je zavreščala žolna, »bolj ko bo star, bolj bo črviv. Častni znak!« Počakali so, da je prišel človek in mu naročili, naj nariše na deblo lepo, veliko markacijo. »Ne, ne,« je stokal Macesen, »ne te zlate pike. To je smrt. Kaj bom sam, brez dela, brez boja?« Ko sem tedaj sedel pod deblom, je potožil: »Si videl? Nalepili so mi kolajno in sedaj trohnim.« Nasmehnil sem se: »Bodi srečen. Pri ljudeh je drugače, veliko jih namreč strohni brez kolajne.« »Kaj pa zasluge?«, je vprašal. »Zapiši za uho! Zasluge so človeški izum. Pomagaj novemu fantu, pa ti zanesljivo ne bo dolgčas.« Zašumel je in tako veselo stresel veje, ko da sem mu poklonil novo misel. Stavim, če hočete, da bo čez dvajset let še vedno na isti skali. Sicer star, ampak zdrav in velik, navkljub burji in zimam, ki v gorah niso zimice. Gaz v metežu BORIS REZEK Snežinke so se s škrabljajočim šuštenjem pokladale na plast ki je vedno bolj rasla nad razhojeno gazjo, drevjem ob poti in strehami senikov. Iz metežne megle so vstajale le zrahljane, temačne sence in spet ostajale v migotajoči pregraji. Naposled je bila povsod le sama enakomerna belina. Gaz je bila že docela zametena in strmal se je zravnala v planoto. Nikjer ni bilo nobenega drevesa, še lese ne, da bi jo lahko preklel, ker bi moral kobaliti čeznjo. Zdavnaj bi že moral priti na Kal. Nekje sem zgrešil smer in zaneslo me je na Senožeti, da sem zdaj v bližajočem se mraku opletal v neznano praznino. Nekam sem pač moral priti na tem tavanju gor in dol. Poganjal sem se po vesini, ko je vstala na tleh pred mano nejasna senca, da sem naglo zavrl. Gaz! Malo prej je nekdo prečil pobočje. Do kobali se je pogrezal v sneg in opiral na nekaj polenu podobnega. Silil je navzdol, kajpak v vas. Zadovoljen sem sledil razritim stopinjam. Lučaj naprej pa sem naletel na razgažen sneg, kjer je neznanec počival in odložil nekakšno breme. Tam sem na snegu opazil liso krvi, ki je metež še ni povsem prekril in še hitreje sem se odgnal po sledi. , , lin., ., , . Na deset korakov sem razločil sključenega moza in ze hotel klikniti nadenj, ko sem opazil, da nosi na plečih uplenjeno srno in se opira na puško. Tedaj se je mož nenadoma ozrl in oboje vrgel od sebe. Nekaj je zavpil, zaklatil z rokami potem pa skočil po strmali navzdol in se zgubil v metežu. ¿toj, kaj se bojiš...« sem zakričal. »Počakaj, da greva skupaj!« Zaman sem se tako drl. Ni me poslušal in glasove je tudi jemalo hlastno šelestenje snežink. Zdaj sem imel zlodja! Srno, ki je bila pravzaprav srnjak, in nabit, zarjavel pihalnik. v Le malo manj naj bi se mož prestrašil, pa bi mi lahko poslal točo debelih šiber v pozdrav. Srnjad je bila že v lovopustu in jasno je bilo, da gre za divjega lovca. . . ... Spet sem bil na istem kraju. Ni mi kazalo, da bi šel za stopinjami, ker jih je mož gotovo zapletal, da bi ga ne izdale. Se dosti sveta je utegnil obiti, preden se bo po kakšni grapi in goščavju presmukal do doma. Vas je vsekakor morala biti blizu, in do prve hiše bom že še vzdrzal. Puško sem zložil in jo vtaknil v oprtnik, srnjaka pa zadel na pleča in res s težavo ril naprej Srnjak je bil preklicano težak in docela se je že zmračilo V gostem metežu nisem mogel upati, da bom ugledal luč, ki bi me privedla do kakšne domačije. Zdaj mi tudi ni bilo, da bi se zatekal kamorkoli. Zaradi plena sem moral prav h Kvasu, s katerim sem bil dobro znan. Z njim bova potem ze dognala, kako in kaj. Na srečo je svet precej visel in naenkrat sem se znašel pri skupini kriven-častih jesenov in jo tudi spoznal. Prišel sem do korita, kamor so gonili napajat živino, pot v vas je bila zgažena. Vendar sem raje zavil v sadovnjak m obšel nekaj hiš, preden sem že v temi zavil na dvorišče. Prav' tedaj je Kvas s svetilko v roki prihajal iz hleva in je kar odstopil, ko me je vsega zasneženega ugledal v krogu rumenkaste svetlobe. »Ti si?« se je zdrznil. »Od kod te je prineslo v takem. Saj še v dno ni moc, kaj šele na Planino.« . »Luč v kraj!« sem zasopel v poslednjem naporu in spustil srnjaka razse. »Vidiš, da sem jagal.« Upihnil je svetilko, pograbil srnjaka za zvezane noge in ga zanesel v klet. Medtem sem snel smuči in se otepel, kolikor se je dalo. Gospodinja se je v veza obračala pred pečjo in je samo pokimala od dela. V hiši sem kar padel po klopi, tako sem bil zbit. i 1 „ Kvas je nekako čudno pogledoval, ko je prižgal luč in sva se videla cez mizo. »Kje si ga snel?« je vpraševal. »Menda zgoraj pri studencu, kamor hodi srnjad obirat robidovje. — Nisem mislil,« je zmajeval z glavo. »Saj je zato tako malo divjadi, če jo že smučarji pokate in povrh še v lovopustu.« Postavil je zelenko na mizo in nalil zajetna kozarca. Tudi hleb kruha se je znašel poleg in hitel sem ga kosati, da nisem utegnil odgovarjati. »Cvrček bo koj,« je potem mamjal naprej in se namuznil pod košatimi, rdečkastimi brki. »Saj soka in krompirja sem že sit.« Po večerji, ko sem se dodobra ogrel in odteščal, sva še posedela. Gospodinja se je z otroki spravila spat in utegnila sva se pogovoriti. Stopil sem na prag. Se je snežilo in tako na gosto, da bi skoraj ne videl roke pred seboj. »Do jutra ne bo nobenega sledu,« sem presodil. »Kdor je že bil, bo zaman iskal kje je pustil srnjaka in puško. Se tega ne bo vedel, kdo ga je splasil.« Kvas se mi je režal, da si izmišljam tako neumno zgodbo, ko sem mu vse natančno povedal in ga vpraševal, kdo bi utegnil biti. »Puška ni s Kala! je odmajal z glavo, ko si jo je ogledal. »Nalašč imaš takšno, da bi jo brez posebne škode lahko zadegal v kraj, če bi bilo treba in tudi skrivaš jo v kakšnem duplu, da je tako rjava-« »Naj bo po tvojem,« sem pribil in zlezel na peč. »Saj sem jih tudi že nekaj pospravil z njo,« sem nato se momljal, preden me je zmogel spanec. »In še jih bom, da boš vedel...« Zjutraj so bila vrata skoraj do polovice zametena in veter je gonil prsne oblake. Drevje se je otreslo snežnega bremena in malo pred poldnem je posijalo sonce. Nikjer ni bilo nobenega sledu. Še pot do korita je bilo treba splužiti, da je živina mogla do vode. Sosedje so tudi imeli dovolj dela s kidanjem snega, da nihče ni utegnil ovohati smjačje pečenke; ki je je bilo toliko, da so se otroci z nami vred svetili tja do ušes. Popoldne sem s smučmi skušal priti po sadovnjaku na bližnji rob, da bi videl po Senožetih, če le ni kdo motovilil tam okrog, a nisem prišel daleč. V globoki novini se je celo na smučeh udiralo do kolena in sneg je bil tako meljav, da so se z vseh strm ali trgali plazovi. Dva dni ni nihče mogel nikamor. Naposled so le s tremi pari volov splu-žili pot v dolino, da so mogli otroci v šolo. V jasnem, mrzlem dnevu sem se poslovil tudi jaz. Puška je ostala na Kalu. Kvas jo je lepo očistil in namazal ter jo varno spravil. Videl pa je nisem več, ker so Nemci domačijo z drugimi vred požgali, ko je bil Kvas v partizanih. Šele po vojni sva se spet sešla. Tedaj pa je že prekrival nove naprave na starem pogorišču. Široko se je zarežal in dolg pogovor je bil, preden sva si vsaj malo raz-povedala. »Veš kaj ...« se je potem oglasil. »Zadnja zima v hosti je bila huda .« Toda to najbrž ni bilo, kar je hotel povedati, ker se je tako muzal pod svojimi že malo osivelimi brki. »Tičali smo v sajasti bajti tam pod Rogatcem. Tisti čas se nam ni bilo treba bati Nemcev, ker je bilo snega do pasu in čez, da sem se spomnil na ono zimo, ko si mi prinesel srnjaka in puško ...« se je zahihital. »Si zvedel, kdo je bil?« sem ga prekinil. »Gotovo je kaj vpraševal.« »Fantje so se režali, da bi skoraj popokali,« je komaj spravil iz sebe, tako se je muzal. »Saj so se lahko.« »Zini že,« sem se obregnil. »Kaj me natezaš!« »Jaz sem bil,« je naposled le povedal. »Mene si splašil, pa si bil tako dober, da si srnjaka in puško prinesel za menoj.« »Ne boš me, ne!« sem se zjezil. »Saj si takrat sveto hotel, da sem ga jaz podrl.« »No, poslušaj,« je povzel in se zresnil. »Vedel sem, da hodi srnjak tja gor k studencu in sem šel nadenj, ker sem bil gotov, da me v metežu nihče ne bo videl in tudi strela ne bo slišati.« »Pred menoj bi se te ne bilo treba toliko prikrivati, sem ga opomnil. »Res!« »Sram me je bilo,« je rekel. »In lahko me je bilo, tako da nisem maral povedati, ker bi se mi gotovo na vsa usta smejal, da sem te imel za medveda.« »Medveda?« »Tako je bilo. Zdelo se mi je, da nekaj lazi za menoj in sem se ozrl. V tistem metežu pa sem videl samo neko senco z razprostrtimi rokami, kakor če se medved postavi pokoncu. Zdelan sem tudi bil že tako, da nisem utegnil prav pomisliti in sem kar skočil po bregu. Se to mi ni padlo v glavo, da imam nabito puško v roki. Šele v grapi sem se zavedel, da medvedje pozimi spe m v takem snegu gotovo ne lazijo okrog. Nazadnje sem spoznal, da se mi je zaradi utrujenosti najbrž le zbledlo in sem hotel nazaj, pa si mi prihranil pot.« » Medved!« . Spogledala sva se in se tako zarezala drug v drugega, da je gospodinja prihitela pogledat, kaj imava. »To ime sem prinesel iz partizanov in mi zdaj tudi na vasi nihče ne pravi drugače,« je še povedal. »Samo nobeden ne ve, zakaj sem postal Medved.« Ob vsakem metežu se spomnim te zgodbe, ki bi takrat lahko postala hudo resna, če bi se Kvas spomnil na puško. Zato nerad grem za kakšno gazjo v celo in jo rajši ubiram po svoje. Karnijske Alpe in Karnija DR. VIKTOR V O V K VII. SAURIS Po prvi svetovni vojni je Italija pobrala Marmolado in vse Dolomite. Zdaj teče čez najvišji vrh Marmolade (Punta di Penia, 3342 m) meja le med italijanskima pokrajinama Belluno in Trento. Da se tudi tu zabriše zgodovina, so zdaj preprosto zamenjali ime. Kar je bilo v lepi ljudski odi »Tirol«, so zdaj zapisali »Trentin«.34 Ali če je šlo Marmoladi za to, da briljira med gorami m prejema od njih spoštovanje in čast, je pa s to zamenjavo imena veliko izgubila. Res ima Trentin lepa in tudi imenitna gorovja, Brenta, Pale di S. Martino, Cimon della Pala, nazvan dolomitski Matterhom, Adamello, Presanella, Ceva-dale — Zebru. Toda ko se je Marmolada še šopirila med gorami in gorstvi Tirol, je imela med le-temi veliko več in tudi bolj imenitnih častilcev, ves ogromni gorski svet, ki mu po veličastnosti in lepoti kmalu ni podobnega. Nešteti visoki snežniki od velikanskega Ortlerja in lednega \VeisskugeP5 pa daleč noter v Visoke Ture do Velikega Kleka — Grossglocknerja, in od severnih vzvišenm gardskega Monte Baldo, ki slovi tudi po svoji bogati flori, od mogočne skupine Pale ter od Marmolade in Cristalla na jugu pa tja gor do Dreiherrenspitze in Glockenkarkopfa, zdaj Vetta dltalia — vse to in še več je bila Tirolska do leta 1918.36 , v O dolomitskih Ladincih bi omenil še tole. Imajo v Ortiseju društvo gro-denskih Ladincev, Union di Ladins de Gherdeina. Navajajo mladino, da spo- w Zadnja vrstica se zdaj tako piše: »... e del Trentin ti es el prum onor« (Trentin = il Trentino, Trento, Trident, Tridentinska pokrajina.) E. Castiglioni: »Odle, Sella, Marmolada«, Guida dei Monti dltalia, C. A. I. in T. C. I. Rim in Milan, 1937, str. 481. Ime Penia, vasi pod Marmolado, je ladinsko, ne pa latinsko, kakor je napačno natiskano v op. 12) na str. 350 letošnjega PV. . 35 Weisskugel = Palla Bianca, 3736 m, je najvišji vrh Oetztalskih Alp, Alpi ve-noste. Zdaj gre čezenj avstr.-ital. meja. 36 Sicer ima Italija zdaj vse te gore, nekatere pac samo do meja po grebemn, razen tistih v Visokih Turah, ki so vzhodno od Dreiherrenspitze — Cima dei Tre Signori. Sauris di Sopra. Monte Bivera, desno za njim Clapsavon štuje, goji in brani dolomitsko ladinščino, našo lepo govorico — »el ladin de la Dolomites, la nossa bela parleda«. Pa vidim v njihovem listu »Nos Ladins« — mi Ladinci, da se med sabo zafrkujejo tile iz Grodenske doline pa oni iz dolin Badia in Fassa — Gherdeneres, Badioc e Fassegn, češ v materinem jeziku imate Grodenci m v dolmi Badia veliko nemških, Fassani pa preveč italijanskih izrazov. In svetuje modri člankar: »Strinjamo se zoper vse, kar je tuje. Proč vrzimo kar je nemško in kar italijansko. Posojajmo, dajajmo si med sabo od svojega, pa bo enotna in silna Ladinija, naša skupna domovina!« Precejšnja zrelost politična. Toda kam je zastranelo to moje pisanje, saj je bilo govora le o Furlanih m Furlamji pa o Saurisu, njenem nemškem jezikovnem otoku. O Furlanih pišemo, ki so vzhodna veja treh ladinskih ljudstev in zavzemajo od njih najširše ozemlje. O njihovem jeziku pravi goriški učenjak Ascoli, da je od vseh treh ladinskih najlepši in z besedjem najbolj bogat." Sicer se nagiblje k izgubljanju, predvsem na zapadu, kjer ga polagoma izpodriva beneščina (idioma veneto), zato pa napreduje na vzhodu, žal na škodo našega ljudstva in jezika (Beneška Slovenija).38 Sploh so Furlani žilavo ljudstvo, zdi se, da bolj od ostalih dveh ladinskih. Z živo željo po jezikovni osamosvojitvi se vneto borijo za obram- „ , 37 "Idi°m/? P«ncipe fra i suoi confratelli«. O tem piše Giovanni Marinelli: »Slavi, Antonelil lM^str"?? c2°5si^etto Litorale Austriaco«, Benetke, Stabilimento di G. 38 Nekoč so govorili furlanski najmanj do Trsta in Milj. Se zdaj je v tržaškem ter zlasti v miljskem narečju mnogo furl. besed. Razlogov za to obračanje etničnih prilik je vec, solstvo m šolanje, emigracija, industrializacija, modernizacija idr. Iz hribovite m nerodovitne Beneške Slovenije sili mladina v široki svet. Fantje hodijo na delo v Kanado, dekleta služit v Milan, Rim in Turin. V Kanalsko dolino prihajajo rurlani kot državni uslužbenci (železnica, pošta itd.), učiteljstvo je italijansko, trgovci Jfurlam in Italijani. bo materinščine — pe difesa de so mari lenghe — z večnim geslom: »tignit dür!« trdno stojte. In sredi tega ljudstva, med Furlani v Kamiji, se je do danes ohranilo nemško narečje v Saurisu, z naravnimi lepotami bogato obdarjenem, izredno slikovitem kraju, kjer je poleti vse zeleno, vse v cvetju, za zimo in spomlad pa je ves tamkajšnji svet na glasu kot najugodnejše, najimenitnejše smučarsko središče v Karnijskih Alpah. V tistih časih, o našem prvem obisku, je imel Sauris kaj malo obiskovalcev, zato se je samotnega popotnika, ko je prisopihal na vrh »risa«, one grozne globoče, tem topleje, intimneje polastil osrečevalni občutek zaprte in zakrite nedostopnosti, da, nedotaknjenosti povsem neznanega, vendar zelo privlačnega kraja. Razsežni gozdovi pokrivajo na vse strani globoke, temačne doline in grape. Živo zelenje senožeti in planin obdaja po strminah vasi in naselja. Strmo je vse, domala nič ni ravnega sveta. Razen kraja, kjer stoji cerkev, ni moči nikjer na sauriškem ozemlju napraviti deset korakov v horizontali. Glavni kraj je Sauris di Sotto Unter — Zahre, pri domačinih še zmerom Drf.39 Više nad njim je Sauris di Sopra, prislonjen v Rucke,40 ki se vleče s hriba Morgenlait41 navzdol. 39 Drf od nem Dorf = vas. Višina 1212 m. Pri nas je bila Zgornja Sorica: Dörfle, tj. mala vks. Cerkveni patron v Saurisu di Sotto je sv. Ožbolt, kakor pri nas v Strzi-šču pod Rodico in po mnogih cerkvah v Pustrici — Pustertalu. Tam je v višini 1364 m tudi vasica St. Osvald. . . . 40 Rucke nem.: Rücken = hrbet, reber. To ime imajo tudi Soricam. « Monte Morgenlait, 1973 m, Sauričani izgovarjajo morgantlaite ali morgantlaite, avstr. specialka ima Monte Morgendleit. Mörgant, nem. Morgen = jutro, vzhod. Lep, zelen hrib s prekrasnim razgledom, zlasti na veličastne Sappadske Dolomite. Pod vrhom so mična jezerca (Laghetti Morgenlait ali Laghetti di Festons), pri jezercih velika planina Festons, vse naokoli idealni smuški tereni. Laite, nem die Leite, pomeni položen breg, breg nasploh, brežino (po Wolfovem slovarju), po Turni polico ali travnat breg (nem. Grashang, »Imenoslovje«, str. 8, 38). Pletersmk ima pri geslu plaz: ein arbšchtissiger Hügel, die Leite, in pri besedah plazma plazovina: stark abschüssiger Gebirgsabhang. V tem spisu se bodo primerjala sauriška imena z ustreznimi soriškimi, tj. z imeni iz Sorice na Gorenjskem. Kar se le-teh tiče sem se poglavitno opiral na odlično delo dr. Pavleta Blaznika: »Kolonizacija Selške doline«, ki je kot inavguralna disertacija izšlo v Ljubljani 1928 v zal. Leonove družbe. (Citiram kiat Govor^bo''splošno o Sorici, pri čemer so pa mišljena imena z vsega tamošnjega kolonizacijskega območja, iz vseh ondotnih krajev nesporne»nemškega izvora to_ so: Sorica, Spodnje Danje, Zgornje Danje, Trojar, Zabrdo, Torka, Ravne >n prtovč (Blaznik str 52). Vsi vemo, da je velik del prvotnega nemškega ostal ljudem le se v spominu, ljudstvo govori po naše, zlasti že zelo lepo v Sorici ledinska imena m se mnogo besed ali izrazov pa slišimo seveda še vedno v starinskih oblikah. Bežno sem pregledal temeljito setavljeno, toda z nemškim šovinizmom krepko našopirjeno delo dr. Primus Lessiak - dr. Eberhard Kranzmayer - dr Annemarie Richter: »Die deutsche Mundart von Zarz in Oberkram, A. Grammatik« — zal. Hermann Böhlaus Nachfolger, Weimar, 1944. (Citiram kratko: Lesjak.) Veliko s soris-kega sveta mi je samemu znano, saj zahajam že 40 let v Sorico, zame najlepšo in naj-mikavnejšo, meni najljubšo planinsko vas na Slovenskem. Vsa pokrajina pod Ra-titovcem na jug je občudovanja in ljubezni vredna. __ Pa še nekoliko o lajti — Leite. Posebno v Sorici pomeni beseda toliko kot nem. abschüssiger Hügel, Wiesenhang (Lesjak, str 13, 108) Lajta so strme senozeti po katerih gremo s Soriške planine v Slatnik in proti nekdanji ital. vojašnici. Tudi za sam Slatnik 1598 m. se včasih sliši ime Latja. Kemperletova lajta, po gospodarju Kemperletu. V Sorici pravijo Slatniku: Kor. »Kori« so sicer prostrane senozeti nad Sorico vasjo. Tudi v Saurisu je hrib Kor, v splošnem se pa imenujejo tudi tam »kori« velike senožeti v hribu. S podbrške strani sem za Lajnar slisal ime Slatnik. Dejansko ie pa Slatnik tisti, ki je od razglednega Možica, najvišjega od vseh tamosnjih vrhov, ločen le po nižji ravni, a je sicer videti kakor njegov del. Po Turni (»Imenoslovje«, str 57) je Kor krnica na sever pod Travhom in Slätenikom. Lajte so senozeti, pa Oba kraja stojita zgoraj nad globoko zarito debrijo divje vode Lumiei,42 kakor prilepljena v prostrane zelene grive. Po brežnem svetu izpod gore Olbe43 so raztresena selišča in samine, Lateis (Za Latteis), Modt, La Maina (Am Latteise),44 Schwont,45 Feld (ima Walde = v gozdu), Rickerlen in Zeile. Naokoli prelepe sauriške dnine so gore in hribi Col Gentile ,Monte Veltri, Monte Nauleni, Tinisa — Mittagskofel, Cima di Rioda (furl. Ruede, nem. Ratzerkor) s čedno planino Rioda pol ure pod vrhom kraj ljubkega jezerca v prekrasni legi. In se vrstijo on ded še Monte Tiersine (Ratzerkofel, na kadorski strani mu pravijo Crodön di Tiärfin), Monte Oberboden ali Oberkofel, 2032 m, ki še nima drugega imena kot samo domače, pa še velesmuški Monte Pieltinis ali Tschugg (tako ga pišejo, izgovarjajo pa nič drugače kakor mi »čuk«), pod njim je potok Rio Pieltinis, Felterbach, naprej v vrsti so še Monte Festons (Verstongesberg), Monte Losa (Loastberg), Mitertok (Mittertag = poldnašnja špica) in Kärle.40 Toda kar vidimo gorä iz samega kraja, je od vseh največji Monte Bivera, mogočni dolomitski stadör, izrazita oznaka vse pokrajine. S prostranih belih peskov onstran temne debri Lumiei, ki jim pravijo Sabbia bianca, to je beli pesek, se dviga Bivera z navpičnimi apnenimi stenami v svoj zračni vrhunec. Njena tudi njive. V Zalem logu sta njivi »pod lajto« in »v lejtl« ter travnik »v lajt« (Blaz-nik, 52). Neka paša je Kunlajta. V območju Raven je hrib Lajtnik, 1050 m. izg.: lajtnk, dr. Anton Melik: »Planine v Julijskih Alpah«, str. 172; Blaznik, str 5ll Laitnškouvl (kouvl. nem. Kofel = hrib, torej: lajtniški hrib, hrib po lajti.) V vzhodnih Karnijskih Alpah je na koroški (ziljski) strani travnata gora Leitenkogel, 1845 m, prelep smuški svet. V zapadnem koncu Karn. Alp je Leitnertal, potok Leitenbach! ki teče na sever in se izliva blizu naselja Leiten v mlado Ziljo. Še strmi travniki so tam, Leitnerwiesen, ki so imeli nekdaj po prebivalcih še slov. imena. Tudi v nemških jezikovnih otokih na Tridentinskem, tudi takih, ki so medtem že poitali-jančeni, so razne lajte, tako Laite, Laiten južna pobočja nad dolino Astico. Kaj pa je sicer kopasti Slatnik, ki ga pišemo tudi Zlatnik, kakor Zorzut, ki nam pripoveduje o Italijanu, ki je prišel vanj in si iz njega basal zlato v koš (Ludvik Zorzut: »Od prsti Črne — v sive Krne«, PV 1957, str. 267—268). Turna piše Slatnik in Slatenik (»Imenoslovje«, str. 57), toda tudi avstr. specialka ima Zlatnik in še Italijani, ki so na njem sedeli ali stali vso dobo med obema vojnama, so pisali Zlatnik in Zlatenich, a s časom Monte d'Oro, zlata gora. Lesjak ima v slovnici, da se je ime izgovarjalo »zlotlink« in da mu je osnova slovenski zlatnik, beseda s slov. pripono -nik (Lesjak, 88—99). Ali ni mogoče tudi v imenu Zlatnik osnova »lajta«? Zlatnik - za lajto, za lajtnik, ali tako nekako. Pomniti moramo, da izgovarjajo pod-gorci na jugu sičnike zelo po svoje. In še na težave je pomisliti, ki ovirajo razumevanje zemljepisnih imen zato, ker eno je, kako eden ali drugi ime iz ust domačina sliši, drugo pa, kakšno obliko zadobi zadevno ime v transkripciji. So različice. V izgovarjavi je razlika že v tem, če govori ženska ali moški, otrok ali mlad človek ali že brezzoba starica, če je tisti iz te ali iz sosednje vasi doma itd. 42 Lumiei je glavna struga na Sauriškem. Nem.: Mittelbach ali Mitterbach, pišejo tudi Mitterpoche. 43 Monte Olbe, 1658 m. Olbe, nem.: Alpe = planina. V Sorici olve, olbm. Za etim. razlago imena gl. France Bezlaj: »Predslovanski ostanki v slovenščini«, »Naša sodobnost«, 1958, str. 680, in v »Slavistični reviji«, VIII, str. 134. Monte Olbe nad Saurisom pa je lep, da nikoli tega, razgleden na vse daljave, en sam prekrasen vrt. 44 Maina, mainetta = cerkvica, kapela. Tu so tik pred zadnjo vojno napravili zelo veliko hidroelektrično centralo in je z zajezitvijo doline nastalo mično jezero, po katerega gladini se romantično zrcalijo vrhovi okolišnjih hribov in gora. Prav kmalu sta bila kraj jezera postavljena dva hotela in zidajo se tam še naprej letoviške stavbe, velike in majhne. 45 Schwont, ali Sbont, na avstr. specialki Svont, t. j. žbont, po Badjuri nem. der Spund. Na prostrani Soriški planini, 1287 m, kjer se prevali pot iz Sorice v Bohinj, imamo vrtačast svet ter vse polno pogreznjenih goltov, ki jim tukaj pravijo žbont. Beseda se ponavlja po Davči južno nad Zadnjo Soro (Rudolf Badjura: »Ljudska geografija«, str. 181). Kot sem slišal, je za Soričane »žbont« ves strmi travnati svet na Soriški planini od Litostrojevega doma pa gor do vrha, do Roba. Še vse silna skalnata gromada skoro čeloma zakriva voljno oblikovani Clapsavon s katerega se pogorje poteza naprej proti jugu.47 Da se človek obilno razgleda po sončnem sauriškem svetu bo stopil iz zgornje vasice na samo četrt ure oddaljeni Cavallo di Sauris, 1489 m, imenovan tudi Sotzaite, t. j. nemški Schattenseite, osojna stran.4» Pravijo mu tudi Ame-rucke, an der Rücke, na hrbtu, v rebri, v slovstvo so ga vnesli z imenom Monte Kucke, kot je zapisan tudi na avstrijski specialki. Prav sredi vasi, Sauris di Sopra, Ober — Zahre, s samega povdna se kvišku vzdiguje strmi Laner. Kot so mi pripovedovali, je bil ta hrib nekdaj ves zelen, prišla pa je huda ujma, strašen jesenski naliv, ki je sprožil silen plaz usad se je udri dol po strmini in ko da ga je slekel zelene odeje tako je hrib zdaj gol. V sončni dan je razkazoval svoja deloma skalnata, deloma peščena rebra, ko sem kasneje kdaj v prijetnem, tudi poučnem kramljanju z domačini posedeval na kamniti klopi pred gostilno. Pišejo, da romanska beseda lavina ne pomeni samo naš snežni plaz, ampak tudi udor in usad (Erd — und Felsenturz) pa nemška Lahn in Lähn sta z njima v najožji zvezi. Tudi pomen številnih krajev Lahn, Lahnem, Wildlaner je treba tolmačiti po tej poti.49 V Saurisu polno takih in podobnih ledinskih imen imajo naši Soričani: travniki, paše in seno- zeti so zont, zbont, holderžbont (holder, nem. Hollunder = bezeg) in žbonta žbentle zbenkle m žbentli, žbentlari. Hoste so žbontejbn (ejbn, eibm, nem Ebene '= raven svet, eibmle m eibmdle pomeni ravninica v Saurisu in v Sorici) in žbentlerie na tud 4n^V521)nvgmDaSStnaariiaS f™* P°dl°nku ^ ^ontarca Blazni,^tr V.Davci, nad Zalim logom, sta hrib in zaselek Špond ali Žbont V Saurisu so mi rekli, da pomeni žbont (ali žbentle = majhen žbont) kmetijo na samem k ! nndvS'h^"^ VI6"" 1Imetjem\Di;ug°d v iistih ***** sem slišal, da je žbont opuščena, £?nnf m h dokazali so mi tudi travnik s senikom in stanovanjsko hišo (zdaj zapuščeno) čes da je to žbentle. Družinsko ime Žbontar imajo v Saurisu in v Sorici jKäÄÄ ^^ V " ^ " S™i] S «"ÄS imen^«ö p," ¿^Ä zenem JaBVr?nHP?nV|fJ im5na RoVte' Rute' na Koroš^m tud ?rant (France Mai k S < s.chYenden' prim" tudi pi'iimek žbontar.« tt-rance Bezlaj Kicevine, v Slavistični reviji, letnik VIII, 1955, str 7 12—13) Po- bl1?' da P?m!ili nem- glagol schwenden einen Wald, ein Gehölz = požgati pozigati gozd, laze žgati (po Wolfovem slovarju). pozgau, ikpJ6 ■?Qav1oe'1iälVi! Kärl S(? za goro in hrib- Na Sauriškem kakor na Sori- škem. Za razlago teh imen gl. PV 1961, str. 598. Gora, hrib, greben, brdo grič holm - vse o ima v Saurisu malone enake izraze kakor v Sorici: perk (n4m B^rg = hribT koubl, kouvl, kogel, kofel, kovel. Donnerskogel, gromski vrh, izrazij nfd Sorico njeno spoznavno znamenje, je po domače tonderžkoufel, tudi tondržeke se slS' fnem^BühV-'ho1^113. k^jbei T kej,be'e' keh'ele kei'vile, bügel, pihl in p^le bnT.'.I^nLL"- ?^ gT)-Kek' eke' ekfe- ekl in ekle> P^1 altemauer. Torej bi bil lukanzeke - Lukov hrib in juranžeke = Jurijev hrib. Pajl je pri nas eden od vrhov v Ratitovcu. >>Afm pajl«, so po starem govorili v Sorici, zda piavijofna hribu Pri Ladincih je »pala« zelo strm travnat breg med pečevjem. Ime se ponekod razteza na tisti vrh: Pala de Balcon, Pala del Burel, Pala deli' Ajo. Nekateri vrhovi so pile M^LZ!SrCllmh f lk- ^ pala = lopata: Pala Grande (Spalti di Toro Paladi Po Aln.h tr^r°Je)' Plla dLP^era (P°Peia>- AIi Pa Je »pajl« od nem. Bei , sekira? kletem bn ŠP Pnvn,.IS ir v ratitovškem pogorju najvišji vrh. ža- fmpn £ Gladkega ,vrha in Planinske koče imata specialki barometrski koti brez imen, m sicer jugoslovanska 1672 ter avstrijska 1668. Karta Plan. zvez^ Slovenije je Laner toliko kot strm zelen hrib, v rebri košenica.. Nad Sau-risom so staje Rickar-lanar.50 Tudi Monte Lagna (izg.: lanja), gorski nastavek ob Clapsavonu, kaže biti Laner. V samem Karnijskem mejnem grebenu je strma gora Lahner in pod njo Lah-nerjoch, Passo di Val d'Inferno, 1998 m prehod iz Ziljske doline na jug, v Italijo, koder vodi stezica mimo čarobnega jezerca Borga-glia. Veliko je lanarjev tudi v Sorici. Tod imamo senožeti in paše, gozdove in njive, gmajne in grobi j a, ki jih ljudstvo pozna samo z imeni laner in loner, lanerle (deminutiv, majhen pašnik) in la-nereke, pa drežlaner, Sauris, eden od tolikih okoliških žbontov Foto dr. J. Orožen mišnlaner grižasta paša nad Torko, nad njim, pod stenami Ratitovca, glonglaner, boubenlaner, posarlaner, plätlaner, oksen-laner (nem. Ochs = vol), dalje lanerbeg (nad Sorico, kjer se steza od poti odcepi na podlajnar, beg in bejg je nem. Weg = kolovoz, pot, steza, enako v Sorici kakor v Saurisu), ter so ondod še gozd petlaner in njiva pod njim »pod petelinarjem«, lešklaner, hohlaner, pa oderlanerje, lajnar m lajnan m se toliko drugih enakih in podobnih ledinskih imen." Pred vsemi lanarji in lajnarji pa je ima zapadno od Gladkega vrha in koče ob barometrski koti 1672 imer štankop (po maznfku, str. 50. štonukopf, pač nem.: Steinkopf = kamen, kamena staja za ratitovško območje naša karta 1 : 25 000, ki je nisem mogel dobiti. S tako karto v rokah in s povpraševanjem bi lahko ugotovili imena in visme posameznih ratitovških vrhov, ki se vrstijo od Gladkega vrha na zapad. G adki vrh pa so ta , imenovali Kolkbugel ali Korhpihl, tudi Korhspigel se cuje. Azda mi stai pas tir iz Torke, tega ljubkega zašelja pod goro, razlaga, da pravi]o »V griču« tistemu= vrhu, ki stoji na njem triangulacijska koza. Imen »Gladki vrh« m »Kosmati vrh*« ne poznajo domačini na južni strani, vsaj stari ljudje ne. Tudi v Saurisu imajo. Kolkbugel in so mi ondod razlagali ime tako, da pomeni apnenico kolk, nem.. Kalk -apno. 47 Goro Bivero imenujejo domačini enostavno Kofel. Sam vrh je Pala, očitno je dobil to ime od furlanske in kadorske strani. Clapsavon je Vesperkofel, pisano je videti tudi Veschperkowel, Sauričani izgovarjajo Bejšprkogl. Pa ni enotnost ob imenih. Časi se za Clapsavon piše Pala, tu in tam pa pravijo vsemu gorstvu skupaj (Bivera - Clapsavon) Bejšprkogl, pa spet vsemu Clapsavon, kakoi na starih kartan. 48 Treba ie razlikovati ta konj (Cavallo di Sauris) od drugega konja ki stoji južno, onstran vode Lumiei. 1701 m, na avstr. specialki Monte Cavall^'^ Jteraturi Monte Cavallo di Cervia. Zaradi sauriške Sotzaite se spomnimo soriških adekvatov, Sauris, zimski svet okoli planine Festons nam planincem znan hrib Lajnar nad Sorico in Petrovim brdom, 1547 m.52 Četrt stoletja, čas med obema vojnama, so stali Italijani na njem. Državna meja je tekla malo nad vasjo z vrha hriba navzdol čez brežni svet. Lahko so oni s steze po meji dol v vas vohali po sorških hišah, češ kaj pa danes Jugoslovani kuhajo za kosilo. Na jug in jugovzhod padajo z Lajnarja izvrstne, a zelo strme senozeti, »dresi« imenovane. Pokošeno seno kar valijo čez travnate strmi do senikov, ki so niže na zložnejšem svetu, od koder ga pozimi zvozijo s sanmi na domove. Oni dan se je pasla živina po sočnih travah nad Soriško planino. Pa je zašlo žrebe gor do Robu in čezenj padlo na južno stran ter se ubilo. Ves nesrečen je pastir ves dan okoli letal za živinčetom. »Oh, kam se je neki zgubilo moje ubogo ozime,« je žalostno tožil, pa sem mu še sam pomagal pri iskanju. Nazadnje smo komaj iz doline izvedeli za nezgodo. Za vse te lanerje in lajnarje ter tudi za goro Lajnar so precej etimologizirali. Lesjak razlaga (str. 13): lanar = Mahdstreifen, kar bi pomenilo: košnja, seča, red ali reženj, vrsta pokošene trave, na senožeti del za en dan košnje, košenina, kjer imamo poleg mnogih podobnih v zaselkih Trojar in Zabrdo njivo ali senožet kot ju zapise Blaznik, str. 50: žunžeute, šeutžajte, pač nem. Sonnenseite (prisoje) in Schattenseite (osoje). 49 Oswald Redlich: »Ueber Ortsnamen der östlichen Alpen — länder und ihre Bedeutung«, »Zeitschrift des deu. u. öst. A. V.«, 1897, str. 79. 50 Tudi Rukarlanar. Rickar, rukar = hrbet, rebro;' lanar = tukaj zelenica v strmim Julius Pock: »Aus den Bergen der südlichsten deutschen Sprachinseln« v »Zeitschrift des deu. u. öst. A. V.« 1897, str. 374, piše: Ruckelana 51 Imena, ki jih navaja Blaznik, str. 49—52, pišem po njegovem. Sicer se slišijo nekatera tukaj m tam v raznih odtenkih. 52 Turna ga piše Lajner, kar bo po veljavni etimol. razlagi, če hočemo ostati pri soriški narečni obliki in izgovarjavi, bolj ustrezalo (»Imenoslovje«, str. 57). V dolini Zillertal na Tirolskem je Breitlahner, zelo strm, vendar za dobre smučarje idealen hrib. senožet, zagrajen travnik. Na 16. strani piše: In der Laner, d. i. Bergmahd, košenica v hribu. Na 150. strani pa tolmači: ein Schwaden trockenen Heues, red suhega sena, in še na 108. strani: lane, lanar = Lawine, Lawinenweg, plaz, plazma. In zaključuje: »Važno je gorsko ime lanar, ki se je ohranilo na Slovenskem kot lainar...« Pleteršnik ima za besedo plaz tudi inačici ein abschüssiger Hügel, die Leite, in za besedi plazina, plazovina: stark abschüssiger Gebirgsabhang. Ime torej za soriški Lajnar morfološko povsem ustreza. Za konec besedi o lanarjih in lajnarjih naj se oglasi še Turna, ki je zapisal: »In der Laner, d. i. Bergmahd, je očitno Lanež, gora s senožetmi, po katerih raste divji lan. Po Julijskih Alpah je vse polno Lanežev«.53 Ali v tem mu Bad j ura ni pritegnil. Takole pravi: Beseda lanež pa najbrž ni v nikakršni zvezi z rastlino gorskim lanom ali česnom, kakor H. Turna meni, za to govore prepričljivo stari dokazi skoraj 3000 m visokih naših nekdanjih Lanežev v dravsko — murskem razvodju gori omenjenih Alp (govora je bilo o Visokih Turah), kjer ne raste več nobena bilka.54 Ob vsem tem bi dali prav Meliku, ko piše, da je gora Lajnar ali Leiner po pomenu pač Plaznik.55 Od vseh strani je zaprt prečudni sauriški svet, grivast kakor Sorica, in tam kakor tukaj se prisojno gričevje na široko razprostira vse do vznožij višjih gora. Izvrstni gorski travniki se po vesinah menjavajo s temnimi, starimi gozdovi, zato sta v Saurisu kot v Sorici živinoreja in les poglavitna vira dohodkov prebivalstva. Sena imajo Sauričani kar na pretek. Vsemu svetu puščajo do svoje paše odprta vrata. Videl sem dolgo, dolgo čredo ovac, vila se je navzgor po strmem kolovozu, spredaj in zadaj pa dvoje deklet, vsaka svoje pletenje v rokah. Vse na pohodu, na pašo. Vse je bilo iz daljnih krajev, pomislite, Mestre, Vicenza, Verona. En mesec so na pogonu sem, kakšna dva meseca se drobnica pase po' sauriški h pašah, potem pa so spet en mesec na poti domov, koder ovce kraj ceste še poskubijo, kar jim pride v dobro. Sodobno nomadstvo. Včasih bi se bil čudil, če sem videl Brkine, ki pod zimo priženejo v koprsko okolico na pašo. V zapadnem koncu Sauriške podanje, kjer se svet prevesi s Furlanskega v Cadore, je planina Casera Razzo, 1745 m, največja od vseh furlanskih planin. Vse polno hlevov in staj je videti po razsežnih sečah in traviščih, na koncu planine pa je čedna koča za turiste, Rifugio Giuseppe Fabbri. S planine je zelo lep razgled v številna gorstva, predvsem na sever v Brentoni, mogočno dolomitsko gmoto. Na to planino sem videl s kamioni pripeljati živino, pač moderen kmetiški promet, in tudi kosci so prihajali z avtom, ^ kose na strehah, kakor smučarji avtomobilisti s smučmi, kadar se vozijo daleč na smuko.00 Mi vemo, da so Soričani potomci nemških kolonistov, ki so se k nam priselili na prelomu 13. in 14. stoletja iz Innichena, starodavne Intihe ali Indije v Pustrici, tirolskem Pustertalu, blizu izvirov reke Drave. Danes je kraj v Italiji in mu je S. Candido ime. V novi domovini so Tirolci za naselitev dobili take kraje, ki so bili po vsem zelo podobni tistim, ki so jih bili zapustili doma. Prav so jim prišle nadmorske višine na Soriškem, visoko po bregeh so si postavili nove domove, pa jim je bilo tako, kakor so bili vajeni prebivati po starem. Va- 53 PV 1926, str. 161. 54 Rudolf Badjura: »Ljudska geografija«, str. 75. 55 Dr. Anton Melik: »Planine v Julijskih Alpah«, str. 64. 56 Na planino Razzo pripelje cesta, nič kaj posebno dobra, s severne strani, Comelico — Cadore. Iz Saurisa še ni mogoče priti tja z vozom. Na slabem kolovozu, nekdanji vojaški cesti, je porušen most. 2e leta obljubljajo spraviti cesto v red. í.-.- - 0 ozaaju Blvera In za njenim orhom Clapsavon Od glavnega kraja na Sauriškem, sSÍ tL 1 I 28 m VÍSe zaselka Latéis. Torej živijo razmeroma vL>k„ t v, \ í ™e sauriškega kot Saurieani, a le neznatne so ^«k rT hrlubovltem svetu tako Soričani in tam. 6 80 V,slnske razhke obljudenih krajev med tukaj Prida' ^ « sk»«> 1. 1884 so jih našteli 601, I 1906^'ih^'e bilo 79? 35° d° 400 duŠ' preprosti ti ljudje Zaradi nenLlll , ' 1924 Ze 832' V vsem *> virnost v vseh ívalT z ^ lT, " SfT- STCta 50 SÍ ohranili iz- je sorazmerno jako čisto prav maS TI™ Njiho™ nar<^ Od kod bi jih pa bUi vadi Itahjanski ali klanskih izrazot. stika z zunanjim svetom'v, pali svojci, še kak radovednež. Ko A^eL, tiste čase še so se ustavili blizu tam, ^er velika smreka. Prav neznatno naselje, dvoje, * ^u, ko so odšli pogreb- tam so položili majhno iasico onstran vode. IZ^ZttZ»^* Pii, H nam o vsem tem poroča. (Se nadaljuje) m. Pock v »Zeitschrift des deu u.«sterr. A V,- JJ^«^ ^ u8. , Antonio _: « « ^ pa kdaj „ sko^^r ^ieB&aTennSSohtiemre za Žonte Tinisa, SU5 m, mogočne skaline nad njim. j t 1888 pa 9 3 m. Tudi nekatera * ° " ■^Ts^T^ZZI"^, Gorica, HUarijanski tisk, UM, str. 34. Najina peta stopnja MIHAELA 2EMVA -e^ ^ in Tošca na ^ ^ so Prav redko posejane na ne besnem' lotu ^ ^ Še * VZŠel ^ezde Trne stopa pred mano. Njegova b^nfn • , Kl'mo razP™stira megla kam lahko stopim. NahrbŽnfkmezZ Z 2"? da vidt obrazu, ki gori od vročine. Sll° vlece k «om. Sel se nabira nL Vrhovi so Obliti z nenavadno verjetno zaradi sonca. Ne verjamlm™V C J™ ^ razlaga> ** je to »Da sem jih moral izgubiti!« Posedam S ^ UStaviva in P°*vava. Ze5e m robanti, ker je izgubil vži JficTTr , ? agareto v ^tih obrača nad nama. S Triglava nama ^t^TlZ"^ Vedao VeČ ^ S ovija njegov hlad okoli najinih razLtihtllll ^ Veter" Kak<> Prijetno se morava prihraniti za jutri tu t PnČne naju mučiti žeja Čutaro jabolk. Toda te zaležejo le malo Ho^ °g n°benega st^enca. Lotiva * še na vodo. mal* Hoceva samo vode, vode. Zdaj misliva samo Končno vstane pred nama , • Pot zavije v desno. Spet se vzpenja v? Vem«3«- Najina -dnje^e najdeva sledove vlag^nato - vX ^ ^ mu Na- jinimi očmT Za Zajtrk n^več čal? ^^ J'Utr» « odkrije pred na ostale pa v njegovega in L sSpava ~ ^ V ™ vlece k tlom in težko sopem. K sreči sil na ml ŽT *** me nahrbtnik nepotrebni nahrbtnik ter si oprta moTeJa P ^ d° Stene in Tine spravi Vzpenjava se po melišču Napieduip^i "V* h°ja pravi užitel<. z r&1 Pol koraka nazaj. ' mpieduJeva Počasi. Ob vsakem koraku nama »Se bova navezala?« me vpraša. Se ^S^cS^ r " govora o nekem trapezu. Mč^ega^t^kar ^a smer? Pa saj je bilo Mje smer krstil, je moral ime« zelo bufeo^tv ™enu. Tisti, u^vanl toapez. Toda čas naju priganja Za&eva n J°' ™ "^"ega >'isa ffltro pride do dobrega stojita lepo Pred "»«o. zdi posebno dobro. ocenjuje moje plezanje. Verjetno se mu ne »Ti vržem vrv?« me VDrnša • sem pri njem. Ob vstopu svT °dklomm> ceP^v se precej trudim. Končno Slovesno prevzamem nahrbtnik ih ^ , . „ pregleduje vrv. ,Upam, da te teoMi-^a ko S S **?? P"10"» ^ Tine tudi upam«, mu odvrnem jezno. ^»0™^ fa prCTise'« »J« Tine se zapodi v vstopni kaminhZ * nek°Lk° užalila- v najtežjem. Išče v gladki skah^rimfe »HTč ™ Prem«W Zdaj je hitreje čez mojo ramo »Stoi iJ! ° slo? Da> seveda. Vrv drsi LL -ed menoj Jnjim i nl^ sZ^ Z^fT Pri&o se težave. Moram SalT'JI ' kamin le ne bo>M°ra-' od Zgora7 > Pofdi ! »Zabij klin in me varuj na njem!« »Saj ni potrebno. Dobro stojišče imam!« »Zabij, če ti rečem!« »Dobro, počakaj!« Cujem udarce kladiva. Njihov glas je slab, krhek. Torej je tudi klin slab Jezim se na Tmeta. Navajena sem klinov, ki jih skoraj ni £££ M Ia pa zabija le za Salo. Prečim, že sem pod previsom. Nabe^HnCme® oprimka ne najdem. Obesim se na majhno vzboklino in - obvisTm Za^oU me v pasu. Visim kakih tri sto metrov nad zemljo, negibno, z rokami ob Seiu no mal°'Se mal° drži!" ^ se za vrv m praskam s čevlji po sten . Počasi pridobivam na višini. Dobim oprimek in se potegnem navzgor Potem se malo in najtežje je za mano. ^ 8 navzgor. Teren postaja položnejši. Cim prideva iz kaminov v plati naiu zaiame močan veter, ki popolnoma vduši najine glasove. Ne moreva i več « Kričiva, da naju boli grlo. Zebe naju. Navsezadnje je to le že oktX proti SZ^H n™a1.2daj nedela P°setaih preglavic. Hitro napredujeva proti izstopu. Se dve dolžini peskastih plat in izstopila bova. Previdno izbiram oprimke. Skala ni povsem trdna in grušč, ki je ¿osut po njej, opTz^fa T je treba bit pozornejši. Veter žvižga okoli najinih ušes. N^a sU^ ir^ za nifm ^ni ^' V-^"' f ^ °kn<>«' mi Pr™. Hodim tik za njim. Okno m tako veličastno, kot je Prisojnikovo ali Triglavsko na ie vendarle zanimivo v svoji miniaturnosti. Oziram se po njegovih sterS, »Kai ne gre?<< zaslišim Tmetov glas. »O, da! Pozabila sem, dTrn^fm za tSf«' 1 kier^LS1rfn^lPr°ti Si '"i6 StlSkaVa roke' Veter češe suh° t™™. Tam, kjer se nebo dotika zemlje, se belijo bohinjske gore. Pod nama pa se razprostirajo bogati gozdovi Pokljuke. Cisto drug svet, kot naju je obSj? še prS nekaj minutami. In vendar je bil tudi tostran svet lep. Molče si stiskava roke oba čutiva isto, oba veva, da je ta dan eden izmed onih, ki jih ne bova pozaMa' Prokletije - Bjesket e Vernima MIRKO MARKOVIC PROKLETIJE IG M Prirodno-geografske karakteristike Gore, ki se kakor prirodni zid razprostirajo na mejah Črne gore^ in Albanije in so jih stari narodi poznali pod imenom Bertiscus* so dobile šele v najnovejšem času skupno ime - Prokletije (alb Bjesket eNemuna) i se je tako imenoval kraški predel Centralnih Prokletija okoli Peckega prelaza (Cafa Pe j s) na stari karavanski poti. V sklopu Dinarid Prokletije leže na robu, tvorijo njihovo periferno področje Ker so mogočne in visoke, se njihov obrobni položaj izgublja^ Moremo jih torej šteti za jedro najvišjega dela Dinarid. Naravne in družbene značilnosti te pokrajine kažejo vse negativne strani visokogorskega podiocja. To so težka prehodnost, trša klima, majhna naseljenost in znatna družbena raznoličnost. Težke ekonomske razmere so tu od nekdaj silile hribovsko prebivalstvo, da svoje življenje prilagodi možnostim okolja, v katerem živi. birm » Na Ptolemejevi »Quinta Evrope Tábula« Romae 1490, stoji Sardonius Mons. Pogled na Bjelič z Majo Rozlt 2525 m Foto M Markovič pašniki in travniki so bili vzrok, da se je tu že v pradavnim razvila živinoreja v najbolj razširjeno gospodarsko panogo. Živinoreja v Prokletijah predstavlja danes povsem določen sistem gospodarstva v tej pokrajini. V pejsažu Prokletij opažamo dva različna predela. Na splošno Prokletije južno cd gusinja pripadajo formaciji krasa, medtem ko se proti vzhodu in severu pojavljajo starejši masivi. V prvem predlu so oblike reliefa ostre in bogato razčlenjene, medtem ko vidimo v drugem predelu mehko izražene reliefne oblike. Čeprav bi Prokletije glede na njihovo pejsažno in reliefno strukturo morali deliti na dva dela, na področje krasa in področje škriljavcev, vendar smo od prej zadržaH umetno stvorjeno razdelitev na tri dele, ki se navadno imenujejo Zapadne, Centralne in Severovzhodne Prokletije. Od teh treh delov pripada samo tretji del v celoti naši državi, ostala dva sta po večini na albanskem teritoriju. Najvišji vrh Prokletij leži v albanskem delu v skupim Popuks, kjer se vzdiguje Maja Jezerce (2694 m), kake štiri kilometre od meje. Na naši strani je najvišja Djerovica 2656 m. Ti vrhovi niso orografsko povezani. Karakteristično za ves planinski sklop Prokletij je to, da se ne razteza v celovitem, povezanem grebenu, ampak se sestoji iz številnih manjših grebenov, med seboj nepravilno razporejenih. Tako sliko vidimo na vsem prostoru Prokletij. na jugu cd gore Maranaj, do skrajnih podaljškov Mokre planine na severu. V celoti meri okoli 3500 km2. DOSEDANJA RAZISKOVANJA — Naj na kratko navedem najbolj znane raziskovavce in njihova dela. Prve opise Prokletij najdemo v delih Bouéja2, Viquesnela3, Hecquarda4 in Evansa6. Za temi popotniki se javlja konec 19. stoletja cela vrsta raznih strokovnjakov, pretežno prirodoslovcev, ki obiskujejo in proučujejo te gore. Od tujcev je Hassert6 prvi poučeval geomorfologijo. Z geobotaniko se je ukvarjal Baldacci7; geološke razmere je preiskaval Nopcsa8, medtem ko so za-nimiveje opisovali vrhove Cozens Hardy9, Liebert10, Ippen11 in Steinmetz12. V področje severovzhodnih Prokletij je od domačih geografov prvi prodrl J. Cvijic13. Iz Dečanov se je povzpel na Bogicevico, toda stalno slabo vreme mu je onemogočilo sleherno delo. Iz Peči se je preko Cakora obrnil Cvijič tudi v cono prokletijskega krasa. V Ropojanu ostane ves očaran nad divjino strmih pobočij Bjeliča in Vezirove Brade. Tu je našel lego največjega ledenika na Balkanskem polotoku, ki je segel vse do Plava. Po Nopcsinih in Cvijičevih delih se zvrste številna dela manjših raziskovalcev. Med njimi so pomebne doneske dali Vinassa de Regni14, Kerner15, Hayek16, Almaggia71, Roth von Telegd18; od domačih Košanin19, Jovičevič20, Radovanovič21 in drugi. Naglo se je tvoril svet zanimanja za te nekoč pozabljene kraje. Od 1925. leta, ko so bih razbiti zadnji ostanki albanskih komitov, so Prokletije postale tihe in mirne. Od takrat se začenja turistični razvoj. Angleža Sleemana22 s tovarišema Ellvcodom in Elmsliem štejemo za prve, ki jim je 1929. leta uspel vzpon na vrh Maja Jezerce. Na vrh Djerovice se prvi vzpne 1931. leta dr. Gušič23 s soprogo in ing. Trepperom. Težišče tujih ekspedicdj so albanski vrhovi. Tako so 1. 1930. člani nemško-avstrijskega Alpenvereina Heinscheimer, Hofmann in Schatz24 obiskali Thethia, * A. Boué, La Turquie d'Europe, IV vol. Paris 1840. * A. Viquesnel, Journal d'un voyage dans la Turquie d'Europe, Mémoires de la Soc. géologique de France V vol. Paris 1842; — isti, Voyage dans la Turquie dEU1>°H' Hacquard, Aperçu géographique de la Haute Albanie, Bulletin de la Soc. Géographique, Paris 1857; — isti, Histoire et description de la Haute Albanie, Paris 1864 s A J Evans, From the North Albanian Alpa, Pall Mail Gazette 14. sept 1880. e K Hassert, Streifzüge in Oberalbanien, Verhandlungen der Gesell, tur Erdkunde, Berlin 1897; — isti, Wanderugen in Nordalbanien, Mitteilungen der k. k. Geogr. Gesellschaft, Wien 1898. 7 A Baldacci, Die westliche akrokeraunische Gebirgskette, Mitteilungen der k k Geogr. Gesellschaft, Wien 1896; — isti, Itinerari albanesi Roma, Soc Geogr. Ttal 'vi—VII 189?—1900- — isti, Nel paese Cem. Viaggie di esplorazione nel Mont- enegro orientale e sulle Alpi Albanesi 1900, 1901, 1902, Bolletino délia Scoietà Geogr. Ital.,g Roma 1904.^ Geologie von Nordalbanien, Jahrbuch der k. k Geol. Reichs- anstalt Bd 55 Wien 1905; — isti, Neues aus Nordalbanien, Centralblatt lur Mine- ralogie' Geol. und Paient., Stuttgart 1907; - isti, Weitere Beiträge zur Geologie Nordalbaniens, Mitteilungen der Geol. Gesellschaft Wien 1908; - is£i Aus Sa a und Klementi, Zur, Kunde der Balkanhalbinsel, Heft 11, Sarajevo 1910. - lf > Geographie und Geologie Nordalbaniens, Geologica Hunganca III, Budapest 1929^ » W. H. Cozens-Hardy, The Mountains of Montenegro and Albama, Alpine Journal, Vol. 17, London 1895. B .. n i" E. Liebert, Aus dem nordalbanischen Hochgebirge, Zur Kunde der Balkan- halbinsel, Hel^lO^Sai olbirge ° des nordwestlichen Albaniens, Abhandlungen der ¡Geogr. Gesellschaft, Bd. VII. Wien 1908. . ^ K Steinmetz, Eine Reise durch die Hochländergaue Oberalbamens Zur Kunde ■der Balkanhalbinsel, Heft, 1, Wien 1904; — isti, Ein Vorstoss in die Nordalbamschen Alpen, ibid, Heft 3, Wien 1905. leta je dr. Gušič prehodil del albanski PraHetiMn ^ p^el na ^ T medtem ko je Slovenka Debelakova plezala ^"ffilU' ^ dicij v centralni del albanskih Prokletij so organizirali T„tT T - f^ ? ninci iz Gradca na čelu z ObersteinerjeiTin ~em Pli" glede na obseg, višino in naziv posameznih vrhov izi skupin P 3 Ja 1 1QIra l6ta S° °nemcgcčiIa nadalnje raziskovalno delo v Prokletiiah Sele 1. 1948 je na iniciativo akademika B. Gušiča organizirala Jugoslovanska Aa dermja v Zagrebu znanstveno ekskurzijo v albanski del " £ razen dr. B. Gušiča sodelujejo dr. J. Rogic, dr. A. Župančič in J V najnovejšem času so Prokletije objekt vsestranskih raziskovanj mnogih L Pnrodoslovcev, posebno botanikov, gozdarjev in geologov. g PMBODNE KARAKTERISTIKE. V uvodu sem poudaril dve različni nod rocji Prokletij: predel krasa, geološko mlajši, in predel škrililvcev ZlSt starejs, Pn,-o področje sestavljajo masivni sloji triadnih in jursMh apnt^ev redkeje dolomitov. Drugo področje je sestavljeno iz paleozojskih p^kaT^ der fflteun«e«lcht der k. k. Akad. Geo£.'bSSS&^TSZr&T NSfSS?enh ¿¿T' ^itteilungen der NaturhS. tg&Sšf^Jč. -Vb^ST *** AnMlen Explorationes ab K CsHci A SvorS K^S™6^ f ll01am Albanlae Firenze mlT09"' **"* ElaCia" neUe m0ntagne deIl'Albania, Eivista Geogr. I tal. u E.'*Nowac£s r„,o™e1onDSban"eniTv^o,trn»BriniSC,h veije bardske planine. Bjehcu kakor na visokih travnikih Le- takih tleh teče po iS fn n^ Aa S'"tf V gl°bin°' Zato »» raste bujna if ^mOZn° P0^"0' iz lica vlage v tleh je odličen Sumu »^ ? zf ™nje vlage v tleh. Obi-ekstreme v ctaevnem o^eva^u™ ' ^ ^^ t0plino in ura™ava vsega reliefa ^Z Relief Prokletij je odvisen primarno od cQ£,+„ visen od celotne geološke iz^adniTt^ T sestava Sestav podlage e pa od- Očitno je, da ProkS4Te ni^ n^L T* POSebn° °d nJihove tektonike. njihova izgradnja^^ ^azčle^eva^ ^ povzročale nalaganje raznih »din™t„,r \ , 0 J m regresije morja so pa so spremenile .«^ie in živa tektonika Hnije Prokletij kaljo ^SL^^p^: £ se vse premalo vemo Preišrm t • pieteiciosti. O vsem tem stvarnost ProMet^ Ne SS^TST^? "" ^ ^ Pml °4mi vso 30 let nazaj ni bito dobro k jTteh ,, i sP°*>bm, pač pa zato, ker 20 do grafsko in'za "" * ^ ^ ^ ^ Foto M. Markovič Sk%TS£TplLtTa S^doSpopolnoma smer * L Setijt' Komov do Skadarskega jezera razteza glaciaaje cd Peci pieko nosieuj 94 •• »Geomorfologiji« vendaiie mase. Osnovo te planote so po njegovem mnenjut tvonle rfareaa^I škriljastih in metamorfnih pečin, so pa tudi eruptivni. MdetHe tZ% o tkim. razvijanju Dinaridov v metohijsko smer. J (Se nadaljuje) PRISPEVKI ZA ZLATOROG Članarina za čas od 1. VII. do 30. IX. 1962 vpisnina....... prispevki od prireditev . od 1331 prodanih znakov PZS a din 7.— prof. France Mazi, Boh. Bistrica . Grojzdek Vinko, St. Jakob ob Savi 23 PD Slov. Gradec — bloki . Miškovič Olga — Ljubljana . • • ing. Pavel Segula - Lj., Drenikova 33 Peršin Franc, Ljubljana . din din din din din din din din din din 54 990.-51 775.-16 170.-9 331 -600.-100.-1 900.-230.-8 000.-150.- din 143 246.— STROŠKI VZDRŽEVANJA UPRAVNE ZGRADBE v času od 1. VII. do 30. IX. 1962 ......... SKLAD DOMA ZLATOROG din 3 250.— stanje sklada 30. VI. 1962 zbrano dO 30. IX. 1962 . stroški vzdrževanja . din 8 777 703.— din 143 216.— din 3 250.— din 8 917 699.— Na Prisojnik J ANEZ BIZJAK krenili pmti Vršiču N^d mo^i™,^ 0™?3 d°ma Smo v ranem i*™ zarja. Mir in tišina stanlTdaialav htZ J6 ^"a jutranja Razorju. Nenavadno razčlenit in rLorant ™ VZ™ ** Pmti zapustil zorano ledino takšen Iti* ^ 3 gora' Kakor da bi gigant vrhu je skala rd^fTm Z^TZ Mi^f^T^ ^ *»" Koroški. S pogledom Sem TariLTl v T? Karavank <®1 Proti izgubljeni k Beljaku. Od^uT^JT eT^M^" l™™^™ pa P^o Roža V cvetočo Ziljsko dočSPr^kotttsf te^vaWi^TM ^^ :e obzorje ^ Na vodene™ TrSnte- P° ~ -ojih Kugy tako hrepenel in kTtee j^okrat obTskT ^ P° katerfh je tarskimi vodniki. toiiKokrat obiskal s svojimi slavnimi tren- smo se spuščali v Mlinarico Tuje buT^^ l Slavni mož->'e- trpo miu ^ sn smo se povzpeli do Okna. Nenavad«T^aM ■ ^ P04"*™» da naravni votlini. Cepini so nam bih prej v So nadlel^d ' V^3' kolikokrat poslali k vrarn 7da, ™u , nadleg0' da smo jih ne vem še mnogo sZegs, Pre ko «la servitutno pravico do paša ' J Je kr™isk<>««^» občina svojo SlobfkabibUak?jtuddr Č ^ ^ ™da * Voda je bila i.,a ko? sneLZa 4' ^ulJnTem "H ^ grafiral dr Tominška ki h- , - ,, 12 sem prav P" Jezercu foto- jevega doma. "^elimStojno« ^ veseirsi: „jug: s^rir in se *—— do Jezeroa, če so biU namenjeni ^la^^ršič ** ^ gredo ker je bilo tam dovolj pro tora L™te Te bit V?* ^^ JeZ6rCU' tSAvši paiz^sSj^e^r^ki^rs?ali iz siemena ali je vojaška uprava našla kak Je tezko ug°toviti, kajti če * rrbi ga i^^^zz S? ^gaT^nvSar ^^f ¿dr vodo. Počival je tu vsSdo h,Hi t 80 CeI° rekli' da ima Pravilno dobro hladno lodo. i enSji pt i"ftn 'V-,'" SV°je čutare z Imeli so namreč navado v^ Kr^ki gori kS s™je čutare z -gajstom«. špirita, v katerega pa so tu doJT^^t IsZLtT* ponudil malo »gajsta« kot so tei oiia« 2 r vs5°mur' k°gar Je srečal, dobrega domaeegAganja pa L^so^t t^ja^vJpr^ W naselbSfTffe^vi vi IT pa Je bil pri Zakotnikovi studenec jeu47a^iL ^sta Nah" ^ VSe mimoid-- Tudi ta Hudo ravno t. j. maS^m^I ^entf ** ^ ^ P°d M mu ga je m£ V Hudi v Trenti so tudi med vojno nekatera že cd starosti razpadla. Ostal pa je Komacev spomenik, ki je bil bssgss s rsTpjssSsHSs Malo pojasnila Zorko Jelinčič v »Zgodovini Alpinističnega kluba Skala« je pisec dr. Vladimir Skerlak, v Planinskem Vestniku 1961, na str 38f ™ ™zbirko člankov o njem. Ska- i^ASrS^ kluba naj bi napisali članek ■Dr'SirSp, sodelovanjem^je bil malo čuden. šev vrnil ,zaradi pomanjk^ja prostor^ pripombo. Zaradi zaposlitve nisem Naj se mi oprosti za!kasmtev^odgovora na to pn^ do skale, ki sem utegnil prej. Ne bi hotel da b^v^skega mladinskega gibanja na v Planinskem Vestniku takrat nisem našel sledu o kaki ¿^ma^i wmrnrnmmm le vlulturno-obrambnih organizacijah na Pri-morskem in seveda v plezalstvu in pri Skali. k t . je govora, izdaiMf fSiHH?2kr JSMK splošno Dijaško društvo Adrija v Gorici. Jug je du ooigu marveč kako leto tudi zelo delaven predavatelj (m je takrat ^^ * ^ takrat ideološko polemiko s klerikalno ^.^^.^^¿^^i^j^gaia, da za 1. 1925 za obletnico dr. Jugove smrti kot tajnik »Ad"je« ProdY s piga vforn-ka. To društveni tečaj v poletju obdelujemo kot temo dr Juga kot^««g^ dijaštvo, mi je bilo toliko važnejše ker je/bi^ totec« »t^ ¿f združenih dijaških in slovensko in hn/atsko, ter «kupni kongres vsen^ np ;.n Zat0 so bila seveda študentskih društev pod b^Xga osletmi vsestransko kot osebnost z vseh vsa predavanja določenatakodabiJuga os vet ključju ohranil skrit program C tS^es? izpiSoTo^af/e SSTn. dr? »12. avgusta: , Pro- 2 Njegovo znanstveno delo, predava dr. Alma Sodnikova, SMS^«1! - na tečaju, da mi ga poskrbi. Kak nasIov ah Pa sem morda dobil šele obet, da napisal SSSctvJZ^ ^nlZT^ie^?^ ° JUgU —Ceniku Je mka, zbirko citatov, aforizmov O Jugu planincu spm^'^ najVeč ^ Jugove^ dnei- prvi, negativni odgovor. Po silT semtoSbil dobil od Ska,e kasneje od Skale prejel že ne vS pr SvTne knS T, Sam" Ko sem m De Reggija, je bil moj članek že Dostavi -« if-KvKajfja' Prevca- °grina skih spisov, člankov, s pregledom t J t p Sani Ker S n^ft planin" s ta vi j en je, je razumljivo, da sem se moral fezarS l "^dražja stvar vernosti društvu odločiti, da stavka ne dam un^ti !? flnan&ie odgo- enega, da niti ne govorim o vseh štirih L2H5dha£id?l^iiS^-"^111 VSaj iz denarnih razlogov. 2e s tiskom nm^ih n. , ' Je bll° pac clsto nemogoče knjiga s preko 120 stranmi lASia< revio diS^-f iZ "knjižice« nastala denarja za založbo. Ker sem bil taL^tTtcSasno tinit Pa Sploh ni ime]a v Gorici, sem bil, na srečo, že prej dosegel Sni nS Z,veze Prosvetnih društev žice« in sem seveda z natisom take iS Lletllna?ESS ^ 23 natis paraliziral s tem, da sem bil izkorist f nif tiSnrn,^ °dbora ter deloma ki ga je imela Zveza, menda v zvezi zGoSiko maUco ^ V G°rid nek kred»> ^zSSSiS^^S^ V Zelo mi je bilo oziroma v koledarju Goriške maticea^udi n^sem f^i dn,e™lku Edinost« v Trstu van^ Odtod zakasnitev pri vrnitvi' ^^«ft«* £ ¡^VSffi je b^jsjss rsj» prispevke- ***da razmere pod fašistično Italijo, ko Tto že nano Ce J'1 "poštevali slovenske le majhen del naklade, ker je čez meio ni mirt« S -d™ŠtV° mogl° razPečati pod fašizmom uničen, tedaj gotovo ne bi ocenTSniff, *h m * bU Večji deI knjig Ce sem bil malo dolgovezen sem bi? zato ravnanja' da bilo »čudnih razmere, da bi mogel dovolj jasni'priklati nP l, f™ m?ral pojasniti takratne med Skalo in SPD nisem imei norenega odnosT ce h °bs°dbe' S sP°™m bi ga gotovo le — obžalovali. oanosa. Ce bi mi preko meje zanj vedeli, Sedemdesetletnica pesnika in planinca Ludvika Zorzuta Marijan Brecelj goriška podružnica. Tudi v Planinskem Vestn kn svetovno vojno imenovala vsem je pisal in pesnil! Poje o narav? «TcSraht T ? ^ dese«etij. O čem slovenske zemlje, o mladi ljubezni v^seL S avtV^g°rah'-° .letnih časih> ° ^poti Pesem Zorzutova je taka. kakršno je loveCržIvlln^119151^11', ^11,(31 žalosti'^e. stva do smrti v vseh najbolj znaeifni^manXstac^JaehnJe, Spremlja Življenje ^ Kr^, Trnovski finsko, Vipavsko, Pohorjem in si ni kar tako pridobil naifvf ¿'oho^ biVal ** zelenim vsej pravici lastijo. Njihov je, iz Brd je doma ? PeSmk*' Toda Bl'da «i ga po ljub hi^lovenecf zaraS^esar** j e m^ob^Šk^^ je na™ ™ v Italijo, kamor ga je spreml/al «S OT^p^S Neme?'pregnali "živel ^^^¿¿^ojne pre- frltoren^^ iT S1949Č ko se^rS - vinslvega^clru^va in do upokojitve leta 1955. ^¡Lj^ prvi upravnik goriškega muzeja v Novi Go- rici Bk ' Posvečal se je pisateljevanju^^tuin^mu. fn^? zifran^ujn reševanju je bil "za"' vodič^raznim zijam ali ekipam! , ,. Zorzuta si sploh ne moremo predsta\lja U drugače kakor sredi njegovih Brd in njegovih »mM»111........ Bricev. Z njimi in s to zemljo je zrasel pisa- {^"^žSSvSSJ^™ PpS in smeha, izvrsten, neprekosljiv improvi- 2at0pLVinsM Vestnik mu ob visokem Jubileju iskreno čestita, želee mu ie veliko lepih in zdravih let. Zgodovina ali slavospevje? DR. DUŠAN KERMAVNER Nisem poznal prav od blizu, dejanja in nehanj.iv ^¡^^^¿S^ zanimal Pa sem se zanj kot planmec-nealpim t v vsem času"gd obem inQ vojnama in sem zato z zanimanjem bral v -Ploskem vestn j * kolektivno kakor tudi v zadnji (8.) številki obja^ ene popravke f ¿llko poprav- g« prikazanega^ dogajanja iSenzivnejše razmišljanje ° ^Taaudil pa sem se, in sieer v tolikšni meri, da želim to — je javno izrazni, okolnosti, da se 28 skalašev ^godolin^ ampak da so se vrsti bolj upoštevni od ustreznih jim o Jta^ov > ^oun ^ je Pzgodovinopisec združili v pravcati protest proti njem etičnost . Do^fl Opravki takšnih lo kritičnost tu in tam neutemeljeno ^P^^al in pričevanju, pretiravanj so umestni in potrebni. Vsak bralec se bo s piidom^utovii p^ p ^ da te ali one zadeve ni prav jemati tako marveč je b.l n en ^acaj J jg^ v -i ^ ^ Zg°" dovini° česar pa bržčas kluba, naj bi pokril Mar je mogoče, da bi bili vsi zantevan oa ^^ ^ LStaa rmoS Oa sp,h ne bi smeli veljati kot zgodovinski vir, češ- *Zani«miir s menjen samo članstvu, ne pa široki Svnosti R cj Pk- le 2aupen dokument, na-iavno, izzveni tak spor veliko ostrefe da 'rSn. VSebma lakeSa zapisnika obia?i primeru beremo, da »zato ta stvar m^d m^t S™razn?" p° nekem navedenem vino«. In takoj nato: »Ravno tako nfsS Ti^T-' T SOdi V pisano ^cd™ 4T 2 navedbami imen-" M«r naj bj ^vsenT terr^^ Izsfopi in celo izključitve ^ktLalnVle?,?reCej ^«na, kakor e v eTnici bila^ r'?3 m°!Ča,a' da bi bi,a -takta in občutljivosti, zlasti če gre še za% i,- i , •Gotovo se je Prav držati dovina vendar le neizprosno zahteva pisca f n S' j? prizadeti«, toda zgo-prizadenejo, a so za razumevanje nSega dol iS 6 tUdl Zadeve' ki lahk° koga Nemal^f S ^¿F^SolS^S^^ ^ ^ št merilih sodobne družbene^urSitve In Se5?SSSii^06 r°Ve takrat^ dobe mzem šport ali ne, je rešil dokončno "ele čal in z n^l/^^6' 311 so — posebno se pri nas — zar<^ V* Jim zdruzene spremembe ki odveč.« Mar je zaradi tega ker^ltr^0 Se tudi ta razglabljanja tSToietTh glabljati o njem?! Pomnim mLim ^tl^^ pretekl° 30 koli »ideološka nasprotovanja, so lahki cejoma ^°?tn° odveč! KakrTnt dokazati njihova kritična razčlemh* ceIoma ,ah deloma kriva, kar na mnrt Protest? Pač le takrat, Sdar j h kdo v svofi^f^ bila^e^estn'a«, kakor ¿ravi je pričakoval slavospevja! SV0J1 00,1111 Preobčutljivosti najde tam kjer ^enj^rn^TCpSV^STi ^A***^1 Bila je izraz vehkega more vzeti nobena ki-itičnl Sovin»^ „S k3 krepak k^ak naprej. Tega jfne MSft S» ^ ~ - - » iS I " m issste+č- članek utegnila Bili smo na Kozari Mina Ivanjšek mladiif pla^ncev ^sttv^^z? ^ " ^ ^ 6. prvo srečanie Pa je izbrala področje Kozare da bfs temnZTV* bi)a povenena LR BIH Ta pa mce slavne kozarske ofenzive * tem pIamnsk'm zletom počastili spomfn 20-let-Slovencev nas ie bilo 77 Dolgo, nizko postajno Sorte z vehSmatrenlaia ?i3mogli železniški * — °dkntja spomenika izstrelili častno salvo J Planincev, ki so v tre- afriško fronto. Bila se je ogorčena naših železničarjev in partizanskih borcev^noben v ^ prispel na svoje mesto varovan, da bi nemoteno P"5** ^ enote in železmcarske z ogromnimi zamudami. V k^kor niso uspew p vsaj začasno onesposobiti sabotažne skupine z eksplozivom umciti 1^eleznjčarji »zabili« take vlake za za nadaljno vožnjo, so ^ P™0™^ v notranjost nemške države je oku- več ur. S premeščanjem slovenskih železničarjev deianja. Eksploziv med pre- pator s tem prenašal v s^voje zalege tudi ^ marsikatero lokomo- mogom, zaprti dovodi oljainšrmrkov pran v slovenski železničarji so se takoj tivo in voz iz prometa. V Nenrcijo gj^?^11 istočasno pa skrbeli za nabavo oprijeli obstoječih sabotazmh tr^^ » >>službeni poti« preko predvsem sanitetnega materiala katerega !so w ^ Zabeleženi so primeri sorodnikov in znancev S s piljskimi železničarji sproti obveščali ruske SLS^M^S&i l^orV v Rusijo, tako da so ti, še preden so prišli do fronte, čutili pest ruskih partizanov. Ljubljana je bila obdana z bod^o žico in ni mogla iz mesta po zelezmc pa ^ «f ¿h'¡ranči, ameriški padalci, material, radio oddajne pM^e, letu, ko še ni bilo partizan- pobegli angleški in amentosM bo^Tzdraviii v ljubljanskih bolnicah, kamor so jih skih bolnic, so se težko ranjeni borci zdr«rvin j j predstavniki OF so kot spravili železničarji. Tov. Kidnc, Kardelj m drug■ partizanske bolnice, železničarji hodil^z kraja v kraj Ko pabite e kar z ,vagonskimi po- se je oprema za te in sanitetni material posnjaii ¿ J Ivu Ribaru (arhiv CKS šiljkami«. Iz pisma tov. Kardelja ^te^kor^nemoguče. no činjenica je da mi iz 1484-mapa VI 42-1) i JtUremeno po čitave vagone materiala za par- Ljubljane po železnici odpravlju^^ pPa je tov. Kardelj zapisal. »... i to tizane .. .«, v Pis™ ^ ^trmSe zatvorfnoiti Ljubljane, obustave civilnog nam omogučava, da uprk°t r Sane održavamo najbrže veze na sve strane. Da saobračaja, pošte, itd. ipak: iz ^ubljane odrzava ^ pošta j slični uredi, bi Ti to bilo razumljivo, dosta je da Kazem, ua je još uvek sva u našim rukama^ čitamo: »Posamezniki, neštevilni ka- V Slovenskem Zborniku 1945 na strani 111 cua h drug za drugim nali, po katerih je dotekal material ^ vj^JiJ ^ y drznih __ skora ^^¿^SS^ST^T^ ^ - OSVOb°3eni tent0n] ^^^lužba na železnici je bila tekočo p«^¡^^ s svojimi tipalkami zajela prav Jfna!-fne Se več'' Ko jenaša obveščevalna služba vojske so bile naše enote sproti ^ogoizdelati načrt vseh okupator- dobila od angleške vojaške obve^evalne sluzbe^nalogo številnimi podatki, je tote^ta* Mloga^pr^ rekordnem času, da je dobila pohvalo angleške ob- VeŠČHSž^i3e na železnici £S tudi za sabotažna dejanja vecjega obsega. Zabeležene ™naSe enote uredile na do-zadržati okupatorjevo vojsko za ^^"^^^joDo takrat pa so morali isti ze- i^^t^ort pripeljati na določen kraj ob železničarjev, ki je dobila naziv IV. železniška bi g železnici) da bi nato udarne nalogo, da tehnično pripravi ter pje bil ustanovljen železniški ba-enote NOV dosegle ff^^^^^so biTe oiganLirine partizanske železniške enote, taljon, v Novem mestu in v Kočevju so d s odlikovanje »red narod- Izmed slovenskih železničarjev jih e dobito sest najVM ^ slovenski že- nega heroja«, okrog 50 pa Jih ^^^^S^rezervnih oficirjev in nad 500 po-lezničarji so dali 2383 aktivmh borcev, od teh število železničarjev je bito membnejših aktivistov organizatork o*, u^ italijanska taborišča ali obso- HSSSSSssr-"" —"— PO ZBORU REŠEVALCEV NA VRŠIČU Zbor gorskih reševalcev alpskih držav v začetku septembra letošnjega leta na zasedanju IKAR na Vršiču je bil za slovenske gorske reševalce izredno pomemben in koristen dogodek Odlična organizacija, zanimive praktične vaje z novimi ah izboljšanimi reševalnimi pripomočki m strokovna predavanja, živahne diskusije o številnih reševalnih problemih pa prijateljsko vzdušje in kramljanje starih znancev, ki so se po krajšem času sešli ponovno, je prispevalo, da bo ostalo to srečanje vsem udeležencem v prijetnem in dolgotrajnem spominu. O marsičem s tega področja bo še tekla beseda. DEMONSTRACIJA NOSIL. Nova izpopolnjena nosila IKAR (Marinerjeva nosila) so izvrstna in tehnično skorai brezhibna. Toda strokovnim zdravniškim načelom o primernem transportnem sredstvu glede na poškodbe le ne ustrezaio povsem (n. pr. poškodbe hrbtenice). Tako demonstrator W. Mariner kot nekateri drugi so ob tej priložnosti močno poudarjali prednost novih nosil zaradi priročnega ravnanja z njimi, kar znatno olajšuje naporno delo reševalcev To ie res velika prednost! Toda važnejša je pravilna oskrba in transport ponesrečenca in nisem se mogel znebiti vtisa, da je — ce ze ne pri konstrukciji pa vsaj pri demonstraciji — pomembnejši faktor bil reševalec in ne ponesrečenec. A Kunaverja prototip rešuje problem pravilnega transporta ponesrečenca s poškodbo hrbtenice. Nosila so bila preizkušena na terenu že pred demonstracijo na Vršiču. Tedaj smo ugotovili hibe in predlagali, kako jih odstraniti. Zal so bila nosila demonstrirana le z nebistvenimi popravki in so bila deležna precejšnje kritike enake oni ob »krstu«. Ne glede na v?rok, ki je preprečil, da bi bila nosila izdelana tako, kot so bila zamišljena, je sodila večina, da tako polovičarstvo ne bi bilo potrebno. Ne bi želel dolziti A. Kunaverja za to, saj je posvetil mnogo truda in dela svoji zamisli, ki je dobra, kar mu je priznal tudi predsednik IKAR-a dr. Campell. Menim, da bi mu odločilni forumi morali nuditi več pomoči in podpore pri uresničitvi njegovih idej. Pred leti je bil prav njegov vitel eden najboljših, sedaj pa imajo druge alpske države že boljše in jih iz leta v leto izpopolnjujejo, vitel A. Kunaverja pa je ostal tak, kot je bil, in pri preizkušnji na Vršiču ni konkuriral drugim Pri tem želim samo poudariti: več po- s uha za dobre ideje in več podpore tistim ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti cas za napredek reševalne službe! . "ANČKA IN PEPE«. Na Vršiču je bila javnosti prvič prikazana v inozemstvu nabavljena lutka namenjena pouku t umetnem dihanju po metodi usta na usta oziroma usta na nos in masaži srca. To lutko so hudomušneži enostavno prekrstili v »Ančko«. Nedvomno je to pomembna pridobitev, število interesentov za uporabo pa poleg lastnika (ELES) veliko. Mogoče pa bi bilo možno s skupno pomočjo nabaviti še kakšno »Ančko« in tako omogočiti hitrejšo priučitev omenjenih metod številnim reševalcem raznih organizacij? S klobukom dr. R. Campella na glavi in njegovim nahrbtnikom v naročju ie poleg »elegantne Ančke« sedela naslonjena na telefonski drog bolj skromno izdelana lutka z imenom »Pepe« Na pobudo predstojnika instituta Za sodno medicino prof. dr. J. Milčinskega je bila izdelana doma z namenom, da bi služila gorskim reševalcem pri njihovih vajah Z uporabo »Pepeta«, ki po velikosti in tezi lahko predstavlja živo osebo bo mogoče uiti eventualnim nesrečam' pri vajah. Ker je bila lutka poceni, bi bilo dobro, ce bi vsi večji reševalni centri v bloveniji imeli podobne lutke in jih seveda — zavedajoč se odgovornosti — tudi uporabljali pri svojih vajah TRANSPORT, TRANSPORTNA SREDSTVA IN ZDRAVNIKI. Hvalevredna je tendenca, da poleg reševalcev tudi alpinisti in planinci čimbolj dovršeno obvladajo različne načine samoreševanja transporta in prvo pomoč. Toda slednje mora biti strokovno popolnoma pravilno ce se hočemo izogniti često hudim posle-' dicam. Prav tako mora glede na poškodbo biti izbrano pravo ali pa primerno prilagojeno transportno sredstvo. In slednjič je važen tudi sam način transporta. V diskusiji o primernih transportnih sredstvih in pravilnem transportu je Gram-minger opisal uspešno, dolgotrajno reševanje ponesrečenca s poškodbo vratnega dela hrbtenice z oprtnikom IKAR (Gram-mingerjev sedež), češ, saj je tudi tak transport dober. Da je tisti ponesrečenec brez kakršnihkolih posledic srečno preživel tak transport, je golo naključje. Tako mišljenje je hudo, hudo laično in nobena odlika za dolgoletnega izkušenega reševalca. Možnost, da pri naših — tudi najtežjih _ reševanjih v zadnjem času skoraj vedno sodeluje zdravnik, je izredno pomembna. Na tak način dobi ponesrečenec strokovno pomoč na samem kraju nesreče, kar je tudi najbolj pravilno in idealno. Nobena druga alpska dežela nima takih možnosti, kajti stroški reševanja gredo dostikrat v breme ponesrečenca, ti pa bi zaradi sodelovanja zdravnika pri reševanju občutno porasli. Zadovoljni smo, da ta faktor pri nas ne igra nobene vloge in da ponesrečencem lahko nudimo najboljšo možno pomoč. SPODRSLJAJ. Nedavno tega je imela po dolgotrajnem premoru reševalna postaja Ljubljana reševalno vajo, ki je bila dobro zamišljena in pripravljena in je tudi dokaj dobro uspela. Zal pa je do zbora popolne ekipe in njenega odhoda preteklo vse preveč časa, da bi vaja zaslužila oceno odlično. Resno opozorilo, da se kaj takega v bodoče nikakor ne sme več pripetiti in da je treba odstraniti vzroke »počasnosti«. Neopravičljiv je izgovor, da ljubljanska ekipa v zadnjem času zaradi polnoštevilnih in dobro izurjenih ekip, ki so bliže goram, znatno manj sodeluje pri reševanjih. GRS je dočakala 50-letnico svojega obstoja uspešno in dostojno ponašajoč se z lepimi rezultati. Kljub slabši tehnični opremi je popolnoma enakovredna sorodnim organizacijam alpskih držav. Visoka zavest in dobra strokovna izurjenost naših reševalcev odtehta tehnično pomanjkljivost. S priznanjem GRS kot javne službe pa upamo in pričakujemo, da se bo končno rešilo že dokaj pereče vprašanje opreme. Dr. Ivo Valič NOV RAZGLEDNI STOLP NA BOCU Poljčanski planinci so v nekaj mesecih izpolnili nalogo, o kateri se je govorilo že več let. V 1. 1962 so postavili na Boču nov razgledni stolp, moderen, jeklen. neprimerno boljši od prejšnjega, ki je bil toliko dotrajal, da za javnost ni bil več odprt. Imeli so srečno roko, zagrabili so stvar na pravem koncu, pridobili investitorja in interesente, zainteresirali obe občini Šmarje in Slov. Bistrico, Gozdno upravo Maribor in Celje in obe gozdni gospodarstvi ter tako v kratkem času zbrali potrebna sredstva v višini 8 milijonov dinarjev. Za gradnjo so se osebno zavzeli predstavniki obeh občin, predsednika tov. Lojen in Beri, podpredsed- nika tov. Krivec in Kovačič, podprli so jo politični činitelji, tako da je gradbeni odbor imel razmeroma lahko delo. Jekleno konstrukcijo je izdelala »Metalna« Maribor in njen kooperant v Senovem, temelj je postavil »Granit« iz Slov. Bistrice, lesene elemente lesnoindustrijsko podjetje iz Slov. Bistrice, Elektroinstala-cija Poljčane pa je izvršila uzemljitev. Pri otvoritvi 5. avg. 1962 so bili navzoči zastopniki številnih PD, PD iz hrvatskega Zagorja, TVD Partizan, JLA. ZB, ZTS in drugih organizacij. Navzoč je bil tudi narodni heroj tov. Vidmar Luka. Otvoritveno besedo je imel tov. Jože Hvala, požrtvovalni predsednik PD Poljčane. Iz njegovega govora posnemamo: Zasnove stolpa so bile postavljene že v minulem stoletju. Savinjska podružnica SPD s sedežem v Celju je leta 1899. uredila na Boču nekaj razglednemu stolpu podobnega in sicer tako, da je v krošnji velike bukve napravila ograjen razgledni oder ter ga opremila s klopmi in mizo. Dostop na ta oder je omogočala lestev. S to zasnovo so dobri planinci, ljubitelji prirode in domoljubi, ki jim ne moremo odrekati dobrega okusa — določili lokacijo naslednjih stolpov. Izleti PDM TAM so množični rii^S? O ? S.e Je zasluSi Lojzeta Cilenska, Ritonje, Finžgarja, Zeilhoferja d^Hronovskega, Belaka in še sedanjih naših članov — Jožeta Zupančiča ter m™-I J^3 in drugih ustanovilo Planinsko društvo Poljčane, ki je takoj pristopilo k pripravam za graditev stolpa. Stolp so gradili pod strokovnim vodstvom Ignaca Šerbca. Dela je vodil tesarski mojster Ciril Mesaric iz Makol O tvori h so stolp že po enoletnem obstoju društva, t. j. leta 1930. Izdelan je bil iz macesnovega lesa in bi verjetno še danes obstajal, ce ga ne bi bil zrušil okupator Stolp Je namreč dobro služil kot opazovalnica partizanom. . Takoj po osvoboditvi so agilni polj-canski planinci zgradili drug stolp že leta 1946. Ker je bil izdelan iz boške jelke, ga je kljub impregnaciji in zamenjavi posameznih delov zob časa glodal in dogloda tako, da je po petnajstih le- Lpv r - Kfr, do tretjega gre rado in ker Boc brez stolpa ne bi bil Boč, je bilo treba misliti na nov tak objekt, vendar iz trdnejšega in trajnejšega materiala. Planinsko društvo se je s to mislijo ukvarjalo ze svojih pet let, ni pa vedelo kako naj se take gradnje loti brez vsa-Kin materialnih sredstev. Proti pričakovanju je bilo na skupnem posvetu na Boču dne 23. novembra i! ^VZ!t0uS°glasno staltfCe. da je stolp vL , !ba zgraditi- Težk° vlogo in-Pa ,pr6Vzela oba občinska ljudska odbora, ki si solidarno delita stroške. Stolp je danes zgrajen, dostc? pen vsakomur, dejanska lastnika sta pa investitorja - Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah in Slov. Bistrica. PD Poljčane je otvoritev stolpa izrabilo za planinsko propagando. Ze 3. avgusta so v Poljčanah priredili akademijo z recitacijami, nastopom moškega pevskega zbora, govorom o zgodovini stolpa m predavanjem o planinski flori z diapozitivi. 4. avgusta so na stolpu priredili lluminacijo. Tudi otvoritev sama je lepo potekala. Po pozdravih in otvoritvenem govoru tov. Jožeta Hvale so sledile pesmi med posameznimi točkami pa ie igrala poljčanska godba na pihala. Navzočih je bilo nad 1000 ljudi. PLANINSKO DRUŠTVO TAM MARIBOR 18. februarja 1958 je imela svoj usta- tam1 p^S?' -ub0r PJaninska skupina TAM-PD Maribor. Tri članski iniciativni odbor je uspel v 6 mesecih včlaniti do ustanovnega občnega zbora okrog 100 članov. Članstvo je nato iz leta v leto raslo, tako da je štela ta planinska skupina ob ustanovnem občnem zboru PD-TAM dne 16. decembra 1961 že 511 članov. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 160 članov. Prvič v zgodovini mariborskega planinstva po osvoboditvi so se občnega zbora udeležili vsi predstavniki mariborskih planinskih društev. PZS pa so zastopali tov. Lavrič tov. Bučer, tov Mirni k m predsednik' PZS Fedor Košir. Na občnem zboru je bil sprejet obširen program. Ni ostalo samo pri besedičenju in papirju. Društvo je ustanovilo dosedaj tri planinske skupine v podjetju Metalna, ki šteje preko 100 članov, planinsko skupino v Hočah. ki je do ustanovitve včlanila preko 50 članov in pa planinsko mladinsko skupino v občini Tabor. Razen 13 planinskih skupin v podjetju Tovarne avtomobilov in motorjev ter reorganizirane planinske skupine v podjetju Strojna pripravlja PD-TAM ustanovne občne zbore PS še v podjetju Elektrokovina in v tovarni umetnih brusov. Tako bi imel PD-TAM letos kar 19 planinskih skupin, z 800 člani. Med njimi je preko 80 mladincev in 160 pionirjev, kar je 33 /o vsega članstva. Mladince in pionirje uspešno vodi novoustanovljeni MO, ki je imel dosedaj že 10 sestankov, udeležil pa se je vseh posvetovanj in tekmovanj, ki jih je organiziral koordinacijski odbor MO Maribor. Glavna dejavnost društva so dobro organizirani izleti, ki smo jih letos organizirali že 5 in to na Pohorje, Kozjak in Zasavje. Izleti so res množični, saj se je vsakega izleta udeležilo preko 80 članov. Drušvo je našlo pota in način, kako pomagati s prepotrebnimi rekviziti za GRS. čeprav so pripravljalna dela šele v razmahu. Razen povsem planinskih dejavnosti je PD-TAM prva organizacija v Mariboru in njegovem okraju, ki je samoiniciativno izvedla krvodajalsko akcijo v vrstah svojih članov. Kri je pri prvi akciji darovalo preko 60 naših članov. Ali bodo tej humani akciji sledila tudi druga planinska društva Slovenije? PD-TAM ie bil pobudnik za ustanovitev koordinacijskega odbora planinskih društev Maribora (KO PD MM), ki je ze bil formiran in ie vanj vključenih vseh sedem predstavnikov planinskih drus'ev Maribora in to: PD Maribor-matica. PD Ruše PD-TAM Maribor. PD Obrtnik. PD Poštar. PD MTT in PD Železničar. Koordinacijski odbor je uspel dosedaj skupno organizirati Titovo štafeto in formacije planincev v paradi mladosti v Maribor. Odbor bo na naslednjih sejah razpravljal o planinstvu v Mariboru. Franci Smajs PLANINSKI JUBILEJ NA LISCI 5. julija t. 1. je planinska postojanka na Lisci slavila dvojni jubilej: 60-letnico Jurkove koče in 10-letnico Tončkovega doma. Za to zgodovinsko slovesnost sta se obe PD Lisca in Radeče skrbno pripravili. Na predvečer, v soboto, so planinci pripravili veličasten taborni ogenj, ob katerem je oktet PD »Primož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu pel partizanske in narodne pesmi. Na dan slavja je ob 9. uri priredila železničarska godba iz Zidanega mosta uspel koncert. Ob 10. uri je zastopnik Planinskega društva Lisca tov. Štrukelj otvoril slovesnost, pozdravil planince in ljubitelje narave, še posebej pa zastopnika planinske zveze tov. Bučerja in zastopnike planinskih društev Radeče, Dol pri Hrastniku, Zagorje, in še posebej zastopnika bratskega planinskega društva Zagreb. V tem so mladinci iz Loke pri Zid. mostu prinesli štafetno palico s katero so prehodili važne partizanske postojanke v NOB: Celovnik, Zirovmca Vel. Kozje, Lovrenc in Okroglico. V stalet-nem pismu je bilo izkazano priznanje ustanovitelju prve koče v Zasavju učitelju Blažu Jurku, ki je 45 let ucitelje-val na Razborju. Z ustanovitvijo te koče so tedanji rodoljubi uredili prvo slovensko postojanko na tem območju in_s tem preprečili nemške nakane. Ta koča in pozneje še druga koča sta dali zatočišče partizanom. Razumljivo, da jo je okupator požgal. V tej koči je tudi gen_ sekretar KPJ tov. Tito imel leta 19^7 ilegalni sestanek. . Za tem je stopil na slavnostni oaei, burno pozdravljen od vseh, sin Blaža Jurka tov. Vitko Jurko, poznan in priznan planinec. Uvodoma je povedal, da je zgodovina Jurkove koče itak vsem poznana. Zato je posvetil Jurkovi koci lastno jubilejno pesem (ki jo posebej v celoti objavljamo). Oskrbnik doma tov. Pavle je pa opisal historiat Tončkovega doma, ki slavi danes svojo 10-letnico. Nato so posamezni zastopniki planinskih društev pozdravili jubilejno slavje Toplo sprejet je bil pozdrav zastopnika PD Zagreb, ki je poudaril planinsko bratstvo obeh sosednjih republik v času NOB in po osvoboditvi. v Slavnost je povečala še želez, godba, ki je zaigrala nekaj planinskih in partizanskih skladb. Ravnotako je loški oktet ubrano zapel nekaj planinskih, partizanskih in narodnih pesmi. Po oficielni proslavi se je vršilo veselo rajanje ob zvokih planinskega kvinteta. Novice iz mladinskih odsekov ZBOR MLADIH PLANINCEV GORENJSKE POD STORŽICEM V soboto 16. 7. 1962 so kmalu popoldan pričeli prihajati pod Storžič mladi ljubitelji gora, da se v prijateljskem srečanju na zboru mladih planincev Gorenjske povesele in pomenijo o nadalj-mh skupnih izletih v naše prelepe gore Tako se je proti večeru zbralo okrog 100 udeležencev. Ob tabornem ognju, petju in radijski glasbi je hitro potekal čas in šele okrog desetih je živ žav okrog koče malo ponehal, tako da so se sešli načelnimi mladinskih odsekov lahko zbrali k dogovorjenemu posvetu. Okrog mize so posedli predstavniki mladih planincev iz Kranjske gore, Martuljka, Mojstrane, Bleda Gonj, Jesenic, Javornika, Kranja, Železnikov Trzica in Škofje Loke. Navzoče ie v imenu mladinske komisije pri Planinski Zvezi Slovenije pozdravil Lojze Hafner. Skoraj vsi mladinski odseki se borijo s finančnimi problemi, ker nekateri občinski ljudski odbori in drugi organi premalo ali pa sploh nočejo podpreti te najbolj plemenite športne panoge Saj smo lahko prepričani, da se prav v gorah kuje pravi lik človeka, jekleni njegov značaj in ljubezen do domovine do vsega, kar je lepega in poštenega. Vsi'odseki bodo v počitnicah prirejali izlete za mlade planince, nekateri taborjenja itd Beseda je bila tudi o Gorski straži, ki se je letos formirala v PZS. Vsi, ki so se prijavili, bodo še letos opravili izpit in prejeli značko in legitimacijo GS končanem sestanku je v koči za- JuttT'' PVe Za nekaj ur> ^ rano zjutraj je smeh in pogovor zopet napolnil kotičke doma in okrog njega. Po rahlem dežju, ki Pa ga je kmalu pregnalo sonce, so se ob 8. uri zbrali mladi planinci pri spomeniku padlih prvoborcev. O tem dogodku je spregovoril tržiški gorski reševalec in alpinist Franc Primožič. Zbrani so z enominutnim molkom počastili spomin padlih, potem pa so se poslovili od prijazne postojanke in se preko Tolstega vrha in Križne gore vrnili polni lepih m nepozabnih vtisov nazaj domov, prihodnje tako srečanje pa bo zopet po končanih solskih počitnicah v septembru Pod Triglavom, v Krmi. Lojze Hafner alpinistične novice BARBKA LIPOVŠEK in Peter Šče-timn (oba Akademski AO) sta letos avgusta obiskala Dolomite. Plezala sta v skupini Treh Cin in Civetti. Najpomembnejši vzpon je njuna ponovitev direttissime v Veliki Cini. V smer sta vstopila 14. avgusta ob 7 zjutraj. Prvi del stene predstavlja prosto plezanje Tu sta se dvakrat zaplezala, vendar vselei našla pravo smer. Ob 5 popoldne sta dosegla prvo večje stojišče, primerno za bivak. Tu sta prenočila in naslednji dan zaplezala v previse. Tu so klini številnejši in sta naglo napredovala. Zgornii del stene je nekoliko lažji. Se isti dan sta izplezala iz stene in ob prvih kapljah dežja dosegla melišče pod steno To je ze 62. ponovitev te smeri, vendar prva ženska ponovitev. Letos sta bila 7 naveza v smeri. Na izredno naklonino sta se plezalca kaj hitro privadila, motil pa ju je občutek, da ju neprestano opazujejo. Namreč daljnogledi pod steno so bili neprestano uprti navzgor. To jima je slo močno narobe zaradi lahnih želodčnih težav. Drugi dan sta se izredno razveselila slovenske govorice iz zapadne Cine. Tam sta plezala Mihelič in Ježek za katera nista vedela. Ostali vzponi so-D i bonov raz v Veliki Cini, Preussova poc v Piccolissimi v navezi in Sčetinin šolo, Cassin-Vitalli-Pozzi v Piccolissimi Rumeni raz v Mali Cini in Comici-Dimai v Veliki Cini. Za tem sta plezalca obiskala se skupino Civette in plezala v Torre Venezia. MAHKOTA IN ING. FAJDIGOVA sta letošnje poletje obiskala Wališke Alpe m Berner Oberland. Najprej sta poizkusila preplezati severno steno Matter-horna. Vreme je bilo lepo, vendar toplo Ob 2 zjutraj sta vstopila po polici v steno. Razmere so bile ugodne in naglo sta napredovala. Zaustavil ju je šele kamen ki je zadel Mahkoto v koleno. Po nevarnem padcu je bil umik nujen. Po tem dogodku sta odšla pod severno steno Eigerja. Tu je bilo že več navez, ki so čakale na ugodno priložnost, da vstopijo v steno. Vreme je bilo precej spremenljivo. Naša plezalca sta najprej preplezala severno steno Moncha po smeri Nollen. Nov sneg, ki je ostal po zadnji nevihti, je omogočil zelo naglo plezanje. Z vrha sta izvedla grebensko prečenje na sedlo proti Eigerju. Tu ju je ujelo slabo vreme in sestopila sta v dolino. Ko se je vreme izboljšalo, je zaradi pokvarjene konserve ing. Fajdigova nevarno zbolela in vzpon po severni steni Eigerja sta morala opustiti. V tretje gre rado, pravi star slovenski pregovor. Mahkota je bil namreč letos že tretjič pod to steno. KOROŠKI IN ŠTAJERSKI alpinistični odseki so od 15. do 23. julija organizirali skupen plezalni tabor na Okrešlju. Udeležilo se ga je 32 alpinistov in sicer: AO Celje 12. AO Ravne 7, AO Obrtnik 9 in AO Šoštanj 4 udeleženci. Skupno je bilo preplezanih 148 plezalnih vzponov, od tega imajo člani AO Celje 49. Težjih vzponov je bilo preplezanih sorazmerno malo, ker je bil tabor namenjen predvsem mlajšim alpinistom in pripravnikom. Starejši udeleženci so imeli zelo malo časa za samostojne vzpone. Med pomembnejšimi je smer nad Menihom (plezala Danilo Škerbinek in Slavko Kojc, oba AO Obrtnik), direktna v Štajerski Rinki (plezala Danilo Škerbinek in Dodi Pušnik, AO Ravne), Gradišnikova smer v Planjavi (plezala Drago Za-gorc in Dane Kapušar, oba AO Ravne), in smer Režek-Modec v Štajerski Rinki (plezala Pic Jagrič in Lojze Golob, oba AO Celje). Vodja tabora je bil mr. ph. Dušan Gradišnik, tehnični vodja pa Ciril Debeljak. Tov. Gradišnik je imel na taboru dvoje predavanj o zgodovini alpinizma v Savinjskih Alpah, kjer je tudi opomnil mlade plezalce na domala pozabljene in le malo plezane smeri. Vsi udeleženci so se zelo pohvalno izrazili o taboru in izrazili željo, naj bi bil tabor vsako leto. DIREKTEN IZSTOP po poči iz smeri Kočevar-Zupan-Verovšek v južni steni Skute sta plezala Tone Škarja in Pavle Šimenc. Plezalca sta bila v smeri za prvomajske praznike in sta zaradi ledu bivakirala pod robom stene. SEVERNA STENA MATTERHORNA ni več neznanka za naše alpiniste. Letošnje poletje sta jo preplezala Tone Sa-zonov in Branko Pretnar (oba AO Ljubljana matica). Enomesečno potepanje po Alpah sta opravila z motorjem. Obiskala sta Courmayeur, Chamonix in Zermatt. Napravila sta naslednje vzpone: A. Noire de Peuterey po vzhodnem grebenu. — Prečenje Mt. Blanc — Mt. Maudit — Mt. Blanc de Tacul, — severno steno Matterhorna. V Zermatt sta prišla peš. Spala sta pred kočo Hornli v spalnih vrečah. Zjutraj sta zgodaj vstopila. Pred njima je bila že avstrijska naveza, ki pa jima je kmalu izginila izpred oči. Stena je bila močno kopna. Sam led in skala. Pred kamenitimi izstrelki sta bila zavarovana z usnjenimi rudarskimi čeladami. V zgornjem delu stene sta sledila klinom, ki so ju privedli iz stene na ramo ped vrhom. Od tu sta po grebenu Hornli dosegla vrh. Tu sta bivakirala in šele naslednji dan sestopila v dolino. Tako smo tudi Slovenci prišli do prvega treh velikih problemov Alp. V SEVERNI STENI Kriškega roba nad Krnico sta 12. avgusta plezala novo smer Lojze Šteblaj (AO Litostroj) in Ljubo Juvan (AO Ljubljana matica). KRANJSKI ALPINISTI Peter Keše, Peter Jamnik, Vera Keše in Vera Jam-nik so letošnje poletje obiskali Dolomite, Berner Oberland, Bernino in Wiesbach-horn. Izvršili so naslednje vzpone: po grebenu Mitelleggi na Eiger, prečenje Funfingerspitze, Bianco greben na Bernino in normalno smer na Wiesbach-horn. PEUTEREYEV GREBEN so letošnje poletje plezali Milan Valant, Tomaž Až-man (oba AO Jesenice), Franc Ekar in Srečo Travnik (oba AO Kranj). Vzpon so opravili v dveh etapah in izspustili le 500 m spust z A. Noire de Peuterey v škrbino proti Dames Anglaises. Plezali so še Hudičev greben na Mt. Blanc de Tacul in južno steno A. de Géant. PETERNELOVO smer v severrn steni Triglava sfa prvič ponovila Tine Zupančič in Jože Balant (oba AO Jesenice). O smeri sta se izrazila zelo pohvalno. Cas plezanja 16 ur, bivak. LOJZE GOLOB (AO Celje) je sam plezal Igličevo smer v Mali Rinki. V DOLOMITIH sta letošnje poletje plezala Tine Mihelič (AO Boh. Bistrica) in Peter Ježek (AO Radovljica) Preuso-vo peč v Piccolissimi, severovzhodni raz Zapadne Cine, Rumeni raz in kamine Helversen v Mali Cini, Comici-Fabian v Punta Fridi in Comici-Dimai v Veliki Crai. Nato sta krenila še v Courmaveur in se povzpela na Mt. Blanc po grebenu z Mt. Blanc de Tacula in na A de Geant. Lj ZAJEDO TRAVNIKA sta letošnje poletje ponovila Tine Mihelič (AO Bohinjska Bistrica) in Janez Zorko (AO Ljubljana matica). V BOSNI IN HERCEGOVINI so v 1 1962 vodili člani akademskega alpinističnega odseka letni začetniški alpinistični in reševalni tečaj. Reševalni tečaj je bil meseca aprila na Treskavici. Kot tehnični vodja ga je vodil Vid Mesaric, smučarski učitelj pa je bil Andrej Teržan (ki pa si je že drugi dan na smučanju težje poškodoval nogo) Na tečaju, ki je trajal teden dni, so obdelali v glavnem vso tehniko reševa- nja, s poudarkom na vožnji in spuščanju čolna, ki je za tamkajšne terene najprimernejši. Izvedli so tudi dve daljši smučarski turi. Za dobro vodstvo sta bila oba Člana (ob 50-letnici GRS) odlikovana s častnim znakom Planinske zveze Bosne in Hercegovine. . ^ftni alpinistični tečaj za začetnike je bil na Prenju od 25. 7.-5. 8. Tudi tega je vodil Vid Mesarič, kot inštruktorja pa sta mu pomagala Polde Potočnik in Igor Skrap ter domačini. 35 tečajnikov je opravilo skupno 206 plezalnih vzponov (63 I. stop., 62 II. stop., 65 III. stop, 12 IV. stop. in 4 V. stopnje), obdelali pa so tudi vso tehniko plezanja in osnove reševanja. Teren za tečaj je bil izredno dobro izbran, skala trdna, stene in grebeni pa ne preveč oddaljeni in raznoliki tako da so bili z izvedbo vsi zelo zadovoljni. Franci Savenc iz planinske literature DR. IVAN GAMS, 1962, VISOKOGORSKA JEZERA V SLOVENIJI (GRADIVO), GEOGRAFSKI ZBORNIK VII SAZU, CL. IV, PAG. 197-262 LJUBLJANA Med drugim gradivom, ki izhaja več ah manj redno v Geografskem zborniku ki ga izdaja Institut za geografijo SAZU je za planinca posebne vrednosti gradivo, ki obravnava visokogorska jezera v Sloveniji V razpravi so obdelana jezera v Julijskih Alpah in na Pohorju Pa Poudarja- da PO zbranih podatkih jezer se ne moremo primerjati med seboj in podatkov, nabranih nesistematično, ne moremo vrednotiti. Prva obravnava Triglavska jezera in ostale vodne kotanje v Dolini triglavskih jezer skupno 10 po številu. Odločil se je tudi za poimenovanje. Poleg skic jezerc in mlak, ki prikazujejo lego in globine vodnih kotanj, omenja meritve temperatur in kem.zma vode, opisuje okolico in pritočne ter odtočne razmere . enak način opisana slede tri Krnska jezera, ki jih je avtor raziskal v letu 1960, in v istem letu obiskana Kriška jezera. Avtor podrobno opisuje tudi osnovo jezerom in njihovo razvojno pot V posebnem poglavju je zbral nekaj skupnih značilnosti jezer v Julijskih Alpah. Tu omenja tudi značilnost, da je bila temperatura vode na dnu Črnega jezera (VII) višja (6,7») kot pa voda izvira Savice (5,5«) kamor naj bi se odtekala voda večine Triglavskih jezer. Iz opisa je izpustil le jezero na pl. Jezero Posebej so na podoben način obdelana Pohorska jezera: Ribniško jezerje, Sentlovrensko jezerje in Črno jezero - 4 Vsak.. °P1S Ilustrira jasna avtorjeva fotografija. Razpravi so dodane tabele trdot, kemične analize in temperaturna merjenja jezer v Julijskih Alpah in površine visokogorskih jezer v Sloveniji. Vsak obiskovalec tako Triglavskega narodnega parka kot vsak planinec bo s pričujočim gradivom lahko dobil globlji vpogled v razvoj naše zemlje in s tako poglobljenim znanjem — razprava je pisana v slogu, ki je dostopen vsako- ~ bo hodil PO gorah s še večjim užitkom. D. N. ROCHE — FRISON: LA GRANDE CRE-VASSE — Velika razpoka Odlika pravega planinca in ljubitelja gora je v tem, da mu obisk v naravi ne pomeni samo enkratnega fizičnega doživetja. V resnici je to zanj le vzpodbuda k novim podvigom, povod za razmišljanja in za posredovanje občutij sočloveku. Sredstev v ta namen ni malo, še najbolj privlačne pa so vse zvrsti planinske literature. Roman »Velika razpoka« nas povede v gore okrog Mont Blanca; v svet gorskih vodnikov in kmetov, med gorjance, katerih domovi leže v vznožju najvišjih gora Evrope, na iztekih njihovih ledenikov. . Brigito, mladenko iz Pariza, privlačijo predvsem tiste gore, ki se povprečnemu turistu zde grozotne in neprijazne. Njeno zdravje in talent, pa simpatičen vodnik Zian Mappaz ji pomaga premagati prve težave, vrtoglavice in strah pred višino v vzponih na Aiguille Mummery in Aiguille Ravanel. Iglama sledi Mont Blanc. Pot Ziana in Brigite drži v zavetišče Durier na Col de Miage. Naslednji dan jima sledimo po grebenu Bionnassay na Col de Bionnassay, kjer se jima izneveri vreme. Na prostranih pobočjih Dome de Goûter blodita skozi snežni vihar in besnenje vetrov. Človek je manj kot ničla in vendar neskončno več! Žilavi Zian, ki mu v žilah poljejo instinkti in izkušnje pradedov — gorjancev, uspe! Volja, iznajdljivost in moč zdravih teles ju končno privedeta do rešilnega zavetišča Refuge de Goûter. Ko govori narava in razodeva svoje moči, tedaj se tudi človeška srca preje kot običajno odpirajo in si — drugo drugemu — zaupajo skrivnosti, o katerih so dotlej molčala. Rafali vetra v Refuge de Goûter so priča ljubezenskim izpovedim Ziana in Brigite. Naslednjega dne pospremimo mlada človeka na glavo Evrope, doživljamo z njima lepote razgledov in zlasti vzpona v ozračju, kateremu že primanjkuje ki- Odločitev, ki sta ju sprejela v zavetišču, obvelja. Brigita in Zian sta kmalu mož in žena. To sicer ni po volji nevestinim staršem — aristokratom. Tudi Zianova okolica godrnja. Tudi ti so klan za sebe, nič manj trmast kot umirajoče plemstvo. R. Frison nam z obilico izkušenj in tenkočutnim poznavanjem gorjanskih duš riše odnose v gorski vasi. Ne uidejo mu drobne vaščanske ljubosumnosti, odpor do tujke in očitki Zi-anu, ki je prekršil pravila tradicije in nepisane zakone srenje. Brigiti nenaklonjene so samotne ure, ko Zian v mrtvi sezoni kmetuje; drvari, kosi po planinskih pašnikih in ga nikoli ni doma. Motijo jo zapuščene sobe starodavne Zianove kmetije, v katerih so se rodili in živeli hribovci rodu Mappaz. Moti in plaši jo bučni pomladni fen, v zadrego spravlja živina v hlevu. Tudi potem, ko Zian kmetijo proda in se mlada zakonca udomačita v sodobno urejenem domu, še gospodari pošast sa-motarstva. Zian odide v gore. Tjakaj ga vodi poklic, a nič manj srce in potreba. Brigita ostaja še bolj sama, saj tudi njeno srce koprni za vrhovi in strminami. Vabijo jo ledene in skalne vesine, viharji, razgledi in spomini. A s Zianom ne more. Kdo je še videl, da bi gorskega vodnika, ki vodi klienta, spremljala žena! Brigita je razdvojena. Odhod Ziana s klientom v švicarske gore in vabilo staršev preseka monotoni jo in začasno reši problem. A čas teče. Neusmiljeno minevajo tedni, jesen je v deželi, Zian in Brigita pa samevata, čakata drug drugega. Čakata! V takem vzdušju osamelosti se Zian poda nad gamsa samotarja proti Tête de Tré de la Porte. Ko se mu prevejam kozel izmakne, prenoči na stari planša-riji, naslednjega dne pa odrine na Aigu-ilie de Deux Aigles. Izpostavljeno plezanje, napor in sonce. ki kraljuje nad jesenskimi meglami v dolinah, prerode Ziana. Ve, da bo Brigita spet našla pot k njemu in goram, in se prešerne volje vrača. Tam, kjer bi nihče ne pričakoval, ga na kraju ledenika nenadno požre razpoka. Zian v razpoki živi. Brez sredstev za življenje, brez cepina se bori za obstoj. Ko teko dnevi, ga zaman iščejo tovariši, zaman skrbe zanj, ko novi sneg pokriva rešilne sledi. Bori se polnih sedem dni. Ko ga tovariši odkrijejo in rešijo, umre v njihovih rokah. Knjigo je izdala založba Arthaud. Pisatelj obravnava v dveh delih in 21 poglavjih dogajanje, ki teče v letih 1933 m 1934. Frison podaja snov vešče, dinamično prizadeto in doživeto. Bralcu pripomorejo do zadovoljstva še številne fotografije, ki jih je prispeval pisateljev gorski tovariš G. Tairraz. Knjiga je prijetno branje. Veselil se je bo tisti, ki ljubi razmišljanja, pa oni, ki jim je pri srcu zaokrožena zgodba iz gora. Obiskovalcem Centralnih Alp bo nudila marsikak poučen detajl, ki bo prišel prav, ko bodo sami odkrivali vrhove in nevarnosti v tem delu Evrope. Ing. P. S. razgled po svetu NAJSTAREJŠI ŠVICARSKI VODNIK ZnZ\ml .Cr0e"f* iz Champexa je star 90 let. Pri 87 letih je s svojim vnukom se plezal na Aiguille du Tour (3540 m) Znan je kot zmagovalec Aiguille Javelle m je bil na vseh švicarskih štiritisočakih. HIMALAYAN MOUNTAINEERING INSTITUTE v Dardžilingu izdaja vsako leto zbornik, v katerem poroča o svoji dejavnosti. L. 1954 smo zabeležili ustanovitev instituta, Hillary in Tensing Nor-kay sta bila pobudnika. Dozdaj, do 1 1961 so vzgojili že 700 mladih Indijcev za hi-malaizem. 60 km od mesta imajo tabor pzongri kjer je vrhovni vodja treninga in tehnike Tensing Norkay. ANTARKTIKO imenujejo mednarodno deželo znanosti. »Kurir UNESCA« je januarsko številko 1962 posvetil tej deželi, geologiji, glaciologiji, klimi, polarnemu siju, zgodovini ekspedicij Za alpinista je zanimivo branje o »Nepri-stopnem vrhu«, napisali so ruski znanstveniki. Zanimive so tudi slike, ne nazadnje pa tudi pomota zgodovinarja ki je pripisal odkritje severnega tečaja ur. r. A. Cooku. . NOJ1 POJMI v zvezi s helikopterjem: V sezoni 1961/62 je bil ustanovljen »Helisvviss«, ta pa je v Davosu zgradil heliport. Občina Davos je pilotom natanko predpisala, kje smejo leteti, predvsem nad dolinami, ki so manj obljudene. A leteti vendarle smejo! Heliski! Helikopter omogoča za opoldanski odmor smuk z višine 3304 m s Piz Corvatscha z višinsko razliko 1500 m b-ost se vkrca najprej v Pioneer-Ski lift ki ga v eni uri potegne do jezera St Mo-ntz. Tu presede v heliski, ki prileti' v 14 minutah na Piz Corvatsch. Črno kavo Pije smučar že na seji ali pri partiji taroka v klubu v popoldanskih urah Heliski je že utrjena oblika turistične industrije v največjih švicarskih zimo-viscih. V prospektih je že množica letalskih smučarskih tur (Flugskitouren). Snnn 3T.asxa 10 frSnklijev za minuto leta i,iS dll?\za dve osebi. Poleg pilota giesta v heli samo dve osebi, za Piz Corvatsch torej plačata 140 fr. Mesto Gstaad ima 18 takih tur v prospektu. Heliport je v višini 1100 m. Odtod na vrh Les Diablerets (3100 m) stane heli 225 fr za dve osebi. Število takih tur se neprestano množi, to pomeni, da se helikop- terska služba v turizmu razrašča. Kai poreko tisti naši ljudje, ki še sanjarijo o turizmu v Alpah brez tehnike! »Luksus-aviatika« imenujejo tudi te prevoze s heli-jem. Začelo se je z reše-(°d marca 1960 je helikopter rešil 278 ljudi iz gorske stiske in prinesel v dolino 39 mrtvih), nato s prevažanjem materiala, zdaj pa gre stvar v »komercialo«. Pristaši pravijo, saj gre vsak, kdor hoče, še vedno lahko peš, če noče zganjati snobizma z aviatiko (ali bolje: ce ne more!). Nasprotniki so SAC zavodi za zaščito prirode in razna druga' društva, kajti ta aviatika še napreduje. Nasprotniki opozarjajo na nevarnosti tega početja: smučar se ne aklimatizira ne razvedri in ne utrdi s hojo vkreber smuk s take višine je nevaren, posebno ce je smučar še slabo opremljen. Cela vrsta razlogov govori zoper razširjanje tega letalskega smuka. Kdo bo zmagal' Ni težko odgovoriti. Snobi, ki imajo denar bodo zahtevali moderna prometna sredstva tudi za to, da jih vržejo na najvišje vrhove. Ostala pa bo še množica »malih« ljudi, ki bodo z nahrbtnikom na plečih se vedno peš iskali pot do vsega lepega v gorah. GUIDO REY je eden od najbolj znanih alpinistov klasične dobe. Rodil se je 1. 1861, lani so torej praznovali njegovo stoletnico Znana je njegova knjiga »Akrobatski alpinizem«. V njej je popisal svoje smeri v Mt. Blancu in v Dolomitih. Najbolj znan pa je zaradi odkrivanja Matterhorna, ki ga popisuje v knjigi »Le Mont Cervin«. Društvo gorskih vodnikov »Matter-horn« je 100-letnico G. Reya počastilo z lepo slovesnostjo v Breuilu. Zastopniki CAI m GISM (Italijanska skupina planinskih pisateljev) so počastili spomin slavnega »Torineza« in po njem imenovali glavni trg v Breuilu, položili lovor-jev venec na njegov spomenik ter obiskali njegov dom v Breuilu, hribovsko hišico iz katere je vsak trenutek lahko pogledal na goro, ki jo je oboževal, na svoj greben Furggen in Italijanski greben s Pic Tyndallom. Tu so se ta dan zbrali mnogi znameniti sodobni alpinisti: Louis Carrel, ki je preplezal vzhodno m južno steno Matterhorna, Camillo Pelhssier, samotni zmagovalec Kan jut Sara, Campagnoni, ki je bil z Lacedel-hjem na vrhu K2, in drugi. DR. RUDOLF JONAS, dunajski pri-marij, je bil znan med himalajci, pri nas bolj pri srednji planinski generaciji. Nekajkrat smo ga omenili kot znanstvenega informatorja nekaterih avstrijskih himalajskih ekspedicij. Spada med evropske himalajske pionirje, kot predavatelj je dolga leta delal tudi v alpinistični šoli dunajskega Naturfreunda. V himalajskih ekspedicijah je delal sam, bil pa je tudi predsednik avstrijske himalajske družbe. Radi so ga imenovali dr. Sahib. Zdaj je umrl 52 let star. Dr. Jonas je bil kot socialist zvest pristaš Naturfreunda, bil pa je tudi član OAC in celo predsednik akademske sekcije OTK. OHG pa je pomagal ustanoviti. Leta 1935 je še kot mladenič vodil ekspedicijo na Islandijo, 1. 1938 je bil zdravnik v ekspediciji dr. Schwarzgru-berja v Garhval-Himalaji, 1. 1954 pa je bil kot zrel mož vodil avstrijsko ekspedicijo v Zahodni Nepal s ciljem, da bi se povzpel na Saipal (7040 m). To je bila prva ekspedicija 1. 1953 ustanovljene OHG. Dr. Jonas je stal za ekspedicijo na Gašerbrum II (8035 m) 1. 1956 in na Haramoš (7392 m) 1. 1958. Pripravljal je tudi znano avstrijsko ekspedicijo na Dhaulagiri 1. 1959, njegova je ideja, da bi Dhaula-Himal postal stalno področje avstrijskih raziskovalcev. S to idejo se OHG ukvarja od 1. 1961 in bo realizirana 1. 1963. Nepal se namreč ne more odločiti, da bi dovolil raziskovanje za več let.' ŠAR-PLANINO je v prvem zvezku »Die Alpen« za 1. 1962 predstavil svetovni planinski javnosti Zagrebčan Miro Markovič, ki ga bralci našega glasila dobro poznajo. Članek je opremljen s prvovrstnimi posnetki istega avtorja. Avtor citira tudi Krivokapičev članek v Planinskem Vestniku 1956 »Kako so merili višino Šar-planine«. 708 ŽIČNIC raznih vrst ima sosedna Avstrija. Januarja 1961 jih je imela 659, v začetku 1. 1962 jih je bilo že 50 več. Človek bi skoraj ne verjel. Toda podatki so vzeti iz registra turističnih naprav in bodo gotovo držali. Nima smisla, da naštevamo kraje, ki so z žičnicami prišli do lažjega življenja (kajti tako in s tem tudi utemeljujejo žičnice in lifte, ne samo s povečanjem tujskega prometa), ker so nam ti kraji kljub majhni oddaljenosti vendarle tuji. A omenimo dve taki napravi v krajih, ki sta našli svoje mesto tudi v našem leposlovju: Juden-burg — (Schmelz), Mariazell. Poleg drugih alpskih cest v 1. 1961 pa so pred kratkim zgradili cesto še na Stuhleck nad Mürzzuschlagom (1762 m). Cesta je 7 m široka, pristojbina za avto je 10 šilingov, za motor 5 šilingov. O VULKANIH mnogo ve Haroun Tazieff iz Pariza. Njegov film o njih pozna ves svet, tudi pri nas so ga menda vrteli po vseh krajih. Zdaj je izdal še knjigo o njih pod naslovom »Peklenska vrata«. Pravi, da se vulkani dvigajo, predvsem na robovih šibkejših con v zemeljski skorji, te cone pa se vlečejo na tisoč km daleč. Najbolj znana je na Pacifiku, manj znane so v Afriki, v Atlantskem in Indijskem oceanu, v Sredozemlju. Znanih je okoli 600 aktivnih vulkanov, množica jih je ugaslih ali vsaj relativno ugaslih, cela vrsta je napol ugaslih in so v Stadiju fumarol in sol-fatar. Z meritvami na podlagi zemeljskega magnetizma, s sistematičnim merjenjem temperature in raziskovanja ekshalacij je danes možno napovedati izbruhe in pravočasno evakuirati ogrožene kraje. Holandci, Japonci in Rusi so s temi raziskovanji rešili življenje že tisočim ljudem. Havajski tip vulkanov pa je takorekoč vedno aktiven, ima efu-zivne erupcije, lava v teh žrelih narašča in vpada in udarja čez rob (tak je ognjenik Ključevskoj na Kamčatki, Niragongo v Kongu, Savai na otoku Savai v otočju Samo i. dr.). Erupcije niso povsod enake, odvisne so od kemične sestave lave, magmatičnih plinov in od intratehničnih sil. Nekatere erupcije so kakor eksplozije. Tako je bila v Temboro na toku Sumbava v Sundskem otočju 1. 1815. Vulkan Temboro se je znižal za 1500 m, 60 000 ljudi je prišlo ob življenje. Leta 1883 je pri eksploziji Krakataua zletelo v zrak dve tretjini otoka in so slišali grom prav do Avstralije, 4000 km daleč. Steber dima in pepela je segel 30 km daleč, viden 700 km daleč, in se je spremenil v oblak, ki je nekajkrat obkrožil zemeljsko oblo. 50 000 ljudi je tedaj bilo ob življenje. 20 let po tem je katastrofa zadela mesto St. Pierre na Martinique, s 30 000 prebivalci, med temi 7000 belci. Gora Pelée je sicer bruhnila 1. 1851, vendar ni bilo škode in ljudje so na to pozabili. Pelée je bila priljubljen cilj za weekend in za piknike na robu žrela, iz katerega se je vedno po malem kadilo. Spomladi 1 1902 se je začelo iz gore močneje kaditi, dim je postajal teman, v žrelu je pogrmevalo, padati je začel pepel, izleti na rob žrela so bili prepovedani. Kače, kuščarji in druge živali so zapuščali goro in pritisnile k mestu, mornarji so sem in tja izmerili temperaturo morske vode Ker se jim je zdela prevroča, sredi bo-nazze je nenadoma prihrumel kak val Pepelnati dež je dosegel mesto, 5. maia je sledil alarm, lava je vdrla v neko sladkorno tovarno in ubila 25 ljudi V mesto so vreli begunci, mestna uprava pa je pomirjevala, ker so ji bile važnejše občinske volitve. Tedaj je začel ognjenik delovati: Na tisoče kubikov pepela je pregrnilo nebo nad deželo, iz žrela so vreli veletoki žareče lave, grmenje ni prenehalo za trenutek, vmes so odmevale še močnejše detonacije deževalo je, kakor kadar se utrga oblak. Vendar ljudje še niso bezali le redki; v luki so bili zasidrani parmki. V noči od 7. na 8. maj pa je izbruhnila panika. 40 000 ljudi je navalilo na parnike in čolne, iz gore pa so sikali bliski. Ob 8. uri zjutraj je grmenje za nekaj časa potihnilo, toda bil je le mir pred orkanom. Vrh vulkana se je preklal, iz njega je prihrumel nekak zarec oblak in se pognal nizdol naravnost proti množici. V nekaj sekundah je dosegel mesto in ga uničil, ljudi pa j"e sam puh žareče lavine potisnil v morje voda je zavrela, parniki so se vneli. „ Popoldne se je vulkan pomiril, kri-zarka »Suchet« je skušala prodreti v goreče mesto. Našli so vsega tri preživele pa so kmalu nato umrli. Živ ie ostal v kleti jetnišnice en sam edini črnec, edina priča, da je nekoč živelo mesto St. Pierre. Tragično je to, da mestu ne bi bilo treba umreti, če bi bili mestni očetje skrbnejši. SNAEFELLSJOKULL je osamljena gora na Islandiji, visoka 1446 m, kot nekak snežen svetilnik porinjen daleč v morje na tem otoku edinstvena gora zato, ker je otok večji del gorat in ni-TVas,n° ,izrazenih gorskih individualnosti. 150 km daleč naokoli ni nobene take visoke gore. Glavno mesto Revkja-yir-ieZ1 jugovzhodno od gore, izhodno ?!?Č® za Snaefellsjokull pa se imenuje Budhir, 20 km od vrha. Zaradi bližine morja je vrh gore večji del v megli. Je vulkanskega izvora, v višini 500 m je L dx?lgua- plošča pokrita 2 ostanki ognjemških izbruhov. Pokrit je z večnim snegom, strmina 15°, brez razpok; v štirih urah je moči priti na vrh brez posebnih težav. Snaefellsjokull je vulkan tipa Fudži stozcastega vrha s položnimi pobočji Na jugu in zahodu je snežna ločnica pri J00 m, na severu in vzhodu pa pri 200 m. Ledena kapa na vrhu in okoli njega zavzema 25 km-. Domačini jo malo obiskujejo Preveč je sama zase, porinjena v megleno pustinjo nordijskega morja. ŽENSKA V ŠESTI STOPNJI ni več ledka. Yvete Attinger je ena od takih, ki se ne ustrasijo modernih direttissim Couzyjeva smer v Zahodni Cini ji je najbolj imponirala: 300 m rumene verti- ÏÏ ÎUt- pr?.visa> z^ovaj pa črna pečina, ne dosti lažja od spodnje partije. Plezala je z Michelom Vaucherom iz Ženeve torej z dobrim poznavalcem in sijajnim tehnikom. Dvakrat sta bivakirala in tretji dan izplezala še zgornji del smeri ki ni vec »artif«, je pa še vedno težko. Yvette ne ve povedati nič drugega o smeri kot to, da je treba neprestano zabijati vpenjati, izpenjati, manevrirati, skratka teza doživetja onkraj vertikale m v plezanju, ampak v premagovanju previsa strehe, v delu, v tehniki. To je »festival Ai A«, A<, 6, 7, 8, 9, v prvih 300 m visi stena 70 m zunaj vpadnice« in za konec še opomba: Nemca, ki sta istočasno vstopila v švicarsko smer sta obrnila že po prvem raztežaju. Yvette je spremljala Vauchera tudi pri 10 ponovitvi Maestrijeve smeri v Roda di Vael. 28 SMUČARSKIH ŠOL ima samo Kanton Graubunden v Švici v teh 413 000 poldnevnih lekcij in 585 smučarskih učiteljev. Teh je premalo, zato so pozimi 1. 1962 najemali pomožne učitelje. Pogoji za diplomo niso lahki. PISAN SNEG, obarvan, ni redkost. wai ,usneg počrni zaradi množice snežnih bolh, po mnenju zoologov prainsekta. Baje snežna bolha napoveduje odjugo Včasih postane sneg rjav, včasih vleče na rdeče. Smučarji se nanj jeze, ker je za deske slab. Meteorologi pravijo, da dobi sneg tako barvo od saharskega prahu nekateri pa menijo, da dajejo snegu tako barvo neke alge. TOKIO je za svoje smučarje uredil umetni sneg na okoliški vzpetini. Pravijo, da na tem večnem snegu dnevno trenira več tisoč meščanov. Iz kartoteke prvenstvenih vzponov 1W¡Í*¡ K 1 £ & v SEVERNA STENA TRIGLAVA - Peternelova smer Prva plezala Marko Butinar in Niko Tancar spodnji del 25. junija 1961, zgornji del 23. in 24. julija 1961. Dostop: iz Vrat po poti čez Prag nad prvi skok, nato desno pod steno 1 uro. Opis: Vstop v vpadnici Črnega grabna čez izprane plati navzgor (k) na polico. Po njej desno in po zajedah in počeh 2 raztežaja navzgor na široko polico. Po njej do možica in v loku navzgor na polico pod previsi. Cez ploščo pod previs, čezenj in po poči do 2 klinov svedrovcev. Nekaj metrov desno do poličke pn odklani luski. Rahlo levo čez strmo stopnjo na polico (k) ca. 6 m levo navzgor na stojiše (svedrovec). Naravnost navzgor čez ploščo (K) na poličko, dalje po poči do police in po njej 6 m desno pod strmo stopnjo. Preko (k) in po strmi krušljivi steni do stojišča (k). Po krušljivem svetu 10 m do majave luske (k), 5 m desno in čez strm prag na stojisče (k). Desno 15 m do zaključka police. Po poči (k) na poličko in levo 4 m do stojišča na trikotni luski. Dalje za rob in po poči pod previsi rahlo levo navzgor do stojišča pri grmičku. Naravnost navzgor čez krušljiv previs in desno po počeh do stojišča na bolvanih. Dalje po poči navzgor do zaključka in po polici desno za roO. (Višina dna Črnega grabna). Naravnost navzgor po navpični zajedi 30 m (ca. 20 k) do slabega stojišča (svedrovec). Desno 5 m po drobni polički (k), malo navzgor do svedrovca in desno (k) do zelene poličke. (Primerno za bivak) Po udobni polici do raza. (Se bolj evo k ki m v smeri). Po krušljivem svetu desno do poličke pod previsi (2 k). Levo navzgor (svedrovec) na krušljivo poličko pod streho. Preko (2 svedrovca) v razčlenjen svet (2 k) in po neizrazitem travnatem kaminu na polico, po njej levo proti razu pol dolžine in naravnost navzgor do klina. Dalje navzgor do široke za-gruščene police (k). Levo do rumenega kota pod črnim algastim previsnim kaminom Po njem do klina in desno za robom (k, k) na polico. Levo po krušljivem svetu (k) podju-men kot. Naravnost navzgor 3 m <2 k), desno ta navzgor do police. Po njej na raz (stojišče, k). Rahlo levo do ozkega kanunčka n nav-zgor na ploščad stebra (možic) A na sliki. Tu stik s skalaško smerjo in po njej na gorenjski turne (B na sliki). Dalje možni različni izstopi. Ocena: pretežno V z mesti VI, E Višina po naravnih prehodih, a je kljub temu iz-smeri cca. 400 m. Cas plezanja 14 ur. Smer se giblje pretežno redno zračna. Sestop: Z roba stene po poti čez Prag v v Vrata 2 uri. Letno poročilo o finančnem poslovanju PV V skladu z zakonskimi določili PV v 1. 1961. Lani je izšlo 12 številk P V na Sate £>1770 din, prispevki od glednic, 6 prilog in 12 slik na ovitku, v 5600 izvodih Raziioaki. «a din slikovne pri- fofí iS Si S& SmSmm ra Isfam" Mho'íki" Na»¿S-" s-,as as . —. - - speševanje založništva 2 700 C00 din, pokritje 506 1187 din Rekapitulacija: Razhodki 11 048 387 - dohodki 11 048 387.- tiskarna izdelava vseh vrst tiskovin, katalogov, časopisov, revij in knjig klišarna izdelava vseh vrst eno- in večbarvnih klišejev knjigoveznica vezava preprostih in luksuzno opremljenih del štampiljarna izdelava vseh vrst žigov, pečatov in knjigoveških črk etikete v vseh barvah na barvnih folijah LJUBLJANA, Nazorjeva 6 TELEFON: 21-296 PRIPOROČAMO SE VSEM PLANINSKIM DRUŠTVOM ZA CENJENA NAROČILA! levom dušika Me PROIZVAJA IN DOBAVLJA: Karbid za avtogeno varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo Apneni dušik in nitrofoskal - Ruše za gnojenje Ferokrom suraffine za jeklarsko industrijo Elektrokorund za bruse in brušenje Kisik in acetilen za rezanje in varjenje kovin Taljeni magnezit za elektroizolacijo * Brzojavni naslov: Azot Maribor, telefon: Maribor 80-108 in 80-128. telepr«312 železniška postaja: Ruše - Industrijski tir. Tekoči račun: NB Maribor ^ •^■»■tcp. Tovarna dokumentnega in kartnega papirja H**! ttTrf :o: M*** H«*-*- Telefon: Radeče 81-950 Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-29/1-11 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: ZIDANI MOST PROIZVAJA: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir kartografski specialni risalni »»Radeče« papirje za filtre itd. IZDELUJE: vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po želji'izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi RADEČE PRI zidanem mostu O > haMh podplatno usnje komerčno in goodeyar vse vrste boksov črnega in barvastih dullboks za specialne smučarske čevlje mastno, cugovano in nekrišplovano kravino ^¡■j ter svetovno znani likanec ^^ kupite najceneje v tovarni usnja v| Šoštanju 0 TU 3 0 POSTREŽBA TOČNA IN HITRA! Planinska društva! Gorski reševalci! Najvažnejša naloga ob nesrečah v gorah je hitro obveščanje. Industrija Iskra, ki proizvaja širok Sortiment izdelkov je izdelala za te in podobne svrhe posebni ultraktratkovalovni oddajnik — sprejemnik Phonoport III. Aparatura ima naslednje prednosti: Prenosno obliko <££>< Deloma tranzistorizirana Napajanje z običajnim aku-mulatorjem ^ Tehta le nekaj nad 6 kg Domet okrog 50 km (odvisen S* od konfiguracije terena) ^ Preprosto upravljanje jK Telefonski pogovor prek mi-krofona, ki je obenem zvočnik Štirje fiksni UKV kanali ^ Ugodna cena ^ Garancija eno leto Vsa pojasnila in nakup pri Prodajno servisni organizaciji ISKRA Ljubljana, Linhartova 35, telefon 32-933 ali industrijskih prodajalnah »ISKRA« v.- Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Rijeki, Sarajevu, Skopju, Splitu, Titogradu in Mariboru. okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato, šestoglato, osem- oglato in tračno jeklo debelo, srednje, tanko in fino pločevino vlečeno, luščeno in brušeno jeklo debelo, srednjo, tanko in fino žico hladno valjane trakove - od zelo širokih do finih cev. od 1/8"—3" bodečo žico in pohištvene vzmeti žičnike elektrode za avtogeno in elektro varjenje