ISSN 0350-5561
77
D350
556014
n kornm^
Pretežno oblačno ùo z občasnim rahlim
deževjem. Malo hlaďneje bo.
steviffca 38
četrtek» 4. oktobra 2001
220 SIT
21. seja sveta MO Velenje nedokončana
"Burno" postaja stvor preteklosti
Vôisih smo v niipove<lih ali poročanjih s sťj mťsinegď sveta pogosto upo-rabljen bťseclíco "hiirno", kije zaokrožila .številne precej žolčne ra/prave svetnikov v r\jej. Sploh. k(» so m; poj^ovarja-li {> politično perećih vpra«^-anjih in poni/delitvi pronićun-skc poj^a^e. ki /at^4>tovi) nikoli ni dovolj velika /a vse. Ćasi se spreminjajo. Seje velenjskega sveta |>ohtajajo ne le sklepčne in konstruktivne. Na njih skorajda ni več nasprotovanj v mnenjih.
Svetniki opozicijskih sirank so cclo pripravljeni pohvalili pripravo osnutka proračuna, kar se je zgodilo v lorck, ali pa ra/iagalca ^xlloka, kar se je spel
zgodilo na isli seji. 'režk<5 bi rekli, da jc lo le posledica dobrih Lisklajc\'anj na posameznih odborih mcsincga svcia. Sploii» Ce vemo, da sc lokalne volitve naglo približujejo - do njiii je le še dobro le I o.
Torkova seja je hila prva po res dolgih, kar Sliri mesečnih poletnih počiinicah. Zalo ni č-udno, da je bilo na dnevnem redu kiir 32 lock. In ob začetku so sklenili, da bcxJosicer poskušali obravnavali Cim več predvidenih tem, tia silo pa seje nc bodo vlekli- Do 15. ure, «> rckJi. In tako jc ludi bilo. V tem Času pa so, kljub nekaterim (resnično upravičenim in zanimivim) dolgim obrazložitvam posameznih ločk, obdelali sko-
raj vse. Na dnevnem redu so oslale le 5e Sliri, med njimi tudi poročilo o organizaciji rave partyjcv v Velenju in obravnava mnenja za izločitev dela bivžega naselja Preloge in dela naselja Družmirje iz MO Velenje ter priključitev k Cibčini lanj. Takien predlog je v državni zbor vložil SoSlanjski župan Milan Kopu^irjunija lelos. Kol kaže, pa ne bo šlo tako gladko, kolje računal. Državni zbor je 27. julija ugotovil, da predlog ni bil vložen v skladu z zakoni... Več o seji na 3. strani.
■ bš
Stran 3
mm m
Konec le<lna ImkJo prvenstveni ples začeli tudi v prvi drhiv-ni moi>kj rokometni I^raki >elenjskeKa Gorei^a sov minulem prvenstvu nani/ah sijajne uspehe In se p«» dveh letih spet uvrstili v evropsko tekmovanje.
Pred novim prvenstvom je ekipa precej spremenjena in/nova pomlajena, igralci in vodstvo pa so prepričani, da se bodo po od-ličnih pripravah znova uveljavili v vrhu sltjvení^egíi rokometa.
■ foto.' vos
Trener Gorenfa Miro Pozun }e prepričat najstarejšega igrat* Cd in hkrati kapetarya Borvta Plaskana, da Je še prehitro za rokometno upokojitev
Kantata Zarje in Svobode darilo za praznik	^
občine Šoštanj	stran Q
fini
ERICP
107,1 M»;
čudovit večer s krušno mamo Pike Nogavičke
V
M


Večen po5vece/i dr. Kristini Brenkovir je bii dariio pisateljicir prevajalki in t;redn/c/, pa tudi vsem, ki so se ga udeiežiií. Bil je topei, poln pristnih Čustev in navdušenja. Predvsem pa iskren ... (bš)
Novo krožišče?
Zakaj pa ne? Idejni projekti, ki obravnavajo ureditev še zadnjega dela Kidričeve ceste v Velenju, pri starem kinu, ga predvidevajo. Ali ga bo mesto res dobito, pa Je odvisno še marsičesa. Predvsem pa od denarja.

IMIe Voltu}«
Vila Rožle -lep
prostor za ustvarjalne
Na otvoritvi Vile Rožle, ki pomeni tudi začetek obširne obnove Sončne^ ga parka, se Je zbralo res veliko ljubiteljev umetnO' sti...
Mbš





Stran
v

K

n ONOVitEC e
Lokalna agenda 21 dobro napreduje
VELENJE- Pod okriljem razvojno ra/iskovalneiju InStilu-ta Eríťo Velenje uspešno napreduje izdelava strategije traj-noslne^a ra/voja mestne občine Veler\|e U>ki)lna agenda 21. Poročali smo že, da sodelujejo pri pripravi te^a projekta strokovr\|aki In laična javnost.
Oblikovali so pel delovnih skupin in sicer za gospodarstvo in kmclijvUvo. v/gojo in socialo, kuliuro in turizem in dve skupini /a okolje in prostor. Vse skupine se v leh dneh sesla-jajo, ccicjvita poročila pa bodo pripravile do konca lega me-
SC Velenje In Obrtna zbornica Slovenije
se C a.
mz
Uspešni velenjski matematiki
UUUL.IANA • Minulo soliotoje hiio v LJuliljunl 12. držav* no tekmovanje v ra/vedrilni matematiki. Ma nJem Je nasKk pila tudi .skupina dijakov SploSne in strokovnt; gimnazije Šo\-ske^a centni Velenje, najuspešnejši s sulskei^a tekmt)vanja.
Tudi v Ljubljani so bili odlični, saj jc UroS Kuzman osvojil prvo mc\sio med dijaki ireijih letnikov, Neli Blagusje bila med dijaki prvih letnikov druga, Iziok Vrenćurpa ireTjimed dijaki drugih lelnikov. Poleg omenjenih so na tekmovanju solidno nastopili ^ Leopold Rczar, Domen Slrupeh in KJara Slravs. Dijake je/a tekmovanje pripravil Boštjan Kuzman, ki jc tudi sam tekmoval in Oi>vojil tretje mesto v skupini študentov in odraslih-
Trije dnevi ustvarjanja v lesu
ŠOŠTANJ — Od petka do nedelje Je v Mayerjevi vili potekala Medobmocna kiparska delavnica, ki Jo Je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ve le rye.
Udeleženci kiparske detdvnlce so biti v veČini domačini. V treh dneh so ustvarili prav zanimive skuipture. (Na sliki udeleženca Ciril Povše in Herman Jerak ob svoji
skulpturi).
Udeleženci, bilo jih jc 7, so ustvarjali v lesu, pri delu pa jih jc vodila akademska kiparka Dragica Tadcž Lapajnc, redna profesorica na Pcdag<'>Skj akademiji v Ljubljani. Nastala dela so v nedeljo razstavili v okolici vile, udeleženci pa so si bili edini, da so se naučili veliko novega in hkrati ustvarili dobre skulpture.
mbš
Nataša Tajnik med neobičajnimi dvojicami
Celjski Zavod /a kulturne prireditve. Galerija sodobnih umetn<»sti Celje in likovni salon. ím nekaj časa pripravljajo projekte in razstave pod skupnim Imemim »Ne<»l>ičajne dvojice«. Jutri ol) 20. uri odpirajo novo razstavo v ciklu, tokrat pa sta neobičajni dvojici akademska slikarka Nataša Tajnik iz Velei\|a in alšademska kiparka Urša Toman i/. IJuhlJane.
Obe sta mladi ustvarjalki, ki sta Akademijo obiskovali v istem obdobju. In obe izjemno zanimivi ter obetavni umetnici. Razstava bo na ogled v Likovnem salonu C elje do 30. oktobra.	■
Zmagala îe desetina iz PGD Andraž
v prejšnji i^tevilki časopisa se nam je zgodila neljuba napaka. V članku z naslovom »Na Prelogali tekmovalo kar 55 desetin« smo namreč napačno navedli zmagovalno ekipo na regijskem gasilskem tekmovanju med članicami A.
Zmagala je desetina Iz POD Andrař in nc iz Velike Pi-rešice, kot smo pomoloma navedli. Te so namreč slavile med Članicami B. Gasilkam iz Andraža se za neljubo napako iskreno opravičujemo in jim iselimo čim več uspeha na driav-nent tekmovanju,
■ Uredništvo
Prvih 16 kandidatov za tri mojstrske nazive
VELENJE, 28. septembra -Minuli petek, ob 16. uri, so na Poklicni in tehnični elektru in računalniški šoli Solske^ii centra Velenje (ŠCV) pristopili k mojstrskim izpitom za nalive: mojster elektromehanike, mojster elektroin štala ter In mojster telekomunikacij prvi kandidati i/, vse Slovenije. Ta trenutek. ki so ga nekikteri poime-novall kar £^<xlovinski, so zsi-znami»vali s priložnostno slovesnostjo, na kateri j« bilo tu* di prvih 16 kandidatov /a pridobitev omenjenih mojstrskih nazivov.
Ob lej priložnosti je župan mestne občine Velenje Srečko Meh čestital šolskemu cenlru in Obrtni zbornici Slovenije oziroma Območni obrtni zbornici Velenje, ki sta pripomogla k organiziranju pomembnega delčka izobraževanja v Šaleški dolini ter na taksen način k nadaljnjemu razvoju Doline in ludi njej sosednjih okolij. iCadovoljstvo ob tem dogcKlku jc izrazil tudi direktor ŠCV Kan Kotnik. Poudaril je, da njihov center že vrsto lei tke niti z gospodarstvom in obrtjo. »Vzgajamo in izobražujemo za najbolj zaposljive poklice, prilagajamo .se času In potrebam. Dokaz za 10 so priprava in izvedba Izpitov za pridobitev treh mojstrskih nazivov,« je med drugim dejal Ivan Kotnik.
Po besedah Ignaca Šteferla« predsednika odbora /.a izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije, pričakujejo, da bo izobraževanje za mojstrske izpite poslalo de) vseslovenskega učenja, In da bo 800 kandidatov čim prej pristopilo k opravljanju izpitov. S lem bodo nadgradili svoje prej.inje znanje in bodo tako lahko delo opravili res mojstrsko. Poleg lega bodo pre-našali znanje na mladi rod, »kajti pogoj za izvajanje vajencev v dualnem sistemu je, da imajo dobre mojstre.« Šleťerle jcSe menil, da je velenjski Sol-ski center eden redkih centrov v Sloveniji, ki jc tako vpet v pro,stor, ki tvorno sodeluje 7 gospodarstvom in ima zelo usposobljen strokoven kader. Predsednik Izvršilnega odbora pri Območni cjbrtni zbornici Velerye Franc Novak pa jc menil, da mojstrski izpiti prinašajo novost tudi za naslednje rodwe in ne samo za 80t) obrtnikov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Mag. Tone (Jams, ravnatelj Izklicne in tehnii^ke elektro in računalniške šole seje zahvalil Obrtni zbornici Slovenije za zaupanje pri pripravi in lz\'edbj državnih izpitov, velenjski območni obrtni zbornici pa za pomoč in sodelovanje pri potrebnih aktivnostih. Zaupano jim nalogo je označil kot dodaten
izziv predvsem pri izobraževanju odraslih. Izrazil je prepričanje, da bo pridobljen mojstrski naziv zagotavljal kakovostno strokovno znanje za opravljajo obrtne dejavnosti ter ptjslovodnega znanja za samostojno vodenje podjetja. Vsem 33 kandidatom, posebej pa
prvim 16, ki so se prijavili za mojstrski izpit, je zaželel, da bi bili uspesnl na lej slednji In morebiti tudi pri i>ludiju na višjih ali visokih strokovnih šolah, bi-mor mojstrski izpit tudi odpira vrata.
mtp
Mojstrske izpite so v Sloveniji ukinili leta 1963. V 70. oziroma 80. letih si je Obrtna zbornica vSIovenijc prizadevala za ponovno vrnitev pomi^nikov, mojstrov in vajencev, vendar je možnost za uvedbo tovrstnega izobraževanja ponudil Sele obrtni zakon leta 1994. Obrtna zbornica je iskala strokovnjake - mulliplikatorje (prenašalcc znanj) tako med svojimi mojstri kot med šolami. Izbrani so potrebno znanje pridobili na izobraževanju naBavar.^kcm in za tem pripravljali Izpitne kataloge. Poklicna in tehniška clckiro in računalniška šola Š<'V je stxielovala pri pripravi slednjih s Štirimi multiplikatorji.
Med udeleženci slovesnosti ob začetku izvajanja mojstrskih izpitov )e bilo tudi prvih 16 kand/datov.
Območno združenje RK Velenje
Za starostnike blizu 520 tisoč SIT
Rdeči kri/. Slovenije je v treh človekoljubnih akcijah (Nikoli sa* mi. Sosed .so.sedu in Ztánk dol^r« volje) letos zbral 'm 13(1 milijonov to]arj(;v. Največ denarja bo namenil starejšim, revnim in hre7;poselnim, območnim zdruzx'njem RK pa ga lx> ra/doUI po državnih merilih za udolav* (ianje revščine.
Kol nam je p<^vediila sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman, rezultatov akcije Nikoli sami Še nimajo, ker je niso končali. Prav taki^.^e ni-
majo poročila o uspešnosti Zidaka dobre volje, s katerim obnavljajo Ictovižčc na Del>elem Rtiču. So pa prej.^nji teden dobili obvestilo, da st> za akclj(5 So.^^ed « «edu ljudje odrtih dlani in Širokega srca darovali milijona tolarjev. Ta akcija je lota'i potekala drugič, zbrana pomoč p<i je namenjena starastnikom. »Za občane na območju občin Velenje, .kostanj in .Šmartno ob Paki. stare več kol 75 let, srao dobili blizu 52t3 tisoč tolarjev, razdelili pa jih bomo krajevnim organizacijam RKza srečan-
je starejših krajanov po ključu, ki smo ga dorekli že lani: po 200 Sn^ na osebo. Maknkmtno razliko. ki nam bo ostala, pa bomo porabili za nakup najnujnejših prehrambenih izdelkov za starostnike oziroma njihove družJnc.«
Hermanova je še povedala, da so lani piwabili na srečanja približno 25t)(] ol>Canov Šaleške doline, starih več kot 70 let. Med njimiso biti tutli tisH, ki živijo v domovih zastaroslnikeŠirompoSlo-woiji.TéobiÍčejoprtttlovoljci RK. Odziv je v.sako leto večji. Po mne-
nju nerman<we imajo srečanja več p<5mcnov. Za starostnike je najpomembnejše druženje s sebi enakimi, medsebojno spoznavanje. Za prostovoljce RK pa so ta priložnost, du Ix^lje spoznajo njih same In njihove težave .»Naj težje jim je spregovorili o soclabii stiski. Občutek imam, da prav nasrečan-jih lieseda lažje steče tudi o teh vprašanjih.«
Letos Imajo na sezjiamu 2600 občanov, starili več kot 70 let.
tp
Rečica ob Savinji
Ljudje še vedno zaupajo človekoljubnemu delu
Člani »dlmra Rdečega kri^ na Rečici ob Savinji sti s svojim delom upravičen» zadovi^jj. ni. Navzlic vsem težavam opravljeno delo do-ka/.ujc, da ljudje ^ vedno zaupajo ^ovekoljuh« nemu dtHu posameznikov. Ne hvaiyi» se, .saj Jih hvali skrb za sokrajane, ki so pom(»či |M>treb-ni, pogrešajo pa več sodelovHnja in |H>moči ostalih dejavnikov pri reševanju težav, za katere marsikdo ne ve ali n<»če vedeli.
Tudi v minulem obdobju so člani Rdečega kriTz redno razna.^ali pakete socialno (Ogroženim. ob praznikih so skupaj z borci in predstavniki krajevne skupnmil obiskali najstarejše krajane In jih obdarili, v akciji "nikoli sam" pa so med drugim obiskali ludi 70 - let-no krajanko, ki živi sama visoko nad Rečico in daleč od prvih si^sedov In ji izorčill hrano in ostale nujne pripc^mt^ke za gospodinjstvo. Redno se udeležujejo krvodajalskih akcij, veseli pa so tudi, da jc vzorno zaživel krt">žek na
novi osnovni k>[i. Redno ob nedeljskih do-poldnevili s pomočjo medicinske sestre opravljajo tudi merjenje krvnega tlaka in sladkorja.
Ob vsem tem se zavedajo, daje njihovo območje veliko in dajete precej krajanov, ki so
{»samljeni in potrebni p<fmoči. Seveda želijo po svojih mc^čch pomagati vsem, pri tem pa jim je in jim bo v veliko oporo krajevna skupnost.
JP
Tudi minuio nedeljo so v zgodnjem dopoldnevu merili tiak in sladkor ter na svoj
način obeležili dan srca
rm * JT^ XAý ĆjV Izdala: Ca&opisna-rarcâniikâ in HTV ■áiiuLi^ dni2ba,d.o.Q. Varenje i{le)3 ob ćetrlHn. CsfQ posarmzneça izvotí )e 220 srr. rreseCna narofinina 630 SfT, trimess^na naroCnIna 2.420 SrT. polletna naročnina 4 700 Siï, leira naro&nna d.800 SfT.
Uredništvo; Boris ZaKc^ek (OireOor In glavni urednik) Slane VovK (ûdçovomiurMnik),Mllgna Kí^tl^Pl^inc (pomočnica urMi^ka), Janez Plesnik. Taiíana PodgorSdk. Speçel (ncvlnarji). Mira lakcéek (uiednlcia radija), Jan^ Koéuta-špege I (úhnlčrr uradnik). Damlr^kj (obbkovatec). Propaganda: NIru jug (vodja propagande}, SaSo
Kc^ečnlk. Jure Benčnik (propagandista):
Setfet urednlirva In uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a,p. p. 202,
telefon (03) 69817 SO, telefa« {03} 897 46 43.
Zin:» račun pn APP Valar^». éievilka 52600-S03-d6482. E-nrall: na5.css@siol,neT
Obllknanie In graf. priprava; Na$ čas ďo.o. Tsk: TeHamaSETd.d.
NenaročenIh fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV js 'Na^ (as' uvrSčen med proizvoda informaltvnega
značala za katere se piaCuje davek po 8% znl^nl stopnji
4. oktobra 2001

SEJA
Iz 21. seje sveta MO Velenje
áá
Med dvema krakoma škarij
99
(>lHli4)je, ki prihaja. hc> v MO Vťknje nala/l>enn leio moćnn. T;iko ka/.ť v lorek spr«,|e( osnutek proračun» občine /u leto 20()2. ki Im hkrati /ucinje, četrto leto Sťcl»nJe;4H meslnet^a sveta in vodstva občin«. PríhixJnJo ji^ sen ])<»cl<» mi m reč nove lokiilne volitve. Velenjskji obćinii je v /ji-ilnjih dveh letih jMiravnala vse zaostale dolc4>ve, trenutno iinii celo presežek sredstev, saj je bílo prihodkov v letošnjem letu več, ko( so načrtovuli. Pntv /iira-di številnih novih nulo/b se bo c>l>čin:i prihodi\Je leto verjetno še dol 71 M. I Ve nutno namreč kreditov nima, ra/en na iKKlrrâju stanovanjske i/ura d nje, ki pa jih uspešno pokrivaj(» /. najemninami. Na torkovi seji pu svetniki niso govorili le o prihcni nosil, mnoj^o točk je bito naravnanih na hli^jijo prett^Jost in sedanjost. Pri vseh odh»čitvah pa .so, tuko pmví /upun Srećko Meh, nenehno med dvemu krakoma i^karij. Denarja nikoli ni dovolj. (»l)canov pa tudi ne /eiijo preveč tinančno obremenjevati.
Kulturni center ni več rdeč
Se pred /uČetkom obse/ne 21. seje sveta« je poročilo o delovanju Kui(urne{>a centra Ivana
Napotnikii v letu 2iHM) podal direktor tega ja\Tiei*a zavoda Via-d<»Vrl)ič. Izvedeli smo. da je In-lo to leto, ko pc» dolgem času zavod nI beležil rdečih številk v piislovanju. In to kJjub temu. da nominalno proračun za nji-hovodeiovanjenamenja precej manj sredstev kot pretekla leta. V štirih en<»t;ih KC IN {knjižni* CH. priredilve. {galerija, mn/ej) je trenutno 37 zaposlenih, od te^a 8 preko javnih del. Od prejšnje-^t tedna sta v k<»lekth'u tudi dve diplomirani knjižničark), ki so ju sami štipendirali. Prav v vseh enotah i)ele^U'> P<>rast ol>* Iska in sredstev, kijih zaslui^Uo sami preko svojih dejavnosti. To so pohvalili tudi svetniki, ki so menili, da so v centru vidni Številni novi I rend 1.
Višje nadomestilo za stavbna zemljišča
»Kadar oWina prodaja s'vojc ncpromííninc, vedno najamemo ccniica, ludi ccnc imamo približno jasne»« pravi župan. .Svetniki pa morajo hiti sezna* njeni z upravljanjem ol)činske* ^a premoženja, zato na sejah odločajo o vssiki zamenjavi ali prodaji nepremičnin posebej. Takih je bilo v torek vsaj 10 t<»čk dnevnej^i reda, pripomb nanje
Jakijeva tožba MG Velenje zavrnjena!
OkrožnoíK')diSčc v Ljubljani jc ni7^)dilo. Ja zavrne zahtevo slikarja Horvat Jožcia-Jakija, kije MO Velenje to?il za 2 milijona Srr skupaj z zamudnimi obresimi od dne iydajc sodbe. 1 o? nik jo kol u mernik leta 1963 nas lika i skoraj 4() ra2 veliko stenskoi^iiko v avli ohtiin.«ke hiSe, ki sojo med obnovo prekrili. /a lo naj bi Jaki izvedel januarja 20(10, ko je bilo njegovo delo prekrilo in s lem tx^em nevidno že dobrih devet lel. la-krat je na obéino naslovil pisno zuhlevo. da steno pred sliko odstrani, Ker občina ni odgovorila, je slikar iz naslova duševnih bolečin vkv^ii odškodninski /aluevck na sodiáéu.
Okrožno sodi^Cc v Ljubljani jc ugotovilo, daje ugovor MO Velenje, daje bil odškodninski/ahlcvckvloi^cn več kol pei let dog(^dku, ki je bil i/veden v javnem prostoru, vsem na očeh in lo po wglasju najvišjih organov občine, utemeljen. Zato tožniku ni bilo ugodeno.
■ bi
Občina Gornji Grad
Dom za starejše občane bo!
Nekajletni na|Mirí /a i/urad njo centra za starejse «ilKane v (Jor* r\jeni (îradu. ki Ix» glede /,mo|j-Ijivostl i/jemnej^a pomena /a vso zgornjo Savinjsko dolino in širše, so se kol kaže vendarle obrestovale. Ptj po^ov<}rih z Italija askimi in nemškimi partnerji so se dokončno dogovorili s slovenskim. Ib je dru/ba Peos i/. Ljiibljane, kar kaže. da so ludi v Sloveniji 2eUa, >'oUa in denar za takSne nalo2be.
Občina (îornji Grad je sep-lembra podpisala investitorsko pogodbo 7 Ijubîjaasko družbo in hkrai na pristojno mini'ilrsrvo poslala vlogo za koncesijo. Po zadnjih podalkih jc vloga prišla v o?ji izbor, kar naj hi pomenilo, da bodo po obveznem preverja-
nju .slvari jasne v dobrem mese-eu dni- dela naj bi začeli vzačei-ku nove gradbene sezone in jih sklenili do junija
Za čas gradnje že načrtujejo ludi oslale aklivnosli, med katerimi bodo na prvem meslu kadrovske zadeve. V bodočem eentru bo namreč 72 delovnih mCsSi, kar ne bo prav lahek zakv gaj, seveda pa predvidevajo ludi d t^alno izobraževanje. Dom bo imel 15(J postelj, lorej bo na voljo varovanccm iz vse doline in izven nje. V Gornjem (îradu poudarjajo, da ne bodo ostali le na tej ravni ptinudbe, saj se z invest i lorjcm že dogovarjajo za gradnjo varovanih stanovanj in 4Vilalo dodaUK^ ponudbo.
pa ni bilo. Svetniki so sprejeli tudi višino prispevka za nadomestilo M stavbna zemljišča v letu 2002. Nova cena je ralilo nad letno stopnjo in lia ci je, saj Ih) višja kot letos. DrÂiva namreč občini kir predpiše, koliko denarja naj hi »pobrala«« s pom<»čjo te|ia davka, ki je drugi najmočnejši izvirni prih(Klek olKine. PrihiKinje leto naj bi lo bil (J dobrih 624 mÍlÍj<mov lr»lar-jev. / novo ceno pa se Ixhío tej vsoti vsaj pribli/ali.
Četrta univerza v Velenju, Celju in Žalcu?
Svetniki so močno, marsikdo je namreč utemeljil ,woj glas. podprli podpis pisma o nameri za zagotovitev pogojev za razvo) višjega poklicnega in visokega strokovnega šolstva vslalislični savinjski regiji. Poenostavljeno povedano gre za ustanovitev četrte slovenske univerze in tovrstne anibicije CVlja, Velenja in Žalca, pa tudi drugih mest v icj statistični regiji. Cez noč zagotovo ne bo šlo, ko pa sc bo zgodilo, bodo stroški za študij občulno manjši,.^ tem pa se bo verjetno izboljšala tudi trenutno preeej slaba izobrazbena struk-lura tukajšnjih prebivalee\', Fre-nutno je statistična regija šele nn U). meslu po šicvilu višje in VLSoko izobraženih ljudi vdržavi.
Malo pripomb na proračun
Velenjski svetniki so na tor-ko\i s^i. kot že povedano, p«»* Inlili osnutek proniCuna /a leto 21)02. Ra/delili bodo dobrih ^ milijarde 8(H) milijonov tolarjev. V proračunu ho tako kar dobro milijardo in stu SIT več
sredstev kol lelo.s, leto pa ho tudi polno novih naložb. »Proračun je naravnan v naslednje razvojno obdobje, /clo veliko bo v njem invest icijskega denarja, kar pomeni, da bomo veliko vlagali. Zato se moramo dobro dogovorili Za predmxstne naloge le občine. Mislim, da v predlogu proračuna ni zap<^siavijena nolx;na od dejavnosli, le so enakomerno ponizdeljene,« je svetnikom zatrdil župan.
V pnHMČunu so tako pre(i>ide-na sredstva za odkup občinske sta\1)e. W je še vedno v lasti premogovnik«!. pa sretistva za olv novo Sončnega parka, posodo* bitev veliko kilomelrov cest, ol)-novo kulturnega doma, začetek investicijskega cikla na zimskem plavalnem ba/.enii... Med večjimi investicijami b<» v^ičetek iz4iradnjev(Hlov(xia vVinski ri, veil ko kanalizacijskih sistemov in začetek iz}*radnje centralne čistilne naprave ter urejanje «KilagaliŠča komunalnih fKlpadkov. »Zelo verjetno jc, da imamo v letu 2ÍI02 skupaj z republiškim stiiiuwanjskim skladom možnost zgradili /do veliko stanovanj. Tudi do 2IH). S lem bi omog<íčili, da se stanovanjska sliska močnih zmanjša,« smo še slišali. »Na drugi sirani zago tavljamo vsem zavodom in drugim proračunskim porabnikt^m normalno deliwanjc z zagotavljanjem sredstev za osebne do hodek, materialne stroške, pa tudi nekaj nad-siandarda. Povečali smo sredstva za šport mladih. zgradili bomo prizidek k OŠ v Vinski Gori, na oS MFl bomo dokončali obnovo strehe. Začeli bomo develleinoštilov vseh petih velenjskih osnovnih §-olah. zalo da lahko enakomerno
Vrk^avi depoziti
Imate gotovino iz želite povečati ryeoo vrednost? Za izpolnitev želje je več možnosti, mi pa Vam svetujemo, da denar vežete kot depozit za nekaj mesecev: 3,4,5,6,... ali 12. To bo prineslo ugodne obresti. In to Še ai vse! Vsaka nadaUi^a vezava do sedme ponovitve \àRi bo še zvišala obresti. Vaši prihranki bodo rasli hitro kol Še nikoli. Vztrajnost se zdaj §e bogatcje obrestuje!
Poslovni čas Ekspoziture Velenje:
Ekspozitura Velenje, Kersnikova 1> tel: 587-58-67,587-58-^8 je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure.
Oplemenitite svoje prihranke!


A BANKA O.D UUSUANA HTTPy/WWWABANKA Si
BANKA PRUAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
zagotavljamo mo/^jw^sli za razvoj na vseh Šolah, Mislim, da je proračun dobro nantvnun,« je pred-p<»r<ibo uhêinske malhe utt;nteljeval Meh.
Br«/ pripomb svveda ni Slu. HermanArli(i (SLS + SKD)je menil« du hi monili bolj jasno opredťliti pixstHvkn /a šp4»rt. Pi> osnutku pmruCunn bo /.•ah} nu-iiiet\|enlh I42milljoi(ov.odtegii ksir 72 milijonov SIT /a de> (ovanje .lavnet^a /avodu Kdtx'a dví>nina. »Ostalo pa /a sport In tako bi morale» hiti tudi rax» deljeno,« je zatrdil. Ana Roza Hribar (DeSl'S) jev imenu krajanov Pesja, natančneje tani-kajšnje^^a /a.selka Podgorje« izrazila <i{2orčenje« ker v pru-nićunu ni predvidenih sredstev /a topliflkacljo približno 6(1 lii^ v tem zaselku. Zato se ta spet odmiki», pa Čeprav so krajani
h zbnill precej lastnih sredstev, nekaj pa Jih ImkIo do1)ili tudi na rac lin ekološko obremenjenega območja, Frane Sever Je sponi* nil na obljube nove kanalizaci* je v BevCab in še kje. ta bi morala biti končana. \r.\ menda še niti načrti niso i/delaul...
V proračunu IhkIo z^^^otovili tudi 70 milijonov SÍT za rtdkup In zamenjavo zemljišč, kar bo aktualno po sprejetju novega prostorskega plana MO Vele* njv. ki je v torek v pnem branju dobil zeleno luč, /. i\jim pa se bo v mestu sprostilo ogromno gradbenih parcel. Mi vam ga bomo podrobno predstavili v prihodnji številki časopisa, kol .Še marsikaj, kar so svetniki predlagali, vpnišali in sprejeli na tej seji.
■ Bojana Speget
Idejni projekt za ureditev zadnjega dela Kidričeve Je Izdelan
Bo Velenje dobilo še eno krožno križišče?
Idejni pn)jekt /At ureditev zadnjega odseliii Kidričeve ceste v Veleryu -raven del vdolžini 451) metntv ob Sončnem parku, od kro^lšća do kriziš6t pri starem kinu, kjer je ludi upravna zgrad» ba kontunalnega podjetja - je izdelan. Nastajal je precej časa. Me<l i\jť}iovim nastjjanjeni je ta cesta |H)stala državiui, uvrščena je med r^ionalne ceste. Direkcija ai držitvne ceste je oprsivila revizijo idejnej^a pn»jekta in preverila upravičfflost obnove.
Postopek izdelave idejnega prt^ jekla jc vodila Mesina občina Velenja, z izdajo polrdiki o çiprav-Ijenem pregledu in kontroli projektne dokumentacije, je v mesnini ol>Cini pasiopck zaključen. Nadaljnji poslojxk bo vodilo mi-nisirslvo za promet in zveze, ki bo naročiki glavne pn^ekte. Slediia bo odk^čilev o delitvi si roákov in najbrž, začelek del.
Obnovjic%' ravnega dela Kidričeve ob Sončnem parku
predvideva celoviio obntwo ceste in urediiev peš ter kolesarskega prometa na obeh straneh, ohranilcv obstoječih dreves in urediiev parkirnih >»zalivov« ob cesti, kjer bi bilo možno dobili 72 parkirnih prosionw.
»Idejni projcki obravnava ludi novo krojno križišče pri sUirem kinu. v stičišču Kidričeve cesle iz smeri mesia. Koroške iz smeri Stare vasi. (este na jezero iz smeri Starega jiiškii in ceste iz smeri Skal,« pravi Aleksander Knežević, projcklant z /avoda za urbanizem Velenje. «Obravnava pomemben člen mcsine prometne mreže, saj ta odsek s križiščem povezuje mesto s severnimi območji kol so Skale-I Irasitwec, nanj se navezujejo rekreacijska območja ob jezeru in muzej premogovniki va, v končni lazi pa se navezuje nû predviden podvoz pod zeleznico v Pesju, od rekreacijskega obmt)čja do re^-onalne ccsic Pcsjc - Velenje«.
Krožij^'c pri parku, prvo v Velenju. so uporabniki dobro sprejeli. Prihajajo celo pobude za reševanje promeinih žagal z m> vimi krožL^i, »Analiza sedanjega križišča pri slarem kinu. analizirali smo prometne nezgode, propustnost in prastor, je poka-zala, da ima ta .32 konilikînib tt>čk. Ka^e se kol zelopn^blema-tično,posebej priključek s strani Siarega jaáka. kjer ni pasu za levo zavijanje, v križišču naslaja zmeda, dodamo nevarnost povzroča parkiranje, lakodaje najbrž la rcsilcv, preverjena lu-di po strokovni plali, prava»« je pre[iričan Knežcvič.
Krožno križišče bi biki po svo
jih dimenzijah podobno tistemu pri »slan Nami«: Stirikrako krožno križišče z enim prometnim pasom v krogu. Širina pasu .skupaj z noiranjim »povoznim« pasom 8 melrov, umeščeno v prostor z zunanjim premerom 29 melrov,
V skopu predvidenih ureditev zadnjega odseka Kidričeve pa je za poirebc parkiranja cisehnih v<izil predvidena gradnja platoja za približno 50 vozil v irikot-nem območju med Kidričevih in Koroškocesio» na današnjem nasutem parkirišču nasproti upravne stavbe Komunalnega podjetja Velenje.
■ Mifena Krstić - Planine
Voda vodi k vodi
Kr(3Žna križića v Velenju bi lahko pi^slala ludi svojevrstna ev-ri'^p^kap^isebm¥^. Znwo vodno ureditvijo srediSČnepolv^ zjîo-iraj krožnega križih, nasiane niz krožnih križi.^: že obstoječe ob parku, predvideno pri rekreacijskem cenlru, ki »z vodo viviijo k vodi«» k rekreacijskim obniočjem obvodnih povr^n ah jezer.
AKTUALNO
"H'JS
4. oktobra 2001
Naval na državne pokojnine
Razlog: dokaj ugodni pogoji
Nn Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZpiK) menijo, dj) naj bi hilo priliodnjc lelo v Sloveniji povprečno prihližno 506 tis<H^ upokojcnccv oziroma nnj sc š^tcvilo teh povečailo /a Kkoraj tri od.stotke v primerjavi z Ic-toAnJim letom. Ra/io|* za to so zlasti upravičenci do državnih pokojnin.
To pravico je oniogodl ivfonni-ran zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2000. Z njo pa naj bi si sta-rcj.^i od 65 iei pridobili določeno socialno neodvisnost oziroma avtomatično dobili neko socialno varnosî. Po p^nla-ikih naj bi davkoplaccvalcc novost slala približno pťt milijard toiarjcv na leto. Januarja letos je bilo v Sloveniji 9? upravičencev do driavnih pokojnin» konec lela naj bi jih bilo po že 12-01)0.
Tadeja Dremel, upravnica velenjske izpoiitave Območne enole Zpisii Ravne na Koroškem je povedala. da jtf tudi med občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki precejSnje zaninianje za prido-bite^ržavMJ^Hik^^
podatkih zavoda .so na področju Območne enote Ravne na KiKoskem prejeli 758 zahtevkov, med njimi tudi od 181) občanov iz Šaleške doline. Večino so jih že rešili. »Tak-sen naval na lo ncwo pravico, ki smo jo začeli uvajali letos, so -po na.^ih occnah - povzjočili relativni'» ugodni pogoji za pridobitev državne pokojnine.»
Kdo lahko pridobi državno pokojnino?
v leiu 2{M)\ jo bilko uveljavi oseba s stalnim prebivali-^čen) v Sloveniji, kije dopolnila 70lel starosli In je med J5. in 65 letom starosti najmanj 30 let prebivala iia območju Slovenije, a nima pravice do pokojnine po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, drugih predpisih t>zirnma Iz tujega javnega pokojninskega sistema. Prav tako njeni lasmi dohodki ne smejo presegati premoženj' skega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Pravico do državne pok(^j-nine pridobijo v prehodnem obdobju ludi ljudje, ki njujejo pogoje za pridobitev
denarne pomoči edini vir za preiti vijanje po predpisih o socialnem varstvu, če so dopolnili vsaj 65 let starosti, (Do denarne pomoči \io\ edinega vira za preživljanje so upravičeni trajno nezmožni za delo in starejši od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in spasoben preživljati 1er živijo doma), Na območju Šaleške doline so irije taki upravičenci.
Premoženiski cenzus za pridobitev državne pokojnine
oTu moram poudarili, da sc pri pravici do državne pokojnine upoštevajo le lastni dohodki upravičenca, ne pa dogodki (npr. pc^kojnina) in premoženje njegovega zakonca ali drugih družinskih članov. In lo je ta re-lativoi ugodni pogoj.« Premoženjske pogoje za uveljavitev omenjene pravice izpolnjuje oseba, katere dohodki v letu 2000 niso presegli 63.272 SIT na mesccozjroma 759.273 loiarjev na leto. Med dohodke
se upoštevajo invalidnine, v Sloveniji prizjiane vojaške invalidnine iz tujine, razni drugi prejemki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega slanja, katastrski dohodek. »Ne glede na lo, da vlagatelj i^cpol-nju je omenjene pogoje, pa ne more pridobiti pravice do državne pokojnine, će ima nepremično premoženje, katerega skupna vrednost je lani presegla 3,920.401) SIT V to nepremično premoženje se ne štejejo stanovanjske hiše ali slano-vanja. v katerih te osebe stalno prebivajo. Se pa k nepremičnemu premoženju štejejo prostor za počitek in rekreacijo, kmetijska in gozdna zemljišča s katastrskim dc^iiodkom nad 926.4^)7 tolarjev in drugo obdavčljivo nepremično premoŽenje.
Državna pokojnina znaša 33,3-odstotka najnižje pokojninske osnove in se spreminja ob vsakokratni spremembi višine drugih pokojnin. Od I. septembra dalje prejemajo upravičenci 28.394.SlTna mesec.
mrp
Hranilno kreditna služba Šoštanj
Naložbo je treba upravičiti
SOSTANJ. 27. septembra • V bivših prostorih pošte v ^oštimju je bila priložnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu na« menu posodobljene prostore Hranilno kreditne sIužIh) (HKS). Za prihližJio 4(NI0 njenih vsirčevalcev in 7 »iposlenih je bil to po« memben doj^odck.
Pn K'sedah vodje HKS-a Anice Vrabič so v dtjsedanjih prostorih delovali 4i) let. Zaradi prtwiorske stiske niso mt>gli slediti sodobnemu načinu bančnega poslovanja. »OI>čina Šoštanj nam je prostore bivše poŠte dala v najem in nam ludi dovolila pt^^dobilev. Prepričana sem, da bo odnos med zaposlenimi in strankami poslej povsem drugačen. Bi'»ljše počutje zaposlenih pa .se mora odrazili v večjem delovnem učinku.« Naložba je veljala od 12 do 13 milijonov tolarjev. Vrabičcva je še povedala, da bodo s pridobilvijo še bolj kot doslej p:)slui;ali približat i dejavnost bančnega posiwanja potrebam in zahtevam varčevalcev. Zalo razmišljajo o spremembi delovnega časa. 'Jako naj bi bila bančna okenca HKS-a ob sredah odprla do 15-10 ure, poskusno pa naj bi uvedli delovni ča.s tudi ob .sobotah. •>Naložbo je treba upravičiti,« je med drugim poudarila Anica Vrabič.	■ Tp
Z novimi prostor/ so se pnbttžaii zahtevam po sodobnem
bančnem poslovanju,
DrŽava smo ljudje
Pred dnevi, ko smo pri nas staviH Ihti Uttiuna, so se tieka/en Z/i/na spomniti pome/ut le ^sptidarske paiiofje^ ÍJiios ho hojda /nr-isiiČna žtđev hoffaîa. Sicer pa so ta prazjiik iia tttzJičmh mestih «z-zJii^no počctAili. l*anekodso svoje dínnače tjiuiî xpotmûli, da je tiidi v njifuri'eni kraju luriftično i/ifonniSivtti t-eftler, ki skrhi za dohro turis' lov in turizpui, drugod so p<Hamati, da je drýim .\e vetíno preveč skopa, ko je treha ods-ezaii mosnjicek in pritnakniti kak ioiar zff raz^'oj tiirizjna. Tisti na vladni strani pa vetularie tudi viajo povedati, da so hiii ^tede te^ kar radodartti. iMsso za spodbujanje razvoja turiviia ruiniatili 616 milijonov tolarje\-. Nekaj te^ denarja j*t padio tudi v turisti^M kraje na /la^vm .^rsetn ohmoéjfí.
VTopolJ^co szInn'ilKs'ko infiiisínik/finy, i'2reŠki Unior turizem 2(1 odpnivo x'eitke^ jyohira, kije }mmdel njihove Terme, v Zdravilišče I/iŠko za itsmeijanje v konffvsni iftrizem, v RD^i'tki Slmini so jvjmagiili j)rí obnovi ZdniiiliŠkef^i domu z zmimcn/ii KrLsuilno dvorano, na (hlieh pu so priskoCili na pomoč pri urejanjn sistema za-sneiex anja. Pnivsle^fnje nass^^mitya na lo, da se, čcjyntv smo .îele i'ilopi/i v jesen, ïe ^viNižujv zimir. V nekaterih smuč<frskih centriltso žc imeli bela smučišča. To jih je navdalo z iq>anjem. da jhn bo letos mali namvd naklonjena in ho ntt smučišča nastda dovolj snega. Ker ixt se po izJadnjah iz zadnjih let samu na naravo ne gre zima.^atiy na (iolieh fio.'^peleno urejajo vse jxurebno m umetno ZU' sneževfirýe Še ene ze/ene úrm si ne morejo več {jrrivščiri.' Zalo hi}do. Če ne bo nurawe^i snega, f^eli lopovi. Držaw tíjrejiudiz dmirnimi prispe^'ki dokazitje, d// ji je za uaizcm vendarle mar In meni. da bi lahko slogan, kigo^tm o uirizmu in ljudeh sprc^ien/li njej v prid: držuvti smo ljudje. No, saj ludl smo. pa čeprav to vsem
vedno ni po\scm xicč.
VdneJt /JO ameriškem črnem lorkit sc v nekaterih naših pi)d-jetjih še vedno "prešiewijo" in ustavljajo, kaj jih čaka v prihodnje. Ne le lam, kjersonej^isrcdno vezani na ameriško irnŠče. Nekaieri namreč leh ira^nUi dogodkih napovedujejo črni scenarij, ki naj ht prizadel vsa g(/^odarstva: se\tda tudi naše. KJjidi zuffJioiihm nekaterih gMpodarstvenikoi; da je strah verjetno pretiran, je le prav pre\idnosi: in upoštevanje novih nizmer, ki Sfi nastale. Tudi oh lem je jasno, da bodo najlaže pres\'eli listi, ki unmo ^spodarijo že sedaj. Fa ftih, ki so ifibčni tn se lahko hitro /inlagodijo. Gibčne so tudi gazele. Morda bo kdo vprašal, kaj imala skupnega gospodarst' \v in gazele, pa imajo. (Jospodar^r vestnlk namreč že nekaj lei podeljuje /mznanja za najbolj hiim rastf)ča j)odjeya. In jim podeljuje iTriznanja, kijih imewíje giizele. Prav danes bodo v Ljfdyljani pro-glasili krošnje zblo, srebrno in bronasto gazelo. Na zadnji regyski pro}^asitii, kije bila pred dnevi Podčetrtku, so na območju sai'in-jsko-zu savske f?} regije za gazelo piogla^li celj.'tko trgovsko dnizho hJn^tuš.
Mnoge Sio\Xincc paše wdno zanima, kam bo steklo ljui)^ansko pfiv. Laščani jim .fe mino ponujajo s\vfo roko, Ljubljančani se bolj zugrevajo za roko, ki jim jo ponuja bel^jski pfvovanki gjj^ni Ob tem nekateri opozaijajo na nacionalni /nieres, ki marsikje trči ob denarnega, ki je za mnoge pomembnejši.
Pa Še ur. ttidi zadnji talen ni minil lyrez "regjonaliznia^'. Nekateri poslanci izneljiàyljanskegii konca sv Želeli odgoivr na to vpraša/ýe. In dobili so odgow, amfnik Še enega iznied lakih odgoxxirov, ki rúč ne pove.	■ (k)
Oir&ktor Habita Franc Slatinšek certifikat prejel iz rok direktorja Sfcvenskega inštituta za kakovost in meroslovje
Igorja Likarja.
Habitu certifikat kakovosti ISO 9002
Korak naprej
VELElN.IH. SOŠTAKU 26. septembra - Na priložnostni slovesnosti v Vili âiroko v Šoštanju je velenjsko podjetje Habit, ukvarja sc '£ upravljanjem stanovanj in poslovnih prostnn»v, vse Imij pa .se uveljavlja (udi na tr^u nepremičnin, prejelo ccrtifllu)t ka» kuvosti ISO Tako seje pridružilo dvema hčerinskima pinl-jeljeruH premi^govnika, ki sta i» certifikat )/: pridobila, ERIC-u in l'LP-ju.
V podjetju je 14 zaposlenih, ki upravljajo z okoli 3.800 stanovanji, 300 garažami in 2.S0poslovnimi prostori. Načrtujejo, da bodo letos uslvarili 115 milijonov tolarjev prihoJka in okrog 4 milijone tolarjev dobička. »V razvojnen*! načrlu dnsžbe Habii za obdobje 2001-2005 smo opredelili, da hočemo pcxstali in cwtati najboljši in največji ponudnik storilev na področju pc^slovanja z nepremičninami. ne sann> v .ialeški dolini, ampak ludi Širše. Zadi'î-voljni in ponosni smo. da .smo z veliko dela. volje in časa uspeli v za nas jubilejnem letu, ob desetletnici delovanja družbe, pridobili la certifikat. Za nas pomeni obvezx), da bomo raven kakovosti storilev dvigovali še naprej, v korist naših strank in odjemalcev,«< je na slovesnosti pt>udaril direktor Habiia Franc Slatinlk'k. Direktor Skwenskega inštituta za kakovtvsi in meroslovje l^or Likarje povedal.da je v Sloveniji že kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninami »cercificiranih«, s čimer p^Uijujejo, da poslujejo tako kot je treba in obvladujejo poslcjvni proces. S lem kažejo, da iniajo pravi odnos do odjemalcev svojih storitev, in da ga želijo-še izboljševati. »Vsako leto opravimo v rakih podjetjih redno presojo in takrat je treba pokazali, da je bil opravljen Še en korak naprej.«
■ Mitena Hrstič - Planine
Hablt d.o.o., Je...
• od leta 1991 hčerinsko podjetje v IDO-odsiotni lasti Premogovnika Velenje, registrirano za upravljanje s stanovanji.
- največji ponudnik storitev upravljanja z iicpreiničninami v Šaleški dolini, s47-odsiotnim tržnim deležem na lem območju.
Modna konfekcija Elkroj
v
Se deveta trgovina, prednost kakovosti
"že vrabci čivkajo, da je ob /.iiostrenih tr^.nih razmerah doma in na tujem pogoj u.spesnosli lastna prodajnn mre^a. Ia'P primorje denimo Benetton, kije samo letos po vsem svetu odprl 40 novih prodajaln, njemu .slcdyo tudi ostale viKlilne firme v naši paniki. Mi seveda nismo Benetton, po svojih močeh pa sledimo njegovemu zgledu in imamo sedaj devet lastnih prodajaln, v katerih prodajamo lastne izdelke in naše znanje. Deveto trgovino smo pred nedavnim odprli v Novem mestu, ob ti*m pa n;im je povsem jasno, daje odziv potrošnikov v takšnih trgovinah boljši, laJ2e pa tudi vplivamo nanje,*' pravi direktorica Llkroja Mari» ja Vrtačník.
Seveda so Elkrojcvi izdelki na voljt^vvsch ve^ih litovskih liKah. prav tako pa v verigi trgiwin Ona - On, katere 25 - odstotni lastnik je Elkaij. Na evropsko tržišče Elkroj izvozi 17 • odstotkov lastne blagovne ynamke. Prodajna mreža je lorej dobro razpredena, sami ali v sodelovanju z drugimi pa jo bodo širili ludi v tujini. Prvi korak so že storili, saj so letos v sklopu firme Ona - On odprli prijetno blagovno hišo v Zagrebu. Ven dar to niso edini ukrepi za boljše poslovanje. "V Elkroju zares veliko časa in pozornosti namenjamo kakovosli na prav vseh podrt^čjih. Radi rečemo, da "se gremo moderno učcseče se podjetje." To ludi v resnici delamo, saj smo denimo pred nedavnim za uro ustavili proizvodnjo, čas pa namenili predavanju o kakovmli, .saj se n)o-ra njenega pomena zavedali sleherni delavec oziroma delavka. Minuli petek smo izvedli celodnevno i zx^b raže vanje o marketingu. SodeiovaD so ludi tuji slrokovnjaki za prodajno mrcžc\ naslednjih sklop izobraževalnih oblik pa bomo namenil) vsem, ki stidelujejo pri oblikovanju novih izdelkov," dodaja Marija Vr-lačnik.	■ /p
4. oktobra 2001
«fl^ÉAS
GOSPODARSTVO, TRGOVINA
Holding slovenske elektrarne
Pomemben in zanesljiv partner
LJUBLJANA. 26. september • S sprejetjem sklepn u u^rnn«»-virví Holílinua slovenske elek-trame (HSE) Je Vbdii republike Slovenije v mesecu Juliju cIhIh zeleno lui^ za združevanje podjelij, ki so do fakrut predstavlja I u stebre p roi x vod-nje električne energije v Sloveniji. Z idru/H\\j<} Dravskih, savskih in Soških elektrarn, Termoelektrarne Brestanica in Šoi^tanJ ter Premogovnika Velenje je Slovenija dobila trdno in strateško partnerstvo proizvajalcev električne energije, dru/bo HSE. ki s kapitalom 220 nûlijard tolarjev predstavlja največji poslovni subjekt v Sloveniji, ťcjc v razmerah ir/ncga go-
spi'ïdaRiva moč govoriti o pod-jeljiii nacionalnega interesa, jc HSE s svojo vlogo zagotavljanja nemoiene oskrbe z električno energijo ya celotno dri^avo zagotovo eno izmed njih. Tovrstna pričakovanja in že opravljene naloge za njihovo uresničitev je zbranim gospodarstvenikom, na povabilo G/-S, predstavil vršilcc dolžnosti direktorja KSO mag. Draj>o Kabijan.
»Družba HSC lahko s poslovanjem prične že danes. Pravzaprav smo se s ponudbami, ki smo jih v skladu z izdelanim strateškim načrtom obratovanja in trgovanja že poslali nekaterim uporabnikom ter pridobitvijo ponudb za i/voz
električne energije, subjektom na trgu ?e predstavili. S temi poslovnimi dogodki smo se namreč našim potencialnim kupcem že zavezali, da bomo kol njihov partner spoštovali vse nai>e obveznosti»« je zbranim gospodarstvenikom predstavi) del aktivnosti mag. Fabijan. Ćcprav ima F FSE v tem trenutku imenovanega samo vršilca dol/nosti generalnega direktorja in deluje še brez zaposlenih, so koordinirane delovne skupine z izbranimi kadri iz odvisnih podjetij, v kratkem času od ustanovitve Izvedele vse načriovane aktivnosti. V dveh mesecih, torej od sklepa vlade o ustanovitvi, je družba izvedla vse potrebne pravne
postopke za začetek poslovanja in pridobila vse potrebne licence za njeno delovanje. Pripravljene so tudi vse potrebne aktivnosti v zvezi z dokumentacijo in organizacijo projekta na spodnji savj ter objavljen razpis za upravo IISE. »Će se bodo aktivnosti odvijale z nc-zmanji>ano Intenzivnostjo tudi v prihodnje Je realno pričakovali, da ho USE do 1. januarja 2lH)2 operativno pripravljen izvajati vse naloge, ki so mu bile naložene y ustanovitvenim aktom,« je predstavitev dosedanjih aktivnosti ILSE slovenskim gospodarstvenikom, zaključil Fabijan.
Smreka Gornji Grad
z novimi družbeniki smelo naprej
V začetku prejšnjkega tedna seje lastniška sestava jiornje-{*ntjske druži«? Smreke bist>'e-no spremenila in se bo v slabem letu dni i»e (mlj. Koroi^ki družbi Eurocitv in Koroi^ki Holding sta \ Smreku vložili trenutno 25 »ziroma 3 • odstotni dele2, du septembra pri-litKlnJe keto pa hostu z novimi vlo/ki skupno zagotovila 51 -odstotni delež. Dolgotrajno dogovarjanje je torej rodilo saditve« v Smreki pa si z novima družbenikoma in svežim denarjem obetajo hitrejj^i razv(»j* Ne glede na spremembo last-nií^íva so 7 laaskim In let crnjim poslovanjem zadovoljni, "tudi zaradi vsega kar se dogaja v Smreki in predvsem okrog nje," je poudaril direktor Bruno Zagode. Cden od pokazateljev dobrega tekočega paslo-vanja jc dejstvo, da so od prisilne poravnave z lastnimi sredstvi in brez zadolî^cvanja takratni dolg 5,3 milijone ncmSkih mark prepolovili. Glede na recesijo na evropskem trgu so dokaj zadovoljni tudi z ostalimi kazalci, ki so v
porastu, za naložbe pa bodo let(vs namenili 81 milijonov tolarjev. Večji del tega denarja so zagotovili sami, sproti porvna-vajo tudi obveznosti prisilne poravnave, drugi del odpravnin pa bodo izplačali do konca oktobra.
V Smreki so posebej poudarili, da je postavitev vzorčne hiSe in parka vrtnih hiSk pred podjetje precej povečalo zanimanje za njihove objekte In na prodajo; bilje to zadetek v polno so poudarili. Navzlic temu, da njihova osnovna usmeritev pri stanovansjkih objektih Se vedno velja izvozu, pa imajo velike načrte (udi doma, zalo že uvajajo proizvodnjo za neznanega kupea. Na Rakitni bodo zgradili osem objektov, na Vranskem In pod Roglo pa ^e kupujejo zemljišče za nova manjša na.selja, saj se po njihovem mnenju zanimanje povečuje, Tudi največji projekt ob [varčkcm jezeru nI zamrl, zaradi formalnih razlogov pa se je dejansko uresničevanje res nekoliko zavleklo. Veliko si obetajo tudi od načrtovane iz-
gradnje in postavitve 2t) objektov v Berlinu.
Smreka je seveda največje podjetje v gornjegrajskl občini, zato so toliko bolj težko razumljiva nesoglasja med direktorjem Smreke Brunom Zago-detom in županom občine Gornji C »rad To nije m Rilljem. "/^.upan me je že doslej dvakrat neuspcíNno "rusll," pa tudi v tretje mu ni uspelo/' jc pred nedavno skiipSčino podjetja dejal Brimo Zagode, ki mu pogodba s Smreko poteče konec oktobra, Če bo direktor Se naprej, pa bo odločil novi nadzorni svet.
Dejansko pa ne gre za nesoglasja med direktorjem in županom, temveč županom kot direktorjem podjetja za proizvodnjo in distribucijo toplotne energije Engo, ki (razumljivo) stoji lik ob Smreki.
/ato ob zadnjih spremembah ne bo odveč §e mnenje gornjcgrajskcga župana: "Po enoletnih naporih smo skupaj z Zadrugo kot večinskim lastnikom uspeli pripeljati nove družbenike, ki bodo z dokapi-
lallzaeijo omogočili razvoj in večjo proizvodnjo, zlasti objektov. /a občino je to seveda zelo dobrodos^lo. Prihajajo novi sogovorniki in mi pričakujemo, da bomo dobro sodelova-H. V skupnem interesu gotovo je, da Smreka zaposluje naSe ljudi, da se razvija in ne le životari. Pričakujem ludi, da bomo kmalu razčistili zadeve glede podjetja Engo,
Občina Cîornji Cîrad bo namreč v zelo kratkem času odkupila delež Smreke v podjetju EngOv tako postala 100- od-.«jtotni lastnik in bo v celoti razpolagala z njegovo lastnino. To seveda pomeni nov in drugačen partnerski odnos, čeprav bomo mi začeli iskati novega strateškega partnerja za On-go, seveda taksnega, ki bo tudi sicer pripravljen vlagati v našo občino. Glede direktorja Smreke bo seveda odločal nadzorni svet," je povedal Toni Rl-řclj-
mjp
Povezovanje trgovske dejavnosti
Savinja se razliva v ERO

I
Gregor V^rbuĆ, direktor Savinje: ^Naveza z ERO je rešitev za naso dtvžbo'
Prihod tujih trgovcev v Slovenijo in hiter pn^Ior clomiiče^a Mercalorja nedvomno narekuje povezovanje srednjih in munjših treo\'skih podjetij. Te^a se v cetofi zavedajo tudi v mf)/ir-ski Savinji, saj so prepričani. da hi l>il njiliov ol> stoj \prHi>ljiv 2e (lane.s, če v preleklo,sti ne bi bili v različnih nave/ah. Đol>re po{i<»-Je posl(»vanja danes timo-gočajo sam(r velike količine, zjtto Je edini izhod p<»vezo-vnnje.
Tako je mozirska družba že pred leti začela tesneje sodelovati z velejnsko družbo ERA, Zlasti po razpadu celjskega Merxa, ki po njihovbem mnenju ni razf>adcl 7,aradi ekonom-skilî razlogov, je nastala velika praznina, pri katere "polnjenju" je bila najhitrejša ERA. ki je prevzela vlogo lokalnega oL^r-bovalca. "Že nekaj let dobro sodelujemo pri živilih, pri neživi-lih pa smo razbiti, da bolj ne bi mogli biti. Vsaka trg<îvina dela posvoje, imasvojegadoliaviteljain ta razdrobijencîstše dodatno siab:5a položaj, pogajalskih izhodišč pa lakSni kol smo sploh nimamo," ugotavlja direktor Siivinje Gregor Verbuč.
Ikko so s prvim oktobrom, v ponedeljek torej, začeli n(W postopek povezovanja z ERC). V Savinji ostanejo ^>sn<")Vni programi Živil in nazarski benciaski servis, pohištvo se bo pove-ralos Potrošnjo iz Zagorja, vsi ostali programi pav programskimi verigami velenjske ERE. Tudi velenjska družba namreč uvaja progran^ske verige namesto dosedanje regionalne zasnove.
"Donosnost poslovanja v Savinji bo tako gotov<î boljša. Samo na ta način bomo zagotovili boljše poslovanje, pravzaprav naš obstanek- saj brez povezovanja zanesljivo ne bi preživeli, tudi zaradi konkurence, kijo pričakujemo v dolini,"jc prepričan Ciregor Verbuč.Seveda je pomembno, da lastništvo osnovnih sredstev v trgoivnah ostaja Savinji, prc^store bodo le dali v najem. ludi uprava ostaja v Mozirju in odpuščanja zaposlenih ne bo. " Nobenem ni ogroženo delovno mesto, niti zaposlnim v skupnih službah, irgtwci pa ostajajo v domačih trgovinah. Odpuščanja ne bo, saj trg<Tvccv celo primanjkuje. Prav tako .so lahko mirni delničarji, v tem smislu obrekujejo tisti, kijih nimajo. Savinja bo v bodt>če poslovala bolje kol d(^slej, kar kažejo tudi podrob ni izračuni za nekaj lei naprej, ki smo jih naredili v obeh riizličicah in so vsem dostopne. Še to naj povem, da bomo v kratkem vendarle začelči temeljito obnovo na-zarskega bencinskega servisa, ki nam zares nI v pontis. Izvajalca smo že izbrali, najkasneje v-štirinajstih dneh pa bo dela tudi začel Nekaj podrobnosti moramo pred temše urediti, dogovoriti pa se moramo še z največjimi kupci v Nazajjah, saj smo v dogovoru s Petrolom na^ll možnost, da včasu obnove večja podjetja v na^i okolici ne bodo ostalabrezgorivaje.se povedal Oregor Verbuč.
■ jP
4. srečanje gospodarstva
Poslovne razstave letos ne bo
Na področju Šak.ške in Zg<»r-nji* Sživinjskedolinc Jevtem Času v osprvtiju obravnava in sprejemanje regii»nainc)2a razvojnega programa, lo jo zelo p<»mcml>cn dokument, saj jo med ostalim tu* di nujna osnova za pridobivanje srvdslev na najrazličnejših domačih in lujih razpisih. Oh (em so stekle tudi priprave nn izvedbi» 4. srečanja velike^*» in malega spodarstva s področja o1)eh d<jlin, pri čemer se letos obetajo pomembne vsebinske in oblikovne nowsti.
Zasnovo letošnjega srečanja so pripravili strokovni delavci obrtnih in gospodarskih zbornic ter območne razvojne agencije, o njem pa so prej.^njl teden ne dek)vnem sestanku razpravljali skupno z ?upani devetih občin. Prva no-voRi je. da bod(^ Iclos poleg proizvodnega In stroilvi-nega dela, kije bil doslej vezan na člane obrtne in gi*>p<idarske zbornice in njihovo stxlekwanje, vključili tudi podničjj turizma in p<"^dc?elja,ozm"^mapt>-spesevanje podjetni.^tva na teh
dveh področjih.
"Župani so to novost sprejeli skt^raj z navdu^-njem, več razprave pa je bilo glede oblike letošnjega srečanja. StaliiČe zbornic je namreč bilo, <la d(\sedanje paslovnc razstave nisc> dale želenih učinkov, d» je bila udelei^ba občutno premajhna in da zanimanja zanje navzlic zelo ugodnim pogojem dcjsnko ni bilo. Lc velenjska obrt-nazbomlcaje zagovarjkala izvedbo ra/stave, vseeno pa je prevladala predlagana zasncn^a, ki so jo sprejeli tudi župani. To pomeni, da bomo srečanje vsebinsko razširili z vključitvijo turizma in po-dcj^elja, projekt pa bomo izpeljali kot icden delavnic z,a posamezna podroqa in na raziiCnlh mestih. Nosilna tema bo vezana na sodelovanje med malimi in velikimi podjetji, kamor bodo sodili pc^-slovni razgovori med podjetniki, možne hočo elektronske predsla-vlive, zrave bo sklo delavnic za pt^amezna podrt>čja, prav tako izobraževalne oblike in nudtnje informacij, ki so p<5membnc za
razvoj podjetništva. Oledenavse-binsko raziiritev smo v Izvedbo vključili tudi lokalne turistične organizacije In kmetijsko sveltv valno službo. Srečanje bo previ doma mud 20. in 23. novembn^m, čas pt*>amezniii aktlvncKti pa bo odvisen tudi od di^ovonws predstavniki posameznih minisiRiev in ostalih ustanovna državni ravni." pojasnjuje direktorica Savljij-sko - šaleške ^»bitKKnc razvojne agencije Jasna Klopec.
JP
Glin Pohištvo Nazarje
Uvedli prisilno poravnavo
Slovensk» razvojna družba Je avgusta po nekajletnih zapletih in odla.sanjih kot lastnica n.rzarskedružl>e(rlin Pohištvo, torej tovarne Ivernih plošč, svoj dele/. priKlala družhl Brest Po-hif>tv(> iz C'erknke. Křest je sicer dolgoletni čoslovni partner nazarskeftn podjetja, za primernemu stratei^ke$2a partnerja pa Uii je ocenila tudi razvojna družba.
S lem pa lei^kih razmner preko noči seveda niso rešili. "Nai5a
Esotech v Železnikih
VELENJE, 27. septembri - Velenjskemu Esotvchu jť uspelo pridobiti dela pri novem pnijektu s področju ekoiog\)e. Za podjetje Niko iz Železnikov budi» z|*nidili industrijsko čistilno napravo za čiščenje ixlpadne tehn<do.^ke v<»de.
Čeprav Esotechu glavnino paslov Nevedno predstavljajo po-sUvencrgetiki, jih vse bolj uspej^nodopolnjujcjoprojektispo-dročja ekologije, s katerimi imajo že precej izkuSenj. Med drugim so zgradili razžveplalno napravo v Mežici, uspe-<ni pa so bili tudi s projektom kemične priprave vode v Brestanici.
družba je bila Že pred sprememba laslnii^tva zrela za prisilno poravnavo ali za stečaj, seveda na podlagi določil zakona o finančnem poslovanju podjetij. Slovenskih razvojna dru?ba gotovo ni imela dolgoročnega interesa. zato je propad podjetja reševala zgolj s kratkoročnimi ukrepi. Novi lastnik ima v nasprotju z njo dolgooročni poslovni interes in denarno moč za posodobitev in usposobitev podjetja za dolgoročno in uspešno pas lova nje.
Res je tudi, da zaradi dolgotrajnega poslovanja podjetja na meji obstoja vodstvo ni imelo dejanskili možn(«ii za d^»eganje najugodnejših cen pri dobaviteljih, niti nismo mogli pravočasno poravnavati vseh zapadlih obveznosti. Zaradi tega seje nabralo več dolgov, kot jih lahko odplačamo 2 rednim poslovanjem," pojasnjuje direktor na-zarske družbe IvoGlušič.
/aradi vsega tega so 21. de-
cembra na sodisču vložili predlog za uvedbo prisilne poravnave, ob tem pa so prepričani, da bo sprejet, saj so za lo dani vsi zakonsko predvideni pogoji. "Na podlagi določil ustreznega zakona lahko družba v postt^pku prisilne poravnave opravlja ie tekoče posle. To pomeni, da bo mo odslej v roku in v celoti poravnavali vse bodoče dobave, poplačilo starih terjatev do naše družbe pa se bo seveda urejalo v skladu s predpisanim postopkom prisilne poravnave, Pomembno je. da bo /a vse tekoče dobave plačilo jamčil Brc.st, ki bo z na^o družbo sklenil posojilno pogodbo za zagotovitev financiranja tekočih dobav/'je $e povedal îvo Glušič.
Mjp

àm
PRAZNOVANJE
^HlAS
4. oktobra 2001
Kantata Zarje in Svobode darilo za praznil< občine Šoštanj, 30. september
Nastavki za novo podobo
Kantsta Janija Šuíigoja v izvedbi Zarje in Svobode je dodobra ogreia občinstvo.
ŠOŠTANJ, 27. september -Kiinliita JiiniJa Šuh^oj», pri* prHvtjcna poscixj oličinski |>rn/iiik« v izvedbi Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj in MiSancjja pevskfjja /.bora Svo-iHKfaJe navdušila obcinslvov dvorani doma kulture v Šo^ta* njii. Ob4i{salilajcxadnjo tr<utji-
no svečane seje sveta, ob 30. sep(eml>ru, pra/niku občine, ki ta jo nadela rax|:lednicH Šoštanja tn slavnostni govor xupana Milana Kopusarja. Vr-huncc svećanosli pa je predstavljala podelitev občinskih priznanj in nagrad, ioslajij pra/iiujť občinski praz-
nik 30. septembra od leta 1995. Datum praztKivaiija SCI izbrskali dalcC v preJeklosti, v loiu koje celjski grofFriderik, podclil Si'ïStaiijij trške pravice. Mesu^Soáianjpa je junija leios obeležilo 9l)-lelnico mesinih pravic.
»Nala naloga je, da skupaj
Priznanji in plaketa v rof<aty predsednikov: Branko Sevčnikar - odbojkarji, Peter Radoja - tu»
ristično društvo In Herman Pergovnik - gasiici.
ustvarjamo o nas novo podobo. C\prav je nieslo Soi>tiinj dalo ime občini, skrbimo, da enakomerno razvijamo vsa naselja v njej. Običajno se ob praznikih režejo trakovi, mi pa leios nismo hoteli za vsako ceno zaključevati nalo>:b, samo zalo, da bi rezali trakove. Se pa lahke^ pi>na5ami> s čira drugim, denimo s tem da smo za (štirikrat zmanjkali dolgove, ki jih je imela (íbíina, in da smo odprli pisarno upravne enote in tako državo približali ljudem.« je med drugim na slovesno.çti pc^črlal župan Milan Kopusar. Se pa v v)hčinj vne!o pripravljaj«') na dve veliki naložl>i, na sanacijo zdravstvenega doma in na gradnjo nove osnovne
Častni občan Jaroslav Vrtačnlk
Nagrajen je bil iskrenim aplavzom, ki dokazuje, da znajo Sa<tan^ani ceniti ljudi, ki delajo za njihovo dobro, in da zjiajo cenili tislc, ki se kot inte-lektuak.i uisc> umaknili i? mesta niti v obdobju, ko je bilo to zapisano porusilvi. Jarslav Vr-lainik je eden izmed njih. S svojim zgledom je krepil
ri


i
župan Šoštanja Milan Kopušar in častni občan, direi<tor TEŠ,
Jaroslav Vrtačnik.
možm'kst obstoja mesta Uidi v času. ki je kazal bolj na irno ko\ na belo.
Jc d<'>lgolelni direktor TES-a, največjega in najpomembnejšega gt^spodarskega subjekta v obcmi. Tudi v dobi, ki je bilo ireba glavnino denarja usmerjati v ekolc^ko sanacijo - ta se lelos zaključuje - je TEŘ pomagala krajevnim skupnostim. ne samo v Šoštanju ampak v celi Dolini- Še veC. Elekirar-na je pomagala tudi pri vseh vcCjih naložbah v občini, pri mnogih-predvsem loplifikad-ji ŠaleSke doline — pa je eko-lo!>ka odškodnina, ki jo izplačujejo. predstavljala levji de-le^.
Priznanji topolsklm gasilcem In odbojkarjem
Prostovoljno gasilsko društvo 'lôp<il5ica in Odbojkarski klub Št>i>tanj - 'lôp(îlSica, sta prejela priznanji občine Šoštanj. Gasilci ob njihovi 7lMelnici. Ves čas delujejt) v lesni povezanosti s krajem in so tudi daleč najSlevilčnejSa organizacija v 'IbpoLiici. saj Štejejo kar 150 članov. Ne samo. da pomagajo, ko jc pomagali (roba. ampak negujejo tudi društveno dej a v-Na tekmovanjih segajo p»
visokih mestih v Sloveniji in so lako prepoznavni tudi Šlr^c. (Jdbojkarski klub ŠoSianj -To-poLšicaje zraselv lopoišici. Z izgradnjo nove .Šp<irlne dvorane v Šoštanju pa so prenesli glavnino svojega delovanja v mesl<^ Klub je zadnja leta član elitne dr/avnc odbojkarske lige. Z načrtnim delom pa skrbi za vse gencracije, predvsem mladim pa ponuja kakovostno in zdravo razvedrilo. Trenutno klub šteje 152članov.
Plaketa turistično
olepševalnemu
društvu
Pred skoraj stotimi leti je temelje današnjemu društvu v Si»Uanju lavi] notar Vinko KcUtek. Društvo je ie danes izjemno aktivno in eno redkih, kjer nepretrgoma skrbjji> za več tradicionalnih prireditev, ki niso samo v zabavo ŠoManjčanoin, ampak v občinsko središče privabljajo tudi obiskovalce 1x1 drugod. Zadnji dve leti se ptwezujejií v združenje nbjezerskih krajev Slovenije, vključeni pa so tudi v zvezo turističnih društev.
■ Milena Krstić - Planine Fotografije: Stane Vovk
Bolnišnica Topolšlca
Mnogo težko premagljivih stopnic
Pred časom smo se direktor« jem iiolnii>n(ce Topolsica Ja* nezom l^)lcsom. dr. med, spec, interne medicine po|*ovarj2ili o pri/julcvanjih /n ponovnoo2ivi-(ev dejavnost v objektih Sm-reČína in vila Breda, ki sla z.a-prti /e nekaj let. Vrzel naj bi. predvsem v vili, zapolnili s projektom srčne hii«e. Zanj danes nekateri /.najo povedati, da je ostal le pri ideji» da so vodstvu bolnišnice pošle mi^i. ki naj bi jih .lane/ Poles namenjal novi dotžno.sti v Ljubljani. Zadevo smf) preverili pri prvo poklicanem Janezu Polesu. »Nič od omenjenega nc drži. Oba projekta, za Sinrečino in vilo Breda, se polihem odvijata. vendar pa je njuna zgodba podobna nekaterim drugim v TopoIŠici: kadar i^Ailiš pognali
novo dejavnasi, se zjiajdeš pred mnogimi tc/ko premagljivimi stopnicami. Glede govorico mojem odhodu v Ljubljano, pa iahko z veseljem pi'^vem. da tudi takrat, kadar sera bii resno povabljen na drugo delovno mesto, nisem omajal svoje odločitve: ostajam tukaj, kajti izziv jc velik.««
Janez Poles je povedal, da so člaiu upravnega odbora slovenske kardiologije na zadnji seji poudarili potrebo pí5 srčni hiši vslovenskem prostoru. V Ljubljani naj bi v okviru projekta uredili prostor /a delo upravnega odbora oziroma .slovenske kardiologije, srčno liiŠo kol mesto za izobraževanje ter spremljanje parametrov za ob-vladíwanjtí in zdravljenje srčnih boleznih, pa v Topolšici. Bol-
nlinica bi zanjo ponudila Široko razvejano dejavnost, strokovno usposobljene ljudi, del dejavnosti pa bi lahko orçanizi-rali v zdravilišču. Juin naj bi na sestanku omenjenega upravnega odbora piwkušali nekatere stvari žc doreči. »V ospredju naložbe je seveda denar. Bolnišnica TbpolSica tega zalogaja sama ne bo zmogla. Pričakujemo, da bo nekaj denarja za projekt prispevala skwcnska kardiologija, morda bi ga lahko nekaj pridobili iz mednarodnih programov, kot vednt^ pa tudi tokrat upamo na pomoč partnerjev izŠale.ške divine in širŠc Slovenije.»
Da vsa sivar ni izvita iz trte. am|)ak ima reahio možnost za izpeljavo projekta, po mnenju Janeza Polesa.jim zagotavljajo
poslovni partnerji. Konec letošnjega julija predstavniki bolnišnice, slovenskega in tujega partnerja podpisali dogiv vor o skupnih vlaganjih v izgradnjo hipobarične komore, ki je zelo uporabna za zdravljenje bolezenskih. Šokovnih stanj in tudi budili zastrupitev. Tb bi bila prva komora v Sloveniji /ix klinične namene. Najbližja je v avstrijskem Gradcu. »CV se stvar ne bo i/krisializi-rala v mesecu dni, bomo iskali nove sogovornike v Dolini,« Hi-p4»barično komoren b(^do pt^sia-vili v objekt SmreČine. Poleg omenjenega aparata načrtujejo, da bodo tu ua'dili še rehabilitacijski program za bolnike po težjih operacijah na srcu in velikih žilah ter za bolnike s srčnim popuščanjem. Del preventivne dejavnf>su. svetovanje in pripravo športnikov pa naj bi organizirali v novem izobraževalno kongresnem centru, v katerega bi preuredili obst<i-ječn kinodvorano, jedilnico in kuhinjo. Jauez Poles je ob lem izrazil upanje, da bodo našli svoje mesto v razvojnem projektu regije, da bodo na stičišču
Slovenj Gradca in Celja dokončno lahko razmejili stvari ter razvijali tisto, yjí kar imajo najboljše pogoje. Kdaj lahko pričakujemo uresničitev projektov? Ce ne bi lani začeli z lastnim denarjem in denarjem, zbranim na dobrodelnem koncertu posodabljati endoskopskega centra, bi - po zagotovilih Janeza Polesa - z lastnim denarjem danes žc obnavljali Smre^čino. Tako pa so jih pri tem malo »pwozili« roki. za nameček pa so s posegi v hiši iigotovili. da bodo morali poleg ureditve centra poskrbeti še za obnovo drugih nujno ptUrcbnih prostorov za izvajanje osnove dejavnosti. V tem ča.su tečejo zadnja pripravIjahia dela za začetek obnovitvenih del v polovici kleti, za iz^adnjo prizidka na vzJiodnem delu biîl-niŠnice. kjer bodt) rešili nekaj predvsem komunikacijskih vprašanj, za ureditev in posodobitev bolnišnične lekarne in sterilizacijo. Tik pred ztlajci so dela pri ureditvi podstrešja v asrednjem bolnišničnem objektu. kjer bodo prostori za novo predavalnico, funkcionalni
prostori, zdravniške sobe. «Z čr>xi\o se pogajamo glede prestavitve upravnih prostorov, ki jiii imamo sedaj v objektu, za katerega že imamo kupca. Upam. da bomo težavo ob pomoči poslanca Jožeta Kaviičnika rešili v doglednem času. Še ta teden in se tako rešili obremenjujočih vzdrževalnih stroškov. Načrtujcíno, da bomo sponîla-di prihodnje leto končali naložbo v obnovo pro.'vtorov v usrednjem bolnišničnem objektu in se ob sodelovanju s partnerji I a koj lotili uresničevanja projekta srčne hiše. Pričakuje-m<\ da bo končno tudi država na trezen in dovolj razumen način pristopila k vlaganjem v delniško dru^lx^. nikakor pa ne s precenjeno prodajo objektov, kar bi v osn;wi hudo zamajalo naše poslovanje.« je sklenil ptv govor direktor Bolnišnice To-polšica Jane/ Pi^lcs. dr. med., spec, interne medicine.
mtp
4. oktobra 2001

IZOBRAŽEVANJE
16. študijsko leto Univerze za tretje življenjsiio obdobje
Še več krožkov in še več študentov
Velťnj« —Je lahko luij lep^e^sa, kot /življenja in aktivnosti polno tretje /ivljenjsko ohdol)jeV V Vtfleq)ii upokiýenci res ne iniK rejo re^l. da jim je dolg ča.s, saj Univerza za tretje življenjsko olHlobje /anje pripntvija številne aktivnosti, ki jim vlivajo mw in dajejo energijo /a premu&(v vm\je vseh tegob, ki Jih h sal>o prinese upokojitev in let. Upam si trditi, <Jh je /anje pt)-skrbijeno lepše in holje kot /a mlade Salečane, /ato je pniv, da Univer/fk> ki ne daje diplom, da-je p;t novo socialno srediniK znanja in prijateUe. |XHlpira vse več ljudi in organizacij v Šaleški dolini!
15. oktobra bo sleklo >.c 16. Studijsko Iclo Univerze za irct-jc življenjsko obdobje Velenje. Število Studentov v i^ludijskih kr<ižkih, ki jim vsako leU) ponudijo nove, i/ Icla v lelo moćno
narava, Letos bod<i lahko udeleženci, veCinoma upokojenci, izbirali med 5íí krožki. Topa je kar 16vci kol lani, ko je Univerzo obiskovalo 500 študentov. Zanimanje jc že sedaj, ko se je vpis v kr(.)žke Sclc začel, ogromno.
Za vse, ki b(xsle med ponujenimi Studijskimi krožki našli področje, ki vas zanima, bo dobrodošla inlomiacija, da vpis poteki! vsak dan, od ponedeljkji do četrtksi, od 7. d<» 15. ure, po te-ielbnu Univerze za lll. /ivljenj-sko olHlohJe 03/ 5K7-20-50. ali med uradnimi urami vsak torek txl 10. do 12. ure in vsako sredi» od 8. do \2. ure. Vpisali pa se boste lahko tudi, ko bodo krotki že začeli delwatl, kitr na njih.
Naj vas opczorimo še na nekatere lelc^nje novosii. Med mwi-mi krožki bo ludi »Beremo / Maneo Košir«. V vseh večjih
sloveasldh meslih že delujejo bralni krožki s lem imenom, ob ustaníwiívi kro/ka pa bo na obisk prl.^la ludi avtorica Manca Koi^ir. Nov bo tudi krožek »Izobraževanje za demokracijo in večjo ekoloSko osveščenost«. Zagotovo pa bo vsem zanimiv 12 urni teCaj, imenovan »Vadba za zdravo življenje«, ki ho potekala ob četrtkih od 18.30 do 20. ure. Na njem hodo lečajnike naučili pravilnega dihanja, japonske vaje za pretok energije, vaje za zdravo hrbtenico, osnove joge in jim predsiavili tibetanske vaje za pomlajevanje... Vabljeni k vpisu in aklivnemu sodelovanju v življenju in delu uni-veT7e, ki bo ludi letos pripravila veliko zanimivih družabnih srečanj, ekskurzij, predavanj...
■ bš
PONEDEUEK 15.10.2001	800	KLEKUANJE (nadaljevalni)	Univerza za III. ivijenjsko obdobje Velenje
	900	PREMOGOVNIŠTVO IN	Muzeí Velen ie
		PREMOGARJIV ŠALEŠKI DOLINI	
Vsak 2 leden	9 00	SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE	Zdravslveni dom Velenie (seina dvorana)
	10:00	KLEKUANJE izaCebii)	LJnivefza za lil livlienisko obdobie Velenie
	11.00	PLAVANJE	Bazen Velenie
	15:00	SLOVENSKE SEGE IN NAVADE - začelni	Cenler za socialno delo Velenie
	15.00	DELAVNICE ZA KLAVIR.	. Univra za lil, življenjsko Û
		KITARO. NAUKO GLASBI	
	16.00	PLETENJE CEKARJEV IZ NARAV MATERIALA	Dom učencev (li. nadstrooie)
	17.00	ITALIJANSKIJEZIK	Vila Herberslein Vb [en le
	17:00	VIDEO DELAVNICE	Univerza za 111. življenjsko obdobje Velenje
	10:00	OHRANJANJE GIBČNOSTI 5. skuolna	OS Gorica Velenie
	18:00	FRANCOSKI JEZIK	Gimnazija Velenje
	19:00	OHRANJANJE GIBČNOSTI 6 skuolna	OŠ Gorica Velenie
TOREK 16.10.2001	9:00	USTVARJAJMO V RAZLIČNIH TEHNIKAH	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	10:00	SLIKANJE NA SVILO	Univerza za lil življenjsko obdobje Velenie
	15:00	LIKOVNI KR02ÉK fzaee(ni)	OS Gorica Velenie
Vsak 2. teden	15:00	UMETNOSTNA ZGODOVINA	Muzej Velenie
	15:30	ROCNA DELA (ŠOŠTANJ)	Društvo upokojencev Šollani
	16:00	ANGLEŠKI JEZIK	Gimnaziia Velenie
	1600	CITRARSKA DELAVNICA	Univerza za III. živl jen isko obdobje Velenie
	16:00	OHRANJANJE GIBČNOSTI 7 skuoina	OŠŠalek
	16:30	OHRANJANJE GIBČNOSTI 3. skuoina	OŠ Livada Velenie
Vsak 2. teden	17.00	ZGODOV, - ETNOLOŠKI KR02EK - zaCelni	KS Levi breo Velenie
	17.00	NEMŠKIJEZIK-zaceli	Vila Herberslein Velenie
	17:30	PLESNI KROZEK-začelni	Cenler za izobraž. in usDOsablian je Velenje
	18.00	KROM UUBITEUEV GLASBE	Univerza za lil življenjsko obdobje Velenie
	18:00	POGOVORNA ANGLEŠČINA	OŠ MPT Velenie
	18.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI 4. skuoina	OŠ GoricaVelenle
	19:00	PLESNI KROSK	Cenler za izobraž. in us D osa bilan je Velenie
SREDA 17.10.2001	8:00	KREATIVNA POSLIKAVA SVILE	Dom učencev (učilnica OOER)
Vsak 2 teden	8.00	KREATIVNA POSLIKAVA SVILE	Dom učencev iuCilnica ODER)
	1010	ANGLEŠKI JEZIK ínadalíevalni)	Univerza za III Živlienjsko obdobje Veler^ie
	11:30	POGDVORNA NEMŠČINA	Ljud^ Univerza Velenie
Vsak 2. leden	13:30	ŠPANSKI JEZIK	Gimnaziia Velenie (II nadslroole)
	16:00	LONČARSKI l^OZEKI.skuDina	Tooolšica 67
	16:00	SLOVENSKE UUDSKE VEZENINE	Univ^za za III. živlienisko obdobie Velenie
	17:00	ARANŽIRANJE CVETJA nadahev inzaCetni	Univerza za lil življenjsko obdobje Velenie
	1700	RAČUNALNIŠTVO	ŠC Velenje. ?ck, in teh. elek. in rač šola
	17:00	OHRANJANJE GIBČN0STI1 skuoina	OŠ Livada Velenie
	17:50	OHRANJANJE GIBČNOSTI 2. skuoina	OŠ Livada Velenie
	18.00	GRAŠČINSKI VRTOVI IN	Univerza za III. življenjsko obdobie Velenje
PAR^ ŠALEŠKE DOUNE			
	18:00	LONČARSKI KfiDZEK 2. skuoina	Topolšica 67
	18.30	REKREACIJA	Šolski center Velenie (telovadnica)
ČETRTEK 18.10.2001	8:00	BEREMO Z MANCO KOŠIR	Univerza za ill življenjsko obdobje Velenje
	10-45	POGOVORNA NEMŠČINA	Šolski cenler Velenie
Vsak 2. leden	13:30	ZDRAVA PREHRANA	OŠ Gustav Šilih Velenje
Vsak 2, teden	14:00	POHODNIŠTVO IN ZDRAVILNA ZELiSCA	KavčiC-Šalek
Vsak 2 leden	14.00	PLANINAFUENJE	KavčiC-Šalek
Vsak 2. teden	16:00	SADJARSTVO iN VINOGRADNIŠTVO	Univerza za lil. zivlienjsko obdobie Velenie
Vsak 2. leden	16:00	VRTNARSTVO	Univerza za lil živlienjsko obdobje Velenie
	17:00	REKREACIJA (PAKA)	Dom kraianov Paka
	17:00	UKOVNÍKROZEKínadalievalni)	OŠ MPT Velenie
	18:00	IZOBRAŽEVANJE ZA DEMOKRACIJO	Univerza za III. živlienisko obdobje Velenie
INVEĆJO EKOLOŠKO OSVEŠČENOST			
PŒK 19.10,2001	9.00	KOMUNICIRANJE (nadaljevalni)	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
	16:00	CVETLIČNI ARANŽMAJI	Domzavarslvo odraslih
	18:00	ČEBELARSTVO	Llud^ Univerza Velenie
Prijave v krožke ter piijave novih čianov sprejema animator na pn/^ srečanju krožka. Prijavite se lahko ludi na sedežu Univerîeza III. živlienjsko obdobje Velenje, Efenkova 61 (Dijaški dom, B stolpič), vsak torek od 10, do 12. ure ter vsako sredo od 8. do 12. ure. (telefon, iaks: 587 20 50).			
IHtOIM:i IZ ITJri lill^MIKTI
Začetki velenjskega muzeja
■ Pise mag. Jože Hudales
Tudi lisli, ki Vam iz tedna v leden piSemo tole rubriko imamo svojo protekk»! in da^bci iz nje so (ali pa 5e nekoč bodo) so prav tako zanimivi kol kalcriko-li drugi. O začetkih muzeja pač Še nismo d^m'îlj pixlrohno poučeni, saj razen lepe iislamwne listine Muzeja na kateri jc datum 3. no-vemlwr 1 ^57 in ptxJpisi usianov-nikov, v muzejskem arhivu do leta 1960 ni skoraj ničesjir. Zalo jc toliko bolj dragocena prva kral-ka vsebinska zasnova sÎ(^venskega premogovniškega muzeja,ki jo Je napisal nekje v Câsu ustane^ vi rve muzeja Franjo Baí.
Franje^ ( I8yy-1%7), ki je bil ludi med podpisniki ustanowe listine vek; njskega muzeja, jc bilv času naslajanja velenjskega muzeja zagotovo najbolj znan slovenski muzeolog, direktor mariborskega pokrajinskega muzeja, kasneje direktor slovenskega tehničnega muzeja v Bistri iid. Nje-gwa vloga ob ustanovitvi muzeja pa je bila očitno ptw^zana z vsebinsko Zi^snovo muzeja pre-mogtwniSt\'a v kateri se je zavzemal za ledaj zâîIo sodoben koncept muzeja, ki bi prikazoval ludi ^'zasebno življenje rudarjev", i^al njegov koncept, ki bi bil tudi vevnpvkem okviru zelo s(ido-ben, ob prvi postavitvi muzeja leta 1965 š« ni bi) uresničen. Sele obe novi postavitvi muzeja pre-n30gt'»vnStva leta 1982 (Jože 1 lu-daks) in IV^O (Jože Hudales in Tone Ravnikar) Sla ga v polni meri upcx^lcvala.
Franjo BaSpa jc kasneje vse do svoje smrli leta 1967 ohranil žive stike z muzejem. Pogtwto je prišel na velenjski grad in se živo zitnimal nastajanje muzeja. Tedanji direktor muzeja akademski slikar Lojze ZavolovSek se spominja,: ''Meni, ki sem bil v muzeaLsivu res /aC-etnik je Franjo BaÂogromniî pomagal in me nenehno vzpodbujal. Bilje silno dobrohoten in zelo rad mije pomagal 7. nasveli. Etn<igralska zbirka muzeja, ki jc bila meni bližja kakor premogovništvo jc nasiala na njegovo pobudo. Na naíem gradu pa jc bil najbolj navdu^n nad t^kwanimi gi'>lskimj grajskimi vrati, kakrSnih menda ni videl nikjer na svojih .številnih poteh. Ob vsakem srečanju sva poslala pred njimi in razpravljala o vsaki podrobnosti na njih. Posebej so ga navduSevala dvojna vrata: sredi velikih z železom okovanimi vrati so bila namreč Še manjSa vrata, ki jih je grajski čuvar
Franjo Baš (okro^ teta 1950) je bil med ustanovitelji velenjskega muzeja
Veienjsid muzej je v začetku šestdesetih tet vodit Lojze Zavolovšeii
lahko odpiral za p<^Kamezjie t^b-iskovalce. Spominjam se, da sva dolgc) giworî la o lem, zakaj je bila pixilagn za (^kovana vrata lipo-vina in ne morda hrasl. BaSeva teza je bila, da najbrž zalo, ker je mehka lipovina bolj odporna proti udarcem in se v kombinaciji z železnimi ploščami s katerimi jc bila (^ktwana dalj časa upira udarcem morebitnih napadalcev."
Sicer pa se L<^jze /av<'>k>vsek Ba.^a spominja kol zelo d<^brtv hotnega navda^enca n\ vse. kar je bilo povezano z muzeji, znanostjo. etnologijo. Bil je, pravi /.avolo^ck. čk>vek z velikim srcem. Skupaj sla lia ludi na teren in spominja obiskcw pri "paškem kovaču'', kjer so okrog leta ie imeli velik(î kovaSko kladivo - "repača", ki ga je BaiC nato pridobil za svojo kwaiiko zbirktiv lehničnem muzeju. Njegovo živo spremljanje dogajanja na velenjskem gradu pa dt>kazu-je tudi di)pisnica v kateri Zavo-lovšku čcsiita za tUvoritev slikarske razstave, pri čemer ne pozablja na ''velenjski muzej, čigar otvoritev vsi nestrpno pričakujemo," Včasu BaSevih obiskov in pod njcg()viir vplivom ter seveda v času, ko jc velenjski muzej vcv dil Alojz Zavolovšck. .so se je lo-rej na velenjskem gradu začele astvarjati prave muzejske zbirke; premogovnika zbirka, ki je nastajala že od leta 1957, etnološka zbirka (ZavolovSek jo je imenoval etno-gratska) in zbirka NOB.
Z žetezom okovana gotska vrata na ve» tenjskem gradu
Ljudska tehnika Šmartno ob Pakl
Lepo darilo za praznik
Dru.^tvo Ljudske tehnike iz Šnuirtn^*}) ol> [^ki pra/nuje letos 50-lc(nk<> di?1ovan;|a. .lubikj Ixido /oznamovali s priredit vy », na k^i-(eri Ixidt» prťdali svojemu namenu lejM) urejwe društvene pn)slore.
Drusirvo je menda sodilo med najprizadevnejša v Sloveniji Ker v zadnjih nekaj lelih občani njegove dejavnosii niso zaznali, so druSlvo že obsodilo na propad. Njegovi člani pa so dokazali, da temu .<e zdaleč ni tako. »Še smo lukaj in zelo živi smo. Več kot 6Í) nas je. Res paje,dasmoleiosptsiorili toliko, kot nismo v ziidnjih nekaj kililu« je p^Avdal prvds«dnik Ljudske (uh-nikť Šmartno ob l^ki (Vlaqan Pí-lih. Povedal jc, da je dcnacionali-zacijski zahtevek lastnikov objck-la. v katerem ima druStvo prostore, skoraj povsem ohromil njegovo dcjavnast. Preji^nji predsednik je izgubil voljo, ker je hilpnipričan, da bodo ostali brez vsega, kar so gradili od lela 1966 dalje. »Sam se nisem vdal, ampak sem pridobil nekaj članov prejšnjega odbora. ?o Iclu dni Irdcga dela ter tkikazo-vanja smo uspeli uveljavili tretjino vredni «ti ohjekia. Premagali smo ludi zaplele z najemniki trgovine in

Marjan Filth, predsednik Ljudske tehnike Šmartno ob PakJ:uLetos praznuje društvo 50- letnico detovanja.t<
se napt>sled lotili dela.« Preuredili so prostore, zgradili manjši pri-adekinv njem uredili sanitarije 1er kiirilnico. E>o otvoritve, v začetku letošnjega novembra, pa nameravajo ptwioriiii^ vse iisio,karjim bo omogočilo uresničevanje zastavljeni h ciljev.
Pi^ besedah Marjana Piliba v delovnem programu društva niso predvideli bistvenih novc>siiv pri-
merjavi z minulimi leti. [zk'včili so dejavnosti, ki danes niso več zanimive (foto, rakelanvtvo), več po-zormKti pa bi>do namenili mc^de-larstviu avto fk'>li,g(^kardu, organizirali bodo Icčajeza radijskovcide-ne modele, nadaljevalne računalniške lečajc, uredili dostop do in-lernela in p<'idobno. »V svojili vrstah imamo sux>k<wno usposobljene ljudi, ki bodo laliko vodili omenjene dejavnosti.» Med prednostnimi nalogami so Šc pridobivanje novih članov, tvorno sodelovanje z Avlo- molo turing klubom Velenje, kol dobri gospodarji pa N>do ptttkrbeli, da Ixxlo laliko s pridt^m korislih njihove nove in urejene prostore oslala društva ter organizacije v občini.
Vrata društ\'enih prostorov bodo na Širokih odprli 1er predsiavili dejavnost javnosti ob letožnjem prazjtik'u občine Šmarino ob Pa-ki in tako na najlepši način zaznamovali 5(i-lclnia> delovanja. Ob lej priioŽnt.>sli bodo v spodnjih prostorih pripravili razstavo starih kolesz motorjem, v zgornjih pa foto razstavo in raTslavc» modelarskih izdelkov.
■ T-p
8
SREČANJE

4. oktobra 2001
Klepet z Dušanko Simonovič in Olgo Ulokino
Kje so tiste stezico?
Imenitni $ogovornici sta. Dušanka Simonovič in Otga Uiokina. Obe zaposleni na Giasbeni šoli Frana Korona - Kožeijskega v Velenju. Pn/a poučuje solo petje, druga teorijo, klavir in korepeticijo na pevskem oddelku. Dušanka Simonovič je diplomirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu, kjer je 2 odliko opravila tudi magisterij, operna in koncertna smer. Peta je v splitski operi, bila solistka beograjske opere, snemala za radio in televizijo, veliko nastopala v tujini... Olga Ulokina je muzikotogijo in klavir študirala na Konzervatoriju Rimski Korsakov v Sankt Peterburgu, tam poučevala teorijo in tesno sodelovala z znano avtorico sodobnih priročnikov za solfeggio Ino Mo-skalkovo.
OlISANKA SÍMONOVIC: »Velika sriiCa, res. Vcsic. Jo-slej sem delala samo x dvema kore pc lilo rje m a in vajena sam ju bila. Etfen je bil Mladen Ra-ukar, profesor na Akademiji za glasbo v /agrebu. izjemen človek, ki mc je oblikoval koi pevko in glasbenico; drup je bil Nikolaj ŽliCar» ki mi je ogromno p«."^menil. Zasebno in poklicno, /.gfjdilo se je, dét sva
koncertnega nastopanja sem imela /a hrbiom samo dva ko-repciilorja. No,zdaj imam Olgo. Izkazalo se je, da st^ bili moji strahovi popolnoma od-vei in na tem mestu se ji opravičujem. Izka/ala }>c je kot iz» vrsljia glasbenica, ki popolnoma obvlada nenehno iskanje dialoga med klavirjem in peljem. z dinamiko, znanjem, sli-l<^m, izrazom ... Vse (o ima v
me pri njej izjemno pritegne in 10 je li.sio, kar zelo spo^iu-jem. Najbrž sva se tudi z.aradi lega tako hitro ujeli.« ^ rt ujeta kakšen xknpeii fW.sMp 5e y Miřjiji prÍh<Hl/M' síi?
DUŠANKA SIMONOVIČ:
»Najbrž- Nisva bili leni, ponudili sva sc C elju, R^^aški Slali-ni, Velenju ... KliCcjo. In gotovo se bo kak nastop zgodil v
Obe je splei okoliACin pripeljal v Velenje. V zadnjem (Obdobju ju spoznavamo tudi na koncertih. Mi pa smo se k njima ptwa-bili na klepci.
9 Od kod prihajata? Zakaj
sia tukaj? OU;a ULOKINA: »Prihajam iz Rusije, i/ enega najiepi>ih mesl na svetu, iz Sank! Pclcr-burga. Zdaj že šesi let živim v Sloveniji. Človek nikoli ne ve, kam ga bo pol z-inesla. Glasbena družina smo. Ko so moža lg^>rja. violinista, povabili v orkester RTV, mene pa v glasbeni alelje Tarlini v Ljubljani, smo se odločili in pri.šíi. Dve hccri imava,ena je stara l^Iel, druga 8. Okolje .smo.siwr spremenili, ohranili pa smo način življenja. Ctlasba je nekaj najlepšega na svetu in povsod po svetu je tako.«
^ Kako pa ste pri.ŠH iz I Juh'
Ijane v Velenje? OLiiA ULOKINA: ^Spet z vabilom. Tokrat je prišlo od ravnatelja glasbene .šole mag. Ivana Marina. Navdušeni smo bili nad možnostmi, ki so nama jih nudili tukaj in ni nam žal, da smo pri:^li.«
9 Je velika razlika med filaS' henim izoftra zeva njem v Ru' siji in Sloveniji? Med navinom, kako ste se izoh' raievali ri in tenij kako poui'ujete pri na k? OLGA ULOKINA: »Predvsem so se spremenili časi. Primerja-
ti jc ležkii. Vsaka pot pa lahko pripelje do dobrih rezultatov» če ima bodoči glasbenik dobrega prtjfesorja in željo, da uspe.« 9 / Dušanko Simonoviv se srečujemo ffi osmo leto. Va vseeno marsikaj se ne ve^ nw.
DUŠANKA SIMONOViC: »Sem iz Dubrovnika. Pevske poti so mc vodile najprej v sj^litsko opero, polem biřograj-sko, potem pa v Velenje. Kot je rekla Olga, ust»da, usoda ...« ^ Poučujete sohpetje na ftl^s-heni Šofi. Se vedno pa radi tudi nastopate. DUS/VNKA SIMONOVIČ: »Ja. §e vedno rada tu in lam nastopam, čeprav je tisto osnovno, kar v Velenju pričakujejo od mene, pedagogiko delo. Odkar sem tukaj, sem poučevala že veliko uCx'ncev. Vsako leiti se je na nnvo vpisalo kakšnih pel ali Sesi. To pomeni, da jih jc doslej ta oddelek na nižji ali srednji stopnji obiskovalo 4(J, morda celo 50, Lahko se pohvalim, da dva od njih v Gradcu končujeta akademijo in sta prva Veienjčana, ki sla Studirala in dokončujeta i^tudij pelja v Gradcu. Na to sum zelo pc^nos-na«.
9 f^f pfovite, da še vedno ra-di tudi nastopate. Je najbrž velika sreća, da ste se našli in uje/i z OlfUf Vlokino, ki na koncertih spremlja s klavir-jem?
se razšla in treba je bilo nekaj ukrenili. Nekega lepega dne. k<H sc rado zgodi, je gospa Ulokina priSla v razred, se predstavila ... Čisropreprasio je bilo. /ačdi sva sodelovali. Na začclku sem bila polna dvomov. Pa ne zalo, ker ne bi verjela v to stxJelovanje, bolj /^radi (istega, kar sem rekla Žcprej. Iridesel lel mojega opernega in
sebi.«
9 Kako vt fzledate na to sode-
lovanje? OL<ÍA ULOKINA: »'/. Dušanko je užitek delati. Mogoče je malo nerodntî govoriti o lera zdaj, ko sedi zraven, vendar premore neverjeten skupek glasbene in človeške kulture, lopline. visok prtifesionalizom in neverjetno korektnost. To
bližnji prihodnosti.« ^ Je zeto ptmtembno, da tmo človek na luiru f)h sehi kof^a. na katerega se lahko zanese. DUŠANKA SIMONOVIČ: »Zelo. Zame pelje nikoli ni bilo samo pelje. Cc gre Z4i samospev, so to pesmi za glas in klavir. Če gre za orkestrsko zadevo, je ludi treba iskati ujemanje.«
9 Ohe sto prišli v Velenje iz vť likih mest in velikih odrov. Najhriseto.karjez/iaj, razlikuje o<i tistejia, kar Je hilo. Kaj sta najteije sprejeli v vem okolju? DUSANKA SIMONOVfČ: »Priznam, da mi je v nekem diíločenem obdobju, a le kratek čas, silno manjkal oder. Bila sem vajena kostumov, predstav, ritma življenja, ki je popolnoma drugačen od tega, ki ga Živim zdaj, ko poučujem. V Solo grem vsak dan in se posvečam drugim, V icatru pa se človek posveča samo sebi in edino sebi: ima vajo, predstavo .... Po njej se zgodi, da tudi deset, petnaj.^t dni, nima ničesar. Tako dolgo pač. da predstave ni spet na prt^gramu, S prihodom v Velenje sem se morala popolm^ma obrnili od sebe, k drugim, k učencem. A ni bilo ležko. Slo jc za nove izzive in z,a odkrivanje novih možnosti. Mislim, da sem osebno s tem samo pridobila.« OLOA ULOKINA: ^»Moj osnovni poklic je bil vseeno pedagogika in zame 10 ni bilo tako ležko. 'ležje je bilo. da sem se morala naučiti slovenskega jezika in tukajšnje glasbene kulture. Vedno, ko delaí z otroki, ko jih vzgaja.š. sledil narodovi rdenliieii in gradiS na tistem, kar jim je blizu. Blizu pa jim jc narodno gradivo. Tako jc tudi v glasbi. Ker sem tudi v Sloveniji hotela delati tako, sem morala najprej sama spoznati glasbeno kulturo slovenskega naroda. Ta me je tudi zelo zanimala in to zame ni bil Íí>k. prej velik profesionalni izziv.«
^ Katera slovenska narodna
pa vama jenajhliiia? OLGA ULOKINA: »Kje so liste stezice...«
DUSANKA SIMONOVIČ: »Oh. veliko jih jc. Rccimo lista. KoroSka: ,Sva z ljubco na jarnak htxiiva..."
■ Milena Krstić • Planine
Na OS Gustava Slliha bodo spoznali 17 Jezikov
Učenje tujih jezikov odpira mnoga vrata!
»Slovcni^inH jc sodohcn jc/ík, ki /mo« rc povedali svetu vse o sebi. čl(»veku, družbi, naravi, izraziti vse dileme, pred katerimi JC človeštvo. Zato vabimo drtice, da vstopijo v nasJe/Jk» kol ml stopamo v druce.« To je misel pre<lscdnika Slovenec Milana Ku6inH, ki mi jo je zaupala ućiteljiai angleščine na velenjski OS Gustava Siliha Nui^a Go.^niki ko mi ju skupaj s kolc^ico« učiteljico slo-ven.šcine Bisurko Hrnćič, ptvdstavlla Zi>nimiv prdjukt. ki ga ]>riprav]Jajo na tej šoU. .Svci Evrope je nsrmreC leto 20<)l proglasil /a evropsko leto jezikov, pnjšnjo 5re<l4» pa so marsikje obele/ili mednarodni dan,jezikov. Na soli Gustava Šiliha mimi» tei>u niso /ťleli iti. Naj i/.-zveni kot vabilo na predstavitev projek* là, kt se bo v avli ^ole pričela to soboto, ob IL uri.
In zakaj so se na M odločili, da evn^p-skemu Unevu jc/ik(w posvclijo poseben dûJi? Nusa<»o5nikje prepričana: »Vsem ljudem bi moraii omogočiti, da sc učijo tuje je/ike in to vse življenje, saj si vsak zasluži priložnost, da izrabi gt)Spodarskc in druge prednosti, ki jih p(.inujajo jezikovne sprcint'Kti. Učenje jezikov pt>ma-ga razvijali strpnost in razumevanje različnih kulturnih okolij. Zalose v tem le-
Na osnovni šoli Gustava Šiliha bodo v soboto predstaviti kar 17 tujih Jezikov, pri Čemer bo učitefjem šole pomagalo še 20 zunanjih sodelavcev. Nam sta fyrojekt predstaviti angUstka Nuša Goinik In slavistka Biserka
Hrnćii.
tu nna naši šoli ne bomo učili le najbolj razširjenih jezikov, ampak tudi jezike majhnih narodov. U če nje jezikov je življenjski prtKCS in nikoli ni prepoznem, da se začnemo učiti tujega jezika. Najbolje
bi bilo. da bi se vsi med sabo pogovarjali v svojem jeziku in bi te vsi razumeli. A žal ni tako, /aradi vsega lega smo se na na.<i s^oli odkičili. da bomo izvedli »Dan jezikov-. Osrednjo sptjrt^ilo je zeb eno-
stavno - »ličenje je/Jkov Je odpiranje vrat in to znami» vsil««
Najprej dclavnice, potem predstavitev projekta
Kot nam je povedala Bi.sorka I Irnčič se na dan jezikov pripravljajo vsi učitelji .^ole. »Delamo limsko. Ves leden pred tem pri>jekiom bomo po šolskem radiu predstavljali zunanje sodelavce, ki nisc^ slovenske narodnosti. Na dan projekla pa s! bomo v avli šole labko ogledali še video projekcije s leh predstavitev. Delavnice bodo potekale v dveh smereh -za razredno in predmetno stopnjo p(«e-bej. Na razredni stopnji bo sodelovalo [5 skupin » na predmelni stopnji pa bo delovalo 20 skupin. Dve bosta s področja slovenskega jezika» dve s področja angleškega, Ki delavnic pa zajemajo osia-li tuji jeziki. Ob delavcih íole smtj namreč v pr^ijckt vključili i^e 20 zunanjih stv delavcev.«
Dve iUilski uri nisla prav veliko, če se človek uči še neznanega jezika. Kiik.šen je torej namen teh delavnic, ki bodo, nenazadnje,svoje delo tudi javno predstavile? Nufci CKîSnik pravi: »V dveh kil-skihurahsc učenci res ne bodo mogli veliko naučiti, Želimo, da se dotaknejo
ponujenih tujih jezikov in se morda naučijt"» kakšno rimo, kratkv> pcsmico ali se predstavili v tem jeziku. Predstavili bomo namreč kar I7cvropskih jezikov, od nizotzem^ine. ^pan^inc, ruSčine.... Japonščino in kitajščino pa kot azijska je-Z4ka. Med njimi b<i ludi zelo poseben jezik-najstarejši Še živi evropski jezi k-evskaro- ki je letos, v leiu jezikov, proglašen za jezik leta.lbjc jezik baskov, ki je sodobnim Evropejcem neznan in ne sodi v nobeno jezikovno družino, siij so Baski ostanek predindoevropskega prebivalstva zahodnih Pirenejev. Baskovski jezik spada v skupino 2W)tl majhnih jezikov.«
Dan jcîdkovbo lorcj pote kal v soboto, c^d 8. do 12. ure dopoldne. Kratka predstavitev dela v delavnicah se bo pričela ob 1 l.h, ko bodo v vseh avlah iiole žc na t)gled razstave, ki jih učenci in učitelji pripravljajo žc ves leden. Pasiimezne skupine pa b(ido pripravile kralkc predstavitvene pa^grame. Svoje delo želijo učenci in učitelji pt'»kazali tudi navvven. »Želi» mo, da se predstavitve jezikov udeležijo (udi starši nu.ših učencev ter sodelavci in kolegi iz drugih osnovnih in srednjih sol!«
■ Bojana Špeget
4. oktobra 2001
«fl^ÉAS
107,8 MHz
BÂim! IK ùisomi mwK * mum m ùsopismî MOWK

Kt^TDHj smo jo ]>rcpo/.n^li. Našo Rajka Lesnik, ki počíMí za nami in ol>rii>c prah s papirjev, kijih še kar hranimo, pa čeprav je jasno, da jih ne bomo vwii več v roke... V ponedeljek seje pojiivi-ia v prostorih NaiU;)*» ča&a v novi ddovni ohleki. Cela Je liila modra, sumo oi)n)be na rokavih in žepih, so bileroioale. Ti^ti, ki so jo videli na radiu, pa so trdili, daje bila lam vyollčna. »>.la, dve novi delovni obleki sem dobila.o je povedala i nasmehom. »Eno /a tam in eno /si tu.«
Slane Vovk, urednik Našega časa. jc dobil pa pi}>čalk<i. /.akaj mu jo jepiidarii ilirektor Doris Za-kosck,ni /nano. Morda jc imel v mislih, da jo bo lalikii uporabil na petkovem gobjem pikniku, da bo lahko zažviřgaL Ce se bo izgubil. Pa v gozd spk>h ni Sell Ko so drugi iskali, jtí sam Stídclpri polnem loncu gobje juhe. pripravile sojo g^>barke Bisernice. in pc^njej iskal >»la boljše« kose. Piskal jc pa potem v ponedeljek, ko so ženske v redakciji že prehudo obirale. Pane jabolk. Enaodnjihse je skoraj sťsedta, ker je novo maniro uporabil prvič. Sicer pa ima Stane o obiranju svoje mnenje. Trdi namreč, da se mu lahko jzognci% če prideš prvi in grei> zadnji. Kt>legi( janež Plesnik ima pa nov fotoaparat. In !o minollo.
Kdo pravi, da pri nas ni nič novega?
mkp
mh
NAHkATKO
TABU
Če še nisle član Fan kluba skupine Tabu. pa bi to radi postali, se čimprej včlanile. Pošljite svo|e podatke In email naslov, za nagrado pa boste po povzetju dobili majico ali kapo. ki jih podarjajo Tabu in Radenska. Naslov: TA8U FAN CLUB. PP4Û, 3310ŽALEC.
PS: ob prevzemu majice In kape bosle morali poravnati stroške poštnine.
DEMOLITION GROUP V VELENJU
Vpetek.12.10.20Cn ob21.00 v bodo v Mladinskem centru v Velenju nastopili DEMOLITION GROUP Občinstvo bosta pred njihovim nastopom ogrevali skupini WRECK iz Velenja in MARVIN l2 Laškega.
KLUBSKI MARATON
V okviru vseslovenskega klub-skega projekta Klubski maraton, o katerem smo pisali v prejšnji številki, bodo v soboto. 6.oklobra. v Mladinskem centru Velenje nastopili Slst En 343 In Kraški solisti.
O.S.T.
8.oktobra bo Izšel prvenec perspektivne slovenske rock skupine O.S.T Izidu albuma. Id bo nosil naslov »8 mm«, bo sledila slovenska turneja, v okviru katere bodo 20.oktobra nastopili tudi v Velenju, v klubu Max.
ZABLUJENA GENERACIJA
Svoj prvenec je dočakala tudi skupina Zablujena generacija. Album z naslovom »Pozitiv Vabrejšn« je Izšel v ponedeljek. 1 .oktobra. Trenutno aktualen singl s tega albuma je skladba »Superboy«.
OKO
Legendami trlo Oko. katerega gonilna sila je kitarist Pavle Ú-vec, je izdal album z naslovom »Live decemb^ 2000 - A Tribute To JImi HendriX" z21viml posnetki z maratonskega koncerta v ljubljanskem klubu Hound Dog. Albuma ne bo v redni prodaji. mogoče pa ga bo kupiti preko uradne spfetne strani vvvinv.tTio-oko.com.
JENNIFER LOPEZ POROČENA
Aniertókii pevka in igralka Jen-nJicr Lope/., oblečena v zanjo tipično belo obleko z globokim dckolicjcm in nizkim izrezom na hrbtu,,«} jc poročila s plc«\U ccm in koreografom Crisom Juddom. Poroka je potekala v tajnosli in v ožjem družinskem krogu. Lope/.ova (31) in Judd (32) sla .sc poročila v sobolo zvečer na njunem domu v predmestju Los Angelesa, je sporočil pevkin liskx)VnipredslHVnikAI;m
Opravičilo
V minuli Številki nam jo je zagodel škral. Na lo siran so se namreč prikradli nckaic-ri članki, ki so svoje pc»lan-slvo opravili žc davno. Za neljubo napako se vsem prizadetim i.skreno opravičujemo.
■ MiČ
e K e [ I
v leh dneh je i/M\ novi. trer-Ji alhiim škotsko-amerLške skupine (îarha^e » Ben u ti I u I-Gsirbage«. Prvi s\nf>\ \i alburn» »Androgyny« se veselo vrtí že nekaj Časa, skupina pii seje pmvkiir odpravila tudi na evropsko lumejo.
Skotsko - amcrSka zdrui^ba, za katero šc zdaj niso dokončno definirali glasl^encga sloga (pop & noisc), se je v koreninah zasnovala že v zaCeiku o.semdcsclih lel. MoSki del skupine prihaja z druge strani oceana, njegova gonilna sila pa je bobnar Bulch Vig. Po ne-uspe.snem paskusu Študija na univer/i v Wiscoasinu vzačel-ku osemdesetih, sc jc pridrui^il garažni punk skupini Spooncr lam je spoznal Dukea Erickso-na, s katerim sta poleg glasbenih ambicij na^la Se nekaj skupnega - svoje kmečko poreklo. Tretji član skupine, Steve Marker, je bil vnel t)boževa-lec skupine Spooner in jim jc celopomagal snemati albume z denarjem, ki ga jc prislužil & koSenjeni I rave..
Skupina Spooner je po ireh izdanih albumih ustanovila lasten siudio Smart Studios, kije postal zatočišče neodvisnih rock in punk glasbenikov tistega časa, kmalu pa jc začel pridobivali tudiže uveljavljena imena (Nirvana, Sonic Youlh in Smashing Pumpkins).
Buieh je nekega večera na MTV zagledal video skupine
/
Angelfish. kjer mu je v oči in v ušesa padla faniastična rdeče lasa pevka Shriley Man-son. Vig je takoj vedel, da jc prav ona glas, ki ga potrebuje lakral komajda rojena skupina Garbage. Shirley, rojena v Edinburghu na Školském, je svojo glasbcnt) karier() pričela kol ki h vi a tu ris I ka in backvo-kaiisika v skupini Goodbye, Mr.MacKenzie, poiem pa je prestopila v skupino Angel-llsh. Pri.stala je na srečanje s lanti in danes vsi pravijo, da jc bilo prvo srečanje grozno. Vsi so bili nervozni. Ampak fantje so bili prepričani, da je Shirley pravi glas za njih, ker ima .jajca".
Ime so si nadeli polem, ko je njihove eksperimente slL^l prijatelj in dejal, da vse skupaj zveni kol Garbage (smeli). Prvi album z naslovom
„CJarbage" je iz.§el leta 1995. Sledil je velikanski Ui^h, tako s strani paslašalecv, kot kritikov. Sing I i »Vow«, »Ouerr«, »Only Happy Wlicn II Rains« in »Stupid (iirls« sc postali velike uspešnice. Leta 1996 je bila skladba »Number One Crush« uvrSČena na enega izmed najpopularnejših sound-irackov iela "Romeo and Juliet",gostovali pa sotudi naso-undlracku "The World Is Noi Enough", zadnji nizličici popularnega Jamesa Donda. Po dvoletni turneji so začeli delati na svojem drugem albumu in ga maja 1998 pt>d naslovom »Ver.sion 2.0« tudi izdali. Na njihov tretji album, aktualni »DeautifulGarbage«, pa je bilo trcl>a spet čakali tri leta. In zdaj jc tu...
■ MiČ
Nierob. Nevestina priča je biki njena najboljša prijateljica iz otroštva Arle ne Rodrigue/, ženi-nova pa Benny Medina, dolgo letni prijatelj in menedžer Lope-zove. Poroke se je udeležilo okrog 170 sorodnikov in prijateljev mladoporočencev.
CELINE ZA ŽRTVE
Celine Dion in več drugih zvezd quebcSkc glasbene scene je v petek zvečer nastopilo v Montrealu navehkem in ganljivem koncertu v spomin na žrlve terorističnih napadov na ZDA. Celine Dion, sicer mati osemmesečnega sinka, jc tokrat prvič javno nastopila,potem koje dccembraleta 1999 začasno prenehala na.siopalL Slavna pe\^jc pred kakimi 12XHK) obožcvaici, ki so naptMnili Forum v Montrealu, zapela le eno pesem, in sicer uspeSniœ »L'Amour exLsle encore« (Ljubezen Se vedno obstaja), vendar je z njo popolnoma navdušila občinsivci. Celoten izkupiček koncerta, na katerem je sice nastopilo preko 200 glasbenikov, bodo organizatorji nakazali ameriškemu Rdečemu križu za pomoč svojcem žrtev napadov.
PREMOŽENJE ZA PISMO
Veriga restavracij Hard Rock Cafe je kupila pismo, ki ga je nekdanjemu Beaiulu, Stuju Sute-liffu, poslal George Harrison. Za I ri strani dolgo pismo je odštela 8225 funtov. Pismo je leta I9()i) ifarrison poslal Sutciiř-fu v I lamburg, kjer je ta živel s svojo prijateljico, in ga v njeni prosil, naj se vrne v Liverpool. Sutcliff je igral bas kitaro pred McCartnevjem, Harrison pa ga je prosil, naj sc vrne v Liverpool, ker naj Paul ne bi biJ dovolj dober. Sutcliřťje leta 1962 umri zaradi možganske krvavitve.
HIP HOP V VELENJU
Jutri, v petek, 5. oktobra, bo v organizaciji HIP HOP VIZIJE spet potekal tradiocio-nalni hip hop večer v klubu
Max. Na tokratnem SPECb\L HIP HOP & R'N'B FRIDAY NIGHT PARTY-ju bodo za gramofoni stali DJ SUPA-STAR. DJ E.1 in DJ(ejka)Nl-NJA.
■ Mfč
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
^ potBia v^ sotNto ob 9.35 tli. ZmaQovalno sMadbo p8 lahko sl^ v progia-mu Radia Velenjd dVBSiJStdnsvno: po poroCIllh ob 9.30 in po poročllh ob 18.30.
1.	E.T.-Slomil ću ti srce
2.	GARBAQE-Androgyny
3.	ALIEN ANT FARM-Smooth Criminal
Tûkral ste se odločili za znano hn/aško skupino E.T Čeprav so njihovi zlali časi, ko jez njimi prepevala še pevka Vanna, že za njimi, imajo tudi v novi zasedbi, predvsem med mlajšimi poslušalci, še vedno precej uspeha. S skladbo »Slomit ću ti srce« so uspešno nastopili tuđnaletolnjemfe-stivalu »Melodije Hn/atskog Jadrana«.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v led niku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 30.9.2001 ;
1.SL0V. ZVOKI: Smeh klarineta	10 glasov
2.MLADE FRAJLE: Laško pivo	8 glasov
S.KOVAČj: NI vse bogastvo	7 glasov
4.KLAVŽAR:La2nivč0kmoj	5 glasov 5.SL0V. MUZIKA^fTJE: Irharce in črn klot)uk	O glasov
Predlogi za nedeljo, 7.1 Û.2001:
1.DOBRI	ZNANCI: Šumijo gozdovi domači
2.DVOJČIC(V+V:VJV-polka
5.EKARTilz	mošta vino
4.MES£ČNiKI:Zalunco
5.R0GLA:	Me prodam
■ VUiGrabner
10
VRTI u AK

4. oktobra 2001
•Župnik lože PrlbožiČ. dekan Šaleške dekanije in prvi častni občau Šoslanja ter Vida Rudnik, rav-nateljica osnovne šole Biba Roecka v Šoštanju: »Vi torej mislite, da smo mi premalo molili in zato nismo bili uslišani, ko smo zagovarjali dve ŠoH? Zna biti, zna biti...«
-liojan Kugonii^ jo /aprisc/on ŠošlunjČan. Va je kljuh lumu spr«2inenil kraj bivanja, z družino, ^eno Nu^o in Ire-mi sinovi, su ju pniSiJil v Ixiknvico, i^uprav občina ros oslu-ja ista. V s)u^tK> pa au po nov«mi vozi v /aluc, odkar Je bit imenovan /a vodjo tamkajšnjemu Krine^u nakupn^^a (^unlra in nu več v Velonjo, kji^r |e prird časom vodil Vis a VIn. »Ibliku .spromcmb! Pntom ni rudno, da vas zadnje ne videvamo več na snjali svela občine Šoštanj,« ugotavlja dinsktoriira obdinsku uprave Mirjam Povh. Kuj^onič je kol prndsednik nad/omosa odbora. vCasih njihov» seju rodno s]>remlial.
•Direktor Komunalnega podjet» ja Velenje Marjan Jedovnicl^ godbeniku Zarje Šoštanj: » Saj res igrate, da človeka pogreje^ ampak (o ne more biti razlog za pocenitev naših storitev.«
Dobrodošli
v niovi Ljubljanski banki
v Savinjsko-S
Z oktobrom 2CK)1 se Banka Velenje d.d s svojimi poslovnimi enotami in poslovalnicami združuje z Novo Ljubljansko banko d.d.
Skupaj s posloval niča m i pridruženih bank: Pomursko bar>ko d.d.« Banko Velenje d.d. in Dolenjsko banko d.d. obsega poslovna mreža NL8 d.d. 172 poslovalnic po Sloveniji.
Nova Ljubljanska banka d.d. je r>djmočriejša banka v slovenskem prostoru z največjim obsegom poslovanja. Po deležu mednarodnih poslov je vodilna med slovenskimi bankami.
Prepričani smo, da lahko tako posameznikom kot podjetjem ponudimo najboljše rešitve sodobnega bančništva in omogočamo podporo pri odpiranju novih priložnosti.
Ob združitvi z NLB d.d. bodo stranke Banke Velenje postale stranke Nove ljubljanske banke.
Veseli nas, da vam lahko ponudimo iiroko paleto storitev, od poslovnega bančništva in hranilništva do investicijskega bančništva za individualne stranke, javne ustanove, samostojne podjetnike ter mala, srednja In velika podjetja.
V svojih poslovalnicah lahko tudi vnaprej opravljate vse bančne posle na enak način kot do sedaj. V banki smo storili vse, da bi ob združitvi proces poslovanja potekal nemoteno in da boste z vsemi novostmi primerno in pravočasno seznanjeni.
Z veseljem vas pričakujemo v vaši poslovalnici Nove Ljubljanske banke.
O
ljubljanska banka
Afovg tjisblfsnska tsnka d.d., í/ub/yan?
Kaj lahko storimo za vas?
Ne bo pomagalo
Obskicpu IcloSnjc Pike so nckaieri prcJkigali. da bi na-slednj« leto 7» pokrtwieiji. co poprosili ministrico za kulluro. DrugI sc bojijo, da (udi nc bi pomagalo, da bi minisirsivo 10 »regional' no" prireditev primaknilo kak lokr.
Gorenje samostojno
Enim so ŠU kar lii&je pokonci. ko NO slikali, da hoCc bili Cj<ueoje samostojna volilna enoia. 'Jo pa jc malo pre-wlikiwmc.^anje gospo Jar-slva v p<.>!itikt>l íícvcdH. ko pa eni pož^najo^mo giganta Ckironjc, nc pa vaike skupnosti Mcm imciK^m.
V gozdove
Dull parti/anslva v Slovencih ni zamrl, /adnje dni sa) šli Slovenci znova množično vgozdi-Av. Po gobe!
Kdo bo močnejši
C) lem, v katero občino ]>o-•Ja spadala Dnjžmii^e in Prelij h(} i>JIt)ial dri;ivni/bor. /daj sc bo izkazalo, katero občino biHk) domači poslanci K'>lj pcHiprli. Ali bo prevladala krajevna pripadnost ali strankarska disciplina.
Dan za dnem
Imeli smo dan turizma, ilan jc/ikov, dan brez avtomobila, dan srca... KxJn^ij, ki bi jim bilo ireba posveUU kak samostojen dan je toliko, da treba podaljšal i leto.
Sem in tja
Ljubljanska nadAkofija je moOneji^a od Koroške. NacKkotřjaje (bo) dtit>ila nazaj velike površine gc^zdovv /gsjmji Savinj.ski dolini. Na Kcvn^f^ko gre Ic ena Smreka i/ZadreCke doline,
DrŽava na glavo
Vnekatcrih krajihseveselijo, da s« j« državna uprava približala ljudem, feprav mno^ pravijo, ilasejim je i^e krepko ptwzpola na glavo.
Gorenje
VSoi^tanju imaj<^že dt^slcj veliko gorenja v tamkajšnji termoelektrarni. V prihodnje naj lîi bilo v icm kraju fcveČ Gorenja.
Dan srca
v nedeljo je bil Dan srca. Tisti, ki so Širokega .srca so menda praznovali bolj kot ozkosrcneži.
4. oktobra 2001
«wáCAS
REPORTAŽE
11
12. Pikin festival /e preteklost
Pika bi bila županja kar celo leto!
Tako Je /Htrdihi neprvmaj^lji-v:t pťuusUi nauajívki). kojí ní bilo čisto nič dc> tť^n, da bi oblast v ViHvnju vmila v nik« župana Srećka Meh». Obírala seje in ohírala, mu/iibi. (>lHdíhi jo tenio in nii koncu, pred številno mnrtžico r^enih prijateljev. pi»pus(ila. Amp;)k šele. ko jI je h u pan ob(|ubíU da bo oblast tu« (M ilrufio leto njena, vsaj /a en teden, če ne /a d^e. In županje c»bljubil. da l>u oblast dobila, pa čeprav bo l'estival nosil številko 13. Prepričanje namreč, da je za Piko u* !*rečnn številka.
Sc pRîd veliko /«kljućno slcjvcs-nosijo, ki jc na mestno oiroi>ko igrišče priva hi la krepko mrí(KÍco Pikinili prijateljev i/vstfh konccv
drŽave, se jc v okviru feslivala y godilo Se maisikaj, Tudi lelos so nanj prišli Pikini mali prijatelji iz Sarajeva, ki síj jim dodobra predstavili ludi Pikino meslo. Tudi leîosso oblikovalci napolnili Pikjn Sparovček, kovanec pa bodo sortirali inšteliwaj do konca Icla..,
Od srede naprej jc živelo ludi mcslno otroško igrišče, ki jcprcj /aradi dežja samevalo. Taborniki so postavili mogočen labor, ustvarjalne delavnice na prostem so vabile. Vsak dan st^ na prizoriščih Pikincga tcslivala sprejeli krepko preko avtobusov organiziranih skupin obis-kiwalccv.včasu festivala preko 180 avtobusov. Pridružili so se
jim Se domačini in v Rdeči dvorani. kjer so lahko tokrat ustvarjali v delavnicah na lemo knjiga, jih je na en dan ustvarjalo tudi več kot 5000...
.Sobotni Pikin dan je bil kot nalili za slovo. Sončen in topel, dogodkov poln. Pik in Piko-lov jc bilo toliko, da jc bilo veselje pogledati. Nastopajoči so bili resSicvilni, zaključna prireditev pa seje pričela v zraku. Dobesedno. S skokom padalcev, namreč. In pť^tem je Damjana (rolavSek /apela Pikin{> pesem in Se nekaj svojih, vmes pa smo se poslavljali. In.se poslovili ob taktih odličnega mladinskega orke.slra glasbene Sole Frana Koruna Koželjskcga, ki ga vodi
Zadnji dan festivala, na PlMn dan, je bit obisk festivala največji. în st<oraJ ni biio matči<a, ki
ni bii tudi sam obiečen v Piko aH Pikota...
Dr. Kristina Brenkova - častna pokroviteljica PIkinega festivala
«•ééa«i»é»«***««
Čudovit večer s krušno mamo Pike Nogavičke
Večer so naslovili »Obdarovanja /a piMiteijicu dr. Kristino Brenkov» in /ji vse nas.« Kot da bi v naprej vedeli, tla vse ude* le/en ce petkovega veČerneua sreCai\}a s pokniviteUico 12. Pi* kineua festivala čaka t«»Cno tak večer. Poln topline. sp4»minov. pa tudi ,sedanj4»st1. ki jI je svojo žinhtnost dala v kratkem 90-letna dama. Skromna in iskriva je navdušila polno knjižnic», v njeni družbi pa se je odlično počutila tudi Pika. ki ji je pniv ona dala lako lepo Slovensko ime.
Pisateljico, urcdnico in založnico, 7 zelo bogato življenjsko /g^xJbo. jc predstavil njen dolgoletni prijatelj in ljubitelj pisane besede .lože /.upan. Ja, hvalil jo je na vse pretege, a ni čisto nič prcliraval. Dr. Kristina Brenkova je s svojim delom, pisateljevanjem. prevajanjem in uredniko-vanjem na Mladinski knjigi pustila krepak pečal svojemu času in /anamccm. Še vedno piSe in ustvarja, saj uživa v tem. da otriv kom pripoveduje simpatične /godbe, ki bodo zagotovo ite d(3l-go navduševale in budile otrcjSko domišljijo. Navdu^na jc bila nad ra7siavo,kijo jc njej v časi v galeriji KC IN pripravil Marjan Marin^k navdu-sena nad kul-turnmi prograinom, v katerem sla blesteli odlični mladi glasbenici, Študentki glasbe, barflstka
Tina Žerdin in violinistka In^a Ulokina. Potem ji jc direktor Pikincga leslivaJa predal plaketo častne pokroviteljice, župan Srečko Meb pa spominsko dari-k>. Ves čas pa je bila ob njej »njena« Pika, kajti prav Kristina Brenkova je knjigo prva prevedla v SloveaSčino In jI dala tako simpatično Slovenes ko ime. V to, daje to vredno, stajo prepričala takrat šc majhna sinova Klas in Lan. kojima jc na morju prebi-
rala nemSko ver7ljo knjige in jo sproti prevajala. Fanta menda še v vodo nista več hotela, tako ju je skrbelo, kaj bo Se uSpiČila Hka- Pred leti. natančneje 1985, jc v Velenju pripravila razstavo »4i} let Pike Nogavičke«, zagotovo jc bila ludi ta eden od razlogov, da se je v Velenju pred dvanajstimi leii zgodil prvi Pikin dan. ki jc prerasel v največji otroSki festival v državi..,
■ bš
Pika se je za teto dni posioviia. V slovo smo ji pomahali vsi, tudi najmlajši, pa Čeprav so se ti
strinjali s Piko, da bi moral festival trajati kar ceio ieto.
ž EmerSič...
Lc\os pa se je zgodilo Se nekaj - čisto resnično je s festivalom zadihalo in zaživelo celo mesto. Prebivalci smo lahko ponosni, da imamo Piko, ki poskrbi za toliko lepih trenutkov naSih otrok. In tudi smol Pa čeprav
se zgodi, da promet v križISčlh obstane, da jc na vsakem koraku gneča, da so starSi po eelote-denskem obiskovanju delavnic utrujeni. Kakorkoli že. Ne le v omarah olr<^k iz ŠaleSkc doline, v vse več omarah otrok po vsej dn^avi bo Z4i leto dni sprav-
ljena Plkinii »uniforma«. 1 isti, ki so že kdaj priSIi, sc vračajo. In s sabo Pičimo pripeljejo ncive in nove Pike in Pikote... /a leto dni Piki kličemo adljo. hkrati pa se fv veselimo novega snidenja z njo. A ne?
■ Bojana Špegei
Vesele vaške igre Šmartno ob Paki
Druženje in zabava
SMARINO OB PAKI, 30. oktobra - Predsednik 'l\jri* stičnega društva Šmartno ob l^ki Zdravko Ramšakje ob
izvolim letos spomladi obljubil, da bodt> znova organizirali vaške igre. Svojo obljulx) so člani druStva v zadovoljstvo oWanov izpolnili.
ral igre: »Sem zadovoljen. Njihov namen je bilo druženje ter zabava, (ilede na odziv občiastva, b je ekipe pridno spremljalo pri opravljanju nalog, menim, da smo cilj d(\se-gli. PričakiAali smockipevseh desetih va.§kih skupnosti, žal. -Sta se dve izneverili.«
Za vedro razpokiženje na-stopaji^čih in gledalcev m na prostoru pri brunarici ob železniških tirih pcvikrbeli ludi domači godci, za sladke do-brcMe pa pridne domače go.s-podinje.
■ tp
Tudi pretai<anje vina ni bilo za vse enostavno opravUo
Za tckmovalce in tekmovalke ekip osmih va S ki h skupnv'ttti so organizatorji pripravili siiri igre, kot rdečo nit pa vlečenje vrvi. Prav lo je bila tudi najbolj razburljiva preizkuSnja, ki je pri gledalcih in samih tekmovalcih vzbudila prcccj navijaških strasti. Pa ludi sicersn obiskovalci pridno spodbujali nastopajoče pri oblačenju kmeta, merjenju buče, obiranju jabolk ler pretakanju vina (beri vode). Ob koncu jc bila za točko boljSa ekipa vaSkc skupnosti Podgora, drugI so bih tekmovalci in tekmovalka Skornega, tretji Slatinčani. Zdravko Ramšakje takole komenti-
Zmagovalci: ekipa VS Podgora
12
VI PIŠETE

4. oktobra 2001
MNENJA IN ODMEVI
Glo$a o pravici
Direktor Šolskega ccnlra g. Kolnik jo v svojem razmiSijanju (Ali jť smiselno širiti zmogljlvo-sii...) naćel nekaj vpra-sanj,ki nc ^ deva jo samo Š(.\
Ko človek spremlja nasialo prostorsko situacijo v šolah In vrlcih.sc nc more izognili vtisu, da smo si kol ohve7ujoCi model obnašanja izbrali drui^beno razvezo: drobni, parlikularni interesi so vse, kar moremo, 7iiio pa pri njihovem uresničevanju ne poznamo pardona. Mimo zaostrenih gospodarskih in družl*«-nih razmer, mimo znamenj Casa vidimo samo sebe. najbližji sosed pa naj • z dovoljenjem bralstva -crkne, to ni naŠ prciblem.
Pri tem kol ;ugumcnl tiàCimov ospredje uboge otroke, ki da jim bomo 7. vsako proslorsko spremembo oíežili, priskutili in sploh... vsaj }^>lanje» če i^e ne življenje. V domnevne pravice otrok, ki so, kot jc znano, na.Še največje, čc že ne edino bogastvo, seveda ne moremo in nočemo dregali - argument zaščite mladićev je za koklje argument non plus ullra.
Iz neznanih razlogov imajo otroci pravico do primernega prostora zgolj in samo kot varovanci obstoječih vrtcev in osnovnih §ol. Ni nam mar tega. da na le isie otroke vscîsednjem prt>s-
loni ali vsixsednjem času (isred-nji Soli) zgrmi neprimerljiva prostorska stiska, da se la pravica na srednji SoH ali v javni knjižnici kot nekaj najbolj normalnega nadomesti s pravico do uporabe stalnih rekel: lahko se nanjo požvižgajo, se za njo obrišejo pod nosom, si jo vtaknejo za klobuk ali v katerega leže dostopnih - beri: manj uglednih -delov telesa.
In vendar stvar ni tako ležko rci>ljiva, kol se zdi. D^^klcr nam ni treba prevzemati odgovornosti za gospodarnosl obnašanja, dokler sc udobno pretegujemo na garantiranih plačah po kolektivni pogodbi, je za optimalno izkoriščenost prostora pristojna obče znana iramvajko-manda. Ko si bomo pa na jasnem, da nimamo dovolj denarja za financiranje kar počez, ampak da bo edino pametno in edino mogoče financiranje zavodov po programih, kjer bodo stroSki vzxirževanja zgradb direktno vplivali na maso denarja za plače, bo prostora v Šolah in vrtcih v Irenutku d(W<^lj in preveč. Pravice otrok Imajo namreč po naravi stvari to čudežno lastnost, da nikdar ne trčijo ob zahteve po višjih plačah učileljev in vzgojiteljev.
■ Láďo Ptanko
S seje regijsice l<oordinacije MF ZLSD
VELEN.IE, 21. sepimhra - VVelenJtij« bihi re^ij.^k«! koonlina-dja	foruma ZLSl). Predsliivnike Savinj.sko- Šaleške in
Koroške regije so s svojo prisotnostjo počastili poslanec in piKl/upan MO Velenje Bojan KontjČ, me.stni svetnik Bojan Voli, generalni sekretar MT ZLSl) in organizacijski sekretar ZLSl) Slovenije Uroš javševec 1er kitndidat za predsednilui M K .femej Neuhatier In /a generalnega .sekretarja Sandi Slepec.
Regijski koordinator Jure Kodrun jc poročal o poteku zadnje
seje predsedstva mladega foruma, seznanili smo se s projekti, ki so jih izvajali kolegi v Zaleu, Slovenj Gradcu in Velenju.
Slednji smo v pri polovici leta pripravili tri najbolj odmevne: s svojim vozom smo sodelovali v pu.stnem sprevodu v Velenju in Šo.5ianju,7a dan žena pripravili gledaliških igrtî Čist lika Marija in 25. maja organizirali tradicionalni koneeri generacij.
/ gosti pa smo se pogovarjali o sodelovanju MF v regiji in državi. Po seji se je večina pridružila navijačem nogometne ekipe MF/LSD Velenje, kije ravno lakraJ bila dvoboj v medobčinski ligi malega nogometa.
■ Jan Škoberne
ZivaU si lastnikov (žai) ne izbirajo same!
V škatlo zapite kepice odvrgli v gozd
Med nahininjem gob je v soboto članica Društva pniti mučenju /JvaliJožicaVodončnik naletela n^i nič prija/en prizitr. V veliki k^ir-tonski škatli^ na divjem odlagališču med Plešivceni in Skalami, se Je nťkňj premikalo. Koje škatlo odpría. je v i\jej našla dvn zane* marjena črna ku/ka, verjetno pasme pudelj. Mamico in nekaj mesecev starega mladička.
Sevedaju je vzela s seboj» sedaj pa iščc/anju nov topel dom. llkra-ti/eli i/vedeli, kdo je bil lako brezsrčen, daje lahko psa/aprl vška-tlo in ju preprtxsto odvrgel? Cc morda to vesle vi, ji sporočile na C.SM: 041 Ô8U145 ali domač telefon 58-7(J-448. M-niončnikwa pravi, da bi brcTve.stneža rada prijavila zaradi kaznivega dejanja, za katerega sozagrožene visoke kazni! Poleglega prošivše, kj biji lahko pomagali pri oskrbi s hrano za zapuščene i^ivali, dajo pokličejo.
mbš
Dve črni, nič krivi kepic/, Je fastnik zapri v kartorKko škatio m odvrget v gozd. Ljudje se vse premalo zavedajo, kakšna obveznost Je pes. To spoznajo èeie, ko si ga imajo nekaj časa doma. Zato, da jih ne bi kar takoie odmetavaii, obstajajo zakoni in veiike kazni za storitce. Prav bi bito, če bi krutega /a$f n/ka kužkov pomagati najti in prijaviti!
Koleda na turneji na Madžarskem
Pfse; Haiarina Ostruh
Skupina razposajenih fHklori-stov piisitfp« tîkrogavtc^usa. ki na parkirišču Prc^mwe 9a čaka. do nas spet ixlpelje. Šaleško fi:>lklorno društvo sc vsako leto ocipravi na gostovanje v tujino, kjer predstavlja kulturno dcdiSčiiioSliwenijc In (Uesio Velenje, lokral cxlbajamo na Madř^r^ko.vSTa/íhalombaUo, nu mcdnanxlni folklorni Summer* fesi l'estival, 'lega festivala smo se udclc/.illžc pred Ulirltni let I i)ixdaj zaradi lepih spviminov. prijaznosti In dnbre organizacije spel vračamo ija. Fcitival, kije eden najvcćjlh vEvmpi.gosli 17 skupin X v>k;gii sveta in Ima vce le I no t radie-jio. Piiteka v treli rnesiih. glavno prizoriSie jc Szazhalonil>alia, do-p-)lnjujeia ga TOkol li\ Rackevc,
Ko po osniiii urah vo/nje prispemo na svoj ci(j, se vsakdo veseli hladnega lusa m sve:i^ili oblačil. Osnovna ^la, ki nas sprejme pcxl svoje okrilje, mamljivo vabi v svoje športne prostore s kopalnicami. Nekaj časa ni nikogar na sprc^cd. »liiijosc lo curki vode. Kislili obrazov se po osvežitvi zberemo na vcCerji. naii pt>gltfdl Izdajajo ra-z«>5aranjc. Vo<li« smrdi po... fclezu.
Nastanjeni smo v manjšem mestu Rackevc (85lK) preb). ki lezi na JV delu otoka CsepcL^ztgcl na Donavi. skupaj s -ikupinami s SKîivaAkc. Ukrajine. Bolgarije in Penija Ostale skupine (Bosna, Mehika, /DA. Velika Britanija. Poljska. Italija. Egipi, Avsirija, Brazilija, Makedonija. NorvcSkiv Romunija) so naiia-njcncvSzazbalouibaill invToto'^u. Sre^jjemo se vsak dan, na nasio-plh, družabnih srečanjih In ostalih prireditvah. Na i,pi>znavnem većoru navdušeni ugíikwlmo. da se lahko s Slovaki in Bolgari pogovaijajuo kar slovensko,/vodicami, ki skrbijo za pojasnila In lekoê potek programa, gre ic/5e, Niki obvlada angicsćino. Ursa nem^^íino, Monika pa predvsem mad/aráčino.
Pr%'l dan sc nam predstavi div folklorna skupina Forras. v kulturnem centru uredimo vitrino, kije prikazuje Koledo. Velenje In Slovenijo. Mimogrede Í2Vcino šc 2a najnovcfe modne smernice v Italiji, ko se piwniehujenîo užaljenemu Italijanskemu folkloristu opravljenem v Supennana. "ll is ťa.s{ílon lií Italy", rvtećc-rumcn aiak. visoko dvignjena desnica in znana melodija (Xlmevajo med nanîi do
ko)ica pt^tovanja.
4t) km oddaljeno madžarsko prestolnico si ojdedanuizvseh plati, po suhem, po vodi. zvl^ltie in o<l tal. ptxinevi in ponoči
Mi">CnozaùJiimo tudi preskt^k na drugačno hrano, saj Imajo nekateri člani prebavne motnje, PosUne-jo ni (1. a opazni del skupine.
Dnevne obroke nam scrvirajo v bližnji restavraciji. NazaCctku izgledajo v smislu:" Rizl rizi bizi, spelje riž na mizi ' Neprijetna Izkušnja s lurneje na 'làjvanu 1, I9y8.je pri skupini pustila glede tcTvrstne hrane iieprijcUîe občutke. Ne preosia-ne nam drugega, kot da eimbolj navežemo slike z osebjem, In lako postanejo "Proces bi^' (natakarji) kar zasćiini znak naSc skupine, l irana in pijaca « izboljšata.
Nasiopi se v prihodnjiii dneh odvijajo v vseh treh mestih. Predstavljamo se z razJičnImi plesnimi ptv slaviivami in se irudimo. da bi bili nail nastopi čimbolj pestri In ^.ani-mivi. Skupaj z najmlajšimi eianí premagujemo trenîo ob prvih k(v rakih na odru in jih «^o<lbujamo med <ibi^lnstvom. za odrom hitimo 8 pieoblatienjem me<I posameznimi točkami in sc fotograllramo z domaćini. VTt^kolu. kjer snjo bili že 1, 1997, se 5e p«.»iebej razveselimo, ko se nas kuharice, ki so (;am sUegle že takrat, .spomnijo. Pravijo, da smo bili najbolj prijetna skupina od vseh. ki sojih kdaj slregle. \tseli smo, da imajo lu<ll domačini lepe sp^imlne na nas. Publika je prijetna in nas navtiuiejio sprejenia in to nam da vzpoilbvide in energije za nove predstavitve.
Najbolj naporen, a hkrati najlcpSi dan. je 14.8, V Sza/Jialombaillje na programu otvoritvena s)ovestiu>it. Vuje fn priprave na dogodek ptUe-kajo celo dopoldne, popoldan sledi sprevcxî skupin skozi mesto, zvečer vse do pojn<KÍ, pasctKivlja sliweslnosl. Ob dvigu CIOFF-<wc zasiave se poćutliiM kot nai^limplj-skiii Igrah. 'Ui nIsino več Tja§a..lure. Mateja ali Blaž.... tudi Koleda ali Velenje ne. Smo Slovenija în skupaj z osiaJimo, smo svoL Ena velika družina ... Med sprevodom navdušujemo domačine, ki nam v zahvalo pcxlaqajo majhne piVA")mo-sll. Naporno vecunio Čakanje na osrednji nastop (v lîoSah - v nošah se ne sedi, ne je in ne pije) si. oblili s kapljami polu, krajšamo ob
učenju ukrajinskih plesov in sUv va.^kih pesmi. Stike z ostalimi gostujočimi skupinami vedno hitro navežemo in lako smo vsako letobtv gatej^i za Številna spoznansiva. Ko smo na vrsti mi, Zitkorakamo ob festivalski glasbi na oder. Napeto ptwíušami). Če bo orkester zaigral res našo himno, saj so na generalki namreč predvajali napačen posnetek. Z;*.sjjen^)ob Zdravljlcl in že smo pripravljeni. Ljudje so vedno bolj navajeni, da ob.staja tudi Skv venlja. nap;ik In zamenjav z drugimi drŽavami je vedno manj. Vsaj Evropejci nas poznajo. Američanka je bila namreč pmv z;i6KÍena nad tem,da imamoKvi">jjezik.Inko je Marko dodal, da smo na turnejo prijeziHli na konjih, je Ic začudeno pogledala... Prire<lllev se /zaključi z t>isijeinciom. ki se na začetki zdi. kol daje zLent)ja,konča pa se v zveztlah... nastopajočih maha/.odra. Ulmjcni in zadovoljni se v večernih urah vračamo v Rackevc, kjer se ostaliîni skupinami veselimo do jutra.
Prvipr^'sli dan prežimo ob rokavu Ot^nave, fantje se preizkušajo v svojih spreinosiih na kajaku, dekleta se na^ncjimo do uses, ko eden '/3 drugim popadajo v nc preveč bistro reko. Zvečer tičimo domačine in osiate gostujtiče svojili plesov In jih spel navdušimo z
nasiml mekxiijami.
Veliko nas snemajo, intervjujajo za časopis, radk) in zanimajo sc predvsem za Slovenijo, tudi za Velenje in skupino. SpraSujejo nas o morju, o pokrajini, oíxsamosvcijil-vi, o življenskeu) standardu,... Svojo drŽavo predstavimo na prireditvi Čudoviti svet in Nejc, Ana In Anja mnoge navdušijo za obisk. Znani smo kol najbolj vesela skupina festivalu, kako ludi ne. ko pa ,se imamo tako radi in smo srečni, da smo lahko skupaj. Kadarkoli imamo priložnost, sc vesclúiio, niu-zikantl rade volje zaigrajo in iz grl se že razlcžejo pesmi.
Poleg vseh leii naj-cv. sn^o tudi najmanj spi^nzorinina skupina. Kar ne nwremoveijetl.kose prikažejo Bť>lgarí, Ukrajinci. Američani, Nor-
vežani in drug) v celotnih skupinih opravah, tn to ne samo na en dan. Ccliii tO dni ptWiod Izkazujejo z oblačili, z darili in ostalim svojo pripadnost. In polem majčke z pisom Velenje, ki smo si Jih člani financirati sailli, kar nekakih zbledijo. V misli se priplazijo ^ sirotki prev\»za, kijih komaj pokrivajiio s prispevki spon?oijev. Gledala nas je Madžarsk,!, gledal naje cel svet. Intervjuji, snemanja, fotografije. Veliko priložnosti za promocijo mesta. p<xljelij In države... Vsi so nas poznali, a nc zaradi oblačil, rekvizitov ali reklam ... Slovenija je poslala sinonim za vesele in prijazne ljudi. Še sreča, da Imamo to. n,umeh In melodije, ki nas družijo in OTOva skupaj pi">pcljcjo po svciu.
Člani, ki so prvič na turneji, so tradicionalno krSčcnl. Navdihne na.s modni Italijan - .superman, tako dobimo supermane Fredija. Marka in Nejca. ki neutrudno rešujejo naša Miperdeklela Anjo, Mclo in Ajîo pred hudobnima angeloma Janijem in Miranom 2 nje-^mnuîûkondiœ. Pri vsem lem jim seveda nesebično pomagamo vsi supe rlol ki o risi I in supcrobčlnstvo. ki se spel nepričakovano zbere In uživa ob nail zabavi.
V nedeljo. 19.8., je na pa^gramu obisk niaSe. Vsaka skupina zapoje svojo versko pesem In Izkaže spoSiovanjc domačemu župniku. Nastop na I lungarorlngu ob ra-^a-sitvi zmagovalcev dirke Formule I zar,idi obveznosti na festivalu s težkim srccin ixipiwemo, a se do-za s(xiclovanje v prihodnjem letu.
Pitdzadnji večer sc pi^leg dvcli sprevotlov in nasiopov (Tokol in Rackevc) predstavimo Se z nacionalno jedjo, Madžarom pripravimo zelje s kranjsko klobaso, ma-
tevža m za siadico se štruklje, C)b .serviranju jim igra naia muzika, dekleta pripravijo čudtwite pi^inj-ke. NajlMilj so tujcem všeč ^trukllj i, ki sojih za nas pripravili v podjetju Ckîsi. za kar se jim se piîsebej zahvaljujemo.
Ognjemeti so zelo pi>piilami, a domačinom tnanjkajo pretlvsem izkušnje s postavitvijo. Že na pivcoi naswpu smo se umikali iskram, v Rackevc pa je bil ognjemet lako n izek. da smo pred s-vcllečimi ogorki bežali pixl drevesa in Iskali zavetje vbliŽnjih wlorlh. Na belih nošah se sledovi hitro pozjiajo, preveč so dr.igoccne za brczbrlžiio postopanje pt^d bleščim nebom. Kljub utrujenosti zaradi 5tevilnl[i obveznosti na festivalu, nam nastop usjx več kol pričakovano in ne da bi vedeli. daje 10 naS zatInjI.odpleSemo poljanske plese še posebej nasmejani.
Festival se konča21.R,zzakljuůio .slove si nosijo, ki nlli malo ne zaostaja z;i olvoritveno. Skrajša jo le dež, a ob vsej svoji veličini niti malo ne pi^kvnri V paricu z;isadimo festivalsko drevo, sprejme nas župan Qïesia. V Si^)ju sveč se pi>slovimo odvsehnaslh novih prijateljev, go-sliteljev, vodičk in organizatorjev 1er prepustimo g. Šaiinijii, ki nas varno pripelje d<îmw. Se cnajc za nami In že se veselimo naslednjih. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, vabljeni vsi, ki vas na?ia potepanja in druženje veselijo.
Hvala spon/i>ijem za llnanciranje naSe poli: Premogovnik Velenje d.d.. S ma rt-Coni. d.o.o,. Sindikat Preniogiwii (ka Velenje, d,d.. Eso-Icch. d.d.. VLS uimpulers, d.o.o., .Skiíčaj Vlado, s.p.. Bin. d.<5,o,. Banka Velenje, d.d., Likar SIN, d.n.o.. Gosi. d.o.o.

f/OROtKOř
OVEN OD 213. DO 21.4.
Cefiavse bcste počasi spetuživeJi med stare prijafâ je, se vedno ne boste tako sproščeni in mirni, kol bi sami žeieli. Siresno obdobfese bo poc^i^totudi zaradi poman[kaniad^aria, ki^ boste spet močneje občutili. Nikar ne mislite, da bodo vse vaâe le^ve i?glniie teznoi. čese bosîe prić^i obnašati lemu spoznanju primemo, bo že konec ledia lepši In prijetnejši, Iè partrter bošem;yej nergav in od vas zahteval nemogoče,
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Neka pedala vam je pomenila veliko več. kot so drugi prič^ vali in kot ste sami pttoli Dobili boste jdtieno voljo in zastavljeno 2a!o brez telav izpeljali do kcfca. Pri delu [ečas. da sto* pile iz svoie sence in pokažete vse. kar zr^te in zmorele To se bo poznalo tudi vkuverti, zato le pogumno naprej Kar pa se Iju-bejii tiče. Lahko rečemo le. da zvezde ne napovedujejo nič dramatične^ In nič novega
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Sedaj ni ćas, da bi delali velike načrte, saj se vam bodo podirali kol hišica iz kock Jesen bo prekratka. Zato se raje usmerile drugam. K dmg i m aktivnostim in nikar ne mislite, da bostekai zamudili Spomlaá boste načrt izpeliali hitro, brez težav in večjih stresov 6o()e bo. da se bol i posvetite družini in poskušale z njo preiivel) čim več časa Otf^sA bociD ogromne.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
še nekaj napornih dni je pred vami a počasi se bosleumirili in spet zaživeli polnejše življenje. Nikar ne mislite, da bo tahko: še nekai krepkih pjeizkušenj vas čaka Ko boste že mislili, daste iz najtiujSega. boste izvedeli prœeretljivo novico, ob kateri ne boste ostali ravnodusii. Prijatelji vas bodo pc^to obiskovali, kar vam bo všeč, saj vam bo čas veliko hitreje mineval, pa še na ^bi bosle pozabili.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Litiko se zgodi, dase bosteiapletli v precej čudno ljubezensko igrico, ki bo spominiala na vsebino kakšne televizijske nanizanke ki se bo tolaat dobro kcrčali Vseâio vas bo stala nekaj ^v-C€v. a boste še pravi čas spozr^ll, kaj mcíate storiC in kako reagirati. če želite rešid. ka; se še rešiti da. Sorodnik vam bo poskušal vsilili svoje mnenje Nfalcegaže poslušajte, a ne preveč, saj vse, kar vam bo povedal, ne bo čisto držalo.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Fbval>lo snemite rBsno. čeprav bo izrečeno na precej nensdnem mestu Čega ne bcste. vam bože kmalu žaJ, saj bosfê ugotovili, dastezaraidili lepo prilc^osL ki jo bokcrkurencaznala doboD izkoristiti Denarja, ki ga pričaloijete v nasledijih dneh. še ne boste dobili, zato nikar ne načriutte ve^iih náupov. dokler ga nin^te v rokah htijvečtežavbo^imelizobCuEKomosamlJčro^.kipaga boste lahko prema^li čebostelehotafi Kaj kobi i^oristilikatefo od številnih vabil ne-kďaniih odličnih prijateljev^
TEHTNICA OD 24. 9. D0 23.10.
Nekdoodpriiateljevvampnpra#veliko presenečenje Nikar se ne usljašite. saj bo bolj priietno. kol trenulro pričaJojiele. Zadnje časestB nekam prestrašeni, pa zato nimate pravega \^oka. Zvez-deso vam nakiœjene. to pa se boše nadaljevaJo Jesen bos vas sicer naporna, a izjemro uspešna Če boste \e znali pravi čas ustaviti koniB in ne drezaii v sršen je gnezdo Saj veste, kje [e, kajne?
ŠKORPIJON 0D24.10 DO 22.11.
Kaj lahko sezgodi, da vas bo parlneřievo ravnanje počasí spravljajo ob dobro voljo in c^ 2ivce. RDvejte mu. kaj vi mislite o vsei zadevi, potem pa se raje tiho umaknite. Tako bo slaba volja oba minila sama in spet se bosta imela rada le fratek viharček bo to. Pri delu boste želi le pohvale; tudi take ki vam bodo res veliko pomenile in ne le take, ki bodo bolj malo od sica. Tudi finančno se vam bo posialo
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Trudili se boste, da bi rešili nekaj, kar počast ugaša in umira, a bov^boljkazalo, da je vaše početje neplodio Pri tem ne pomislile. ck bi se nvirali spremeriti tudi s^mi, ne le partner. Tose ^m zdi prehudo, kajne fíeši^e ne bo. če se to ne bo zgodilo. sb poiščite tLXii kakšen strokovni nasvei Ni res. da je vedio pa-melno poslušati'lesrceinsvoi razum Več ljudi ševedno več ve. Pa četudi so vmes t^ osebne reči, kot pri vas t^nutno so
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1
Me bostesi mogli piedstavijata. koliko težav lahko pov^oči majhna taž. fù se vam je za po\îhu zdela še čisto nedolžna. Znašii se boste v pdvem klopčiču čudnih pripetljajev in zamer ki vam bodo pri odmcdavQnju spile kar nekaj krvi in živcev To boza vas \eč kot dobra šola. Na koncu bosle Iz vsega potegnili še kcristi. sa[ boste v dol^m m iskrenem pogovoru nekoga spoznali mnogo
boi[einzlepš8 plati.
VODNAR OD 21.1. DO 19,2.
Odločili se boste, da z ramen odwžete nekaj bremen. To bo doma povzročilo neievoljo. vas pa bo naravnost zabavalo. Uživali boste vvSťícem prostem trenutku, saj bosle spel našli ljubezen, ki sle [o že skoraj pokopali. In to bo tudi V3c*; \seh vaših spremenjenih načrtov. Nekdo bo zaradi ^ga tega trpel bolj, kot boste lahko sami vajeli. Bodite iskreni do sorodnika, ki vas bo prosil za pomoč.
RIBI OD 20. 2. DO 20,3.
V službi se bo mars^kai premaknllona slabše, kar nekai reči pa se bo Ojdi izbol jšalo Najlepše bo to, da vas to sploh ne bo več metalo IZ tira. Pomembnejše vam bodo druge reči, ki vas pdni-joz energijo in srečo. In o tej bostekmaluspet lahko govoriti z leskom vočeh. ki bo pomenil tudi ljubezen. Ko se bo popravilo tudi finančno stanje. bo&) le še neki boleči spomini tisti, ki vam ne bodo pustili, da bi bili res popolnoma siBčni.
Tomažf Miša In Lili so »najboljši par«
v postelji s pitonom
Ljudje so od nckJaj bojijo kai^. Do njih smo skozi su>Icija razviti miioloski sirah in slud. čeprav se večina »kačjcmrzni-kw« še nikoli ni dolaknita kaCe ali jc srcOala v naravi. Toma? Sveiko pa se je, saj ima dve in pravi: »(ihivni ra/Jog /m stnih jc nepoznavanji* kać. Ljudje sijih pred.Hlavljajo kol sluxHSIe pla-
živali, ki tc bodi> oh prvi pri-l<i/jio.sti pičite »li zadušile.« Tomaž ve. o C*enij>ovori« stij sla njc-j^iivi kači. piton Mii^a In l>i»a Lili. precej krf)tki. Obe sla slari tri leta in sla večino življenja prv^.iveli oh Toma?.u> /Mo sta pa M navajeni. Zah» tudi Tomaž z njima deli s4iIh>. kjer sicer imata lerarij, vendar se ponavadi kar
prosto pla/Ha po (Uh in po-hi.Mvu. Zundilo seje ze tadi, da se je Tomaž nekc}>a jutra zhudil in ob sehi otlkril svileno gladek ktopélč. Si predstavljate?
In zakaj ravno kaCcV »V četrtem razredu i»snovne šole smo ohis* kali terarij in takrat sem prvič prijel ka6i in sedločil,da jo Imm imel. Po maturi sem si va nagra-
Miéo in Uii so v2t)ubW tudi Tomaževi prijatetji. Na sUks: Tomi s pitonom Miào ín Tomaž Svetko
z boo Uit.
da kupil LilL Mi^o pa sem dohil za rojstni dan,« nam jc svojo »ljubezensko zgodb(^« «.^pisarto-maž. Njegovi kači spadala v družino kaC velikank in nisla i»inj-poni. Svoje žrlvc /aJuSiia. hranila pase z živimi sosalci. Boajé mibke in hrčke, MiSo pa je 'lo-maž navadil na kurja hcdra, da ne hi ptïslala agresivna. Upa, da mu bo lo uspelo ludi z Lili, ki se pa zaenkrai ^ no misli odreči svoji prehrani. Hrani jih enkral na tri tedne, za dohix") pnčutje svojih Ijuliljenkpa mora naredili i^e dosti več. Primerna temperatura zanje je okoli stopinj, pc^leg tega po jih večkrat luUi okopa, da se nebi pod luskami zarediteuSi aii kakšne bakrerije.
Pozimi jih zaradi mrazu ne pit-sli izslain.wanja. kako pa jep<.>le-li? No, če bosle videli Toma/^a hoditi po mosiu s sivim nahrbtnikom, je zelo verjetno, da se z njim pcnepata tudi Mi^a in Lili. Vendar brez strahu, saj nista agresivni. M15a je sicer zelo radovedna in rada raziskuje, Liiipase najraje zvije v klobčič in pc^čiva. Zato se ne prestrašite, če vas bo-i;ia ob dopoldanski kavici v kak.snem lokalu v mestu ssosed-njega stola tipazovala dva para radovednih malih oči. To sla te Mi.ša in Lili.
■ Mateja Softić
Novinarsko druženje z gobami
Novinarji celjskega društva sc tradicionalni» zbiramo v z^idnjih septembrskih dneh na gobarskem pikniku, ki nam ^ja odlično pripravlja gobarska druž.ina Bisernica.
Skrbno bdijo nad vsem. kar neuki gob željni novinarji polagamo v kosare. Nekateri (novinarji) so se v leh letih ludi kar nekaj naučili in postali že pravi poznavalci gob. To veija za predsednika naj^ega ecljskega drušlva Mirana Korejec (na sliki tretji z leve), ki se je najbolje izka/al pmovno izkazal kol največji poznavalec gob med novinarji. To pa je seveda le del druženja. Sc prijetnejiie je lisio, ki» "bisernice" pokažejo kakšne slastne jedi je mc^goče pripravili iz gob. Tudi letos je bilo tak<^ srečanje se je zai(5 zavleklo pozno v noč.
■ vos
Gobe, krompir... ozimnica
na sliki je Dni^o Betlenik iz Mal^ajcve ulice na Ko novem v Velenju, ki mu je tudi tokrat ^ohja sreča stala oh strani. »Ze res, dn je letošnja goh-ja sezona izjemna, a črni ajdnvd so prava redkost; pa še pet v sopku, seje p^ohvalll"
Izjemno letino, a nc gobje, ampak krompirjevo, imajo letos ludipri Sirojv nikovih na Konovcm. Vsaj lako so ugotavljali, ko so krompir prebrali in ga spravili za ozimnico- In "gospodar" Karli sc jc ob lem spomnil pregovora: Tudi neumen kniei ima debel krompir.
■ (foto:vos)
14
TV SPORED
«»^ilS
4. oktobra 2001
ČETRTEK, 4. oktobra
PETEK, 5. oktobra
SOBOTA, 6. oktobra
NEDEUA, 7. oktobra
PONEDEUEK, 8. oktobra
TOREK, 9. oktobra
SREDA, 10. oktobra
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi 08.30 Mostovi 09,00 Knjižni kviz 09.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Gospodar ribnika,
poliudnoznan. oddaja 11.20 Obiskali ano, 3/17 11.45 Življenja slovensioti vasi 12.15 4x4
13.KI Poročita, žport, vreme 13.30 5Q let slov. okteta,
dokum. oddaja 14.20 Mario 16.00 S lovenstô utrinki 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Arčibald, 23/26 17.00 En^slašoia 17.45 Human isti ka 18.20 Dosežki 18,45 Risanka 19.00 Kronika
19,30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21,00 Prviindnjgi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Ne/znani oder 23.20 Humanislika 23.55 Dosežki
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVpn^daja 10.30 Vremenska panorama 14.50 TV prodaja 15.20 Videospotnce 15.35 Svetniki in grelniki, 16.30 Nanizanka 17.00 Hartovi 2 zahoda. 2/15 18.00 The riddle of the sands.
ang. film 19,35 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet 21,00 Kam gredo divje svinje, 3/10
22,00 Nočindan, ang. ćb film 23.30 Zločinski tango, 13/14 00.20 Videospotnice
TV
09.00	Oprah show
10.00	Vse za poljub, nad.
10,55	Ůmibisw. nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12,40	TV prodaja
13.10	Newyorškapolicrta, nan.
14,05	2akon v Los Angelesu
15.00	TV pnxlaja. nan.
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Ůmi biser, nad.
18.15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	Raztresena Ally. nan.
20.55	Prijatelji, nan.
21.30	Seks v mestu, nan.
22,00	Zahodno krí[o, nan.
22.50	Tat za vedno, nan.
23,40	MA,S,H..nan.
00.10	24 ur, ponovitev

Hmnmít 2T
SS
09.00 Odprta tema, ponovitev
oddaje 10,(XI Vabimo k ogledu 10,05 hJaj spot dneva 10.10 Na obisku.., ponovitev 11.10 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18,10 Regionalne novice 18.15 Otniiskjprogram:-Mladi upi
18,55 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Ogfast 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Bojan Šrot. župan MO Celje 21,00 50 let Glasbene šole
Vefenje. reportažni zapis 21.20 Regionalne novice 21,25 Vabimo k ogledu 21.30 Beli planino, zabavno-
glasbena oddaja 22.45 Naj spot dneva 22.50 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08,30	Duhovni utrip
09.00	Kliikčeve dogodivščine,
lutkovna igrica
09.15	Afčibald, 23/26
09.30	Enajsta šola
10,00	Oddala za oUoke
10.30	Humanisti ka
11.05	Dosežki
11.25	Alpe, Oonava, Jadran
11,55	Dr. (^innova, 5/29
13.00	Poročila, šport, vreme
13,10	Rhaln i orkester
13.50	Oko viharja, 4/7
14.15	Prvi in drugi
14.35	Osmi dan
15.05	Vsakdanjih In prćiznik
16,00	Mostovi
16,30	Poročila, šport, weme
16.45	Sanjska dežela
17.10	Iz popotne torbe
17,45	Slovenski pesniki In
pisatelji
18.15	Zemljepis celin
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19,30	TVdnevnik, šport, vreme
20.05	Trava, tv nad.
20.35	Detelj
20,45	Pod žgočim soncem, 3/6
21.30	Vikarka f2Dileyja,3/3
22,10	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni klub
00.15	Slovenski pesniki In
pisatel]!
00,45	Zemljepis celin
SLOVENIJA 2
08,00	Vremenskâ panorama
10,00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15.00	Videospotnice
15.35	Segrevanje zem^e, 1/2
16,30	Nanizanka
17,00	Hartovi z zahoda, 3/15
18.00	Cherche fami He
desesperament. franc film
19.30	Videospotnice
20.05	Sloves, 4/11
21,05	Bramwell,3/4
22,00	Kolesa, srbski film
23.25	Težavna ženska, 4/4
00.15	Iz slovenskih jazz klubov
01,15	Videospotnice
09.00	Oprah sltovir
10.00	Vse za poljub, nan.
10.^	črni biser, nan.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13,10	Raztresena Ally, nan
14,05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shov^
16 25	Prepovedana strast, nan
17.20	Čmi biser, nan.
18.15	Vse za poljub, nan.
19.15	24 ur
20.00	Zaznamovan za smrt,
amer, him
21,40	Nikita. nan,
22.30	Talzavedno, nan.
23,20	M.A.S.H„nan,
23.50	24 ur

mali

09.00 Dobro jutro, íntwmaCvno-
razvedrilna oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Beli pianino, zabavno-
glasbena oddaia 11.25 50 let Glasbene šole
Velenje, reportaža 11.45 Župan z vami, pOTovitev. gost: Bojan árot, župan MO Celje 12.45 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18,10 Športni blok 18.15 Miš f^aš, kontaktna
oddaja za otroke 18.55 Naj spol dneva 19,00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Film na VTV: Baza,
ameriški film 21.30 Vredno je stopit noter, dokumentarna oddaja • lekorder in jubilant 22.00 Regionalne novice 22.05 Športni blok 22.20 Iz oddaje Dot>fo jutn:^ 23.10 Naj spot dneva 23.15 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Zgodbe iz školjke
09.00	Radovedni Taček
09.20	Knjižni kviz
1Û.30	Ole Alexander filibom
bom bom, norveški film
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Vremenska panorama
13.25	Mostovi
14.25	4 x4
14.55	Američan, amer, film
16,30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pika Nogavička, 22/26
17,10	Carski sel, 22/26
17.50	Na vrtu
18.20	Starodavni voiščaki, 3/8
18.50	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Oktoberfest, tvnad.
20.30	Tmly, madly, deeply,
amer, film
22.10	Obiskali smo. 4/17
22.40	Poročila, šport, vreme
23.15	Si^ranovi, 4/13
00.05	Renesansa, 1/6
01.05	Starodavni vojsČaki. 3/8
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 08,50 TV prodaja 09,20 VkJeospotnice 09.55 Raymonda imajo vsi radi, 3, dei
10.15 Murphy Brovkřn, 15/24 10.40 Jasno ir) glasno 11,35 Ko zlate cifre zapojo, 2. del
12.30 TV prodaja 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Nogomet KFzaSP leta 2002, Slovenija :Ferskl otoki, prenos 22.10 Praksa, 52. del 22.50 Sotjotnanoč 00.50 Videospotnice
08.00	TV prodaja
08.30	Slonček Benjamin, ris, serija
09.00	Panda Jin Jin, ns. serija
09.30	Cmi pirat, risana serija
10.00	Možje v čmem, ris. serija
10.30	Godzila, ris. serija
11.00	Hrosčeborgi. mlad. serija
11,30	MladiHerkul, mlad. serija
12.00	Šolska košarkarska liga
13.00	Preverjeno
13.50	TVdoberdan
14,45	Zakon v Los Angelesu. nan.
15.40	^va izdaja, nan.
16.30	Možje v belem, nan,
17.30	čmo bele vezi, amer, film
19,15	24 ur
20.00	Lepo je bili milijonar
21.10	Utemeljeni sum, amer, film
23.00	Odpuščena, amer, film
00.40	24 ur, ponovitev
mal I
SS
09.00 Miš Maš, ponovftev 09,40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09.50 FilmnaVTV, pon. Baza,
ameriški film 11.20 Videostrani 17.55 Naj spot dneva 18.00 Video novice za gluhe in
naglušne 19.15 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Ogla» 20.00 1022, VTV magazin 20.30 Dmžina poje • Andraž 2001, posnetek 2. dela prireditve 21.45 Pogovorz dr. Janezom
Potočnikom 22,30 Naj spot dneva 22.35 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.55 Nedeljska maša. prenos 11.00 Dnevnik velikih mačk.
5/10 11.25 Ozare 11,30 Obzorjâduiia 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročna, šport, vreme 13.40 Kako smo se učili umne
sadjereie 14.45 Pod žgočim soncem, 3/6 15,30 Sledi, oddaja o ljub.
kulturi 16.00 Lingo, tv igrica 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik In praznik 17.45 Stovenski magazin 18.15 Življenje sk)venskih vasi 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes
Zrc^o tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.0S Mario 21.50 Večemigost 22.50 Poročila, šport, vreme 23.10 Zgodbe o knjigah 23.20 Courting Courtney, amer. Mm
00 40 Življenje sk)venskíh vasi
SLOVENIJA 2
08,00 TV prodaja 08.30 Videospotnice 09.05 Bramwell, 09.50 Kam gredo divje svinje, 3/10
10,45 0bljubl)enadežeia.13/22 11.30 Pipravljeni, oddaja o
slovenski vojski 12.00 Ples pod skivensko lipo.
2. oddaja 12.30 TVprodaia 13.00 Vremenska panorama 17.55 SP v malem maratonu,
posnetek iz Bristola 18,25 MotociklizemzaVNRia,,
posnetek 19.30 Videospotnice
Svetniki in grešniki, 3/6 21.00 MurphyBrown, 16/24 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 Viši^ani, opera 00.40 Videospotnice
08.00 TV prodala 08.30 Slonček Benjamin 09.00 Panda Jin Jin, nan. 09.30 Cmi pirat, ris. serija 10.00 Možje v čmem, ris. serija 10.30 Godzila. ris sefija 11.00 Hn^ščeborgi, mlad. sefiia 11,30 MladiHerkul.mlad.serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Tuj otrok, amer film 14.40 Otioški zdravnik, nan. 15.40 Goi^kí zdravnik, nan. 16.40 Možje v belem, nan. 17.30 Hladna stran smrti, amer, nim
19,15	24 ur
20.00	Lepo je bili milijonar
21,30	Športnascena
22.15	Ujetnicedoma. amer, film
23.50	24 ur, ponovitev
Hmnmli 37
S2
PONOVITEV ODDAJ
TEDENSKEGA SPOR03A 09,00 Miš maš. ponovitev oddaje
09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobn:^ jutro 10.30 1021.VTVmagazin, regionalni Iniormativni program 10.50 š porini lorek, športna
informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gosi, pogovor 12.30 Oglasi / Vat^i mo k ogledu 12.35 Iz sredine oddaje Dobro jutro
13.^ Beli planino, zabavno-
glastiena oddaja 14.40 Iz petkove oddaje Dobro jutro
15.30 Videostrani 18.00 1022. VTV magazin.
ponovitev 18.30 Na obisku.,,, pogovor 19.30 Ministrski stol, gost: dr.
Pavel Gantar 20.30 50 let Glasbene šole
Velenje, reportaža 21.00 Družina poje-Andraž
2001, ponovitev 2. dela 22.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Utrip
08.20	Zrcalo tedna
08.40	4x4
09.10	Sanjska dežela
09.35	Iz popotne torbe
10.00	Srečanje z živalmi, 6/10
10.35	Slovenski pesniki in
pisatelji
11.05	Zemljepis celin
11.30	f^avrtu
11.55	Starodavni vqščaki, 3/8
12.20	Sledi, oddaja o ljubit kulturi
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Vremenska panorama
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15.30	Ne/znani oder
16.00	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16 45	Telebajski
17.10	Radovedni Taček
17.45	Recept za zdravo Življenje
18.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Klinika ped palmami, 12/12
21.00	fvtednarodna obzorja
22.00	Odmevi, vreme, šporl
22.50	Branja
22.55	Brez reza
23.55	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.25	TV prodaja
14.55	Videospotnice
15.30	Sloves. 3/11
16.30	Nanizanka
17.00	Hartovizzahoda,4/1S
18.00	Tele M. oddaja tv Maribor
18.30	Štaieta mladosti
19.30	Videospotnice
20.05	Svetovni izzivi
20.35	Trend
21.05	Studíocity
22.05	Segrevanje zemlje. 2/2
23,00	Brane fiončel izza odra
00.25	Videospotnce
09.00	Oprah shovk'
10.00	Vse za poljub, nad.
10.55	čmi tsser. nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Športna scena
14.05	Zakon v Los Angelesu
15,00	TV prodaja
15,30	Oprah shoviř
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Cmi iMser, nad,
18.15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan,nan,
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Urgenca, nan.
22.40	Zlata krila. nan.
23,30	M.A.S.H.. nan.
00.00	24 ur. pwiovitev
k«in»ll
ar
4«
sa
09.00 Dobro jutro, infomiativnc
- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10,05 Nai spot dneva 10,10 1022. VTV magazin.
ponovitev 10,40 Družina poje • Andraž
2001. ponovitev 11.55 Videostrani 18,55 Vabimo k ogledu 19,00 Regionalne novKe 19.05 Iz produkcije ZLTV: oddaja TV Primorke 19.35 Naj spot dneva 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Županova torta, kontaktna oddaja, gost: Milan Kopušar, župan občine Šoštanj 21.00 Regionalne novke 21,05 Košarka, posnetek tekme, KK Triglav Osiguranje: KK Pivovarna Laško 22.35 l2 oddaje Dobro jutro 23.25 Naj spol dneva 23.30 Videostrani
SLOVENIJA i
08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Čarobni šolski avtobus, 19/39
09.25 Radovedni Taček 09.45 Oddaja za otroke 10.30 Recept za zdravo življenje 11.20 f^okoli po Nemčiji 12.00 Klinika pod palmami 12/12
13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Evropska glasbena NO 13.35 Dbzorjaduha 14.05 Mednarodna obzorja 14.55 Renesansa. 1/6 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Pwočila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko 17.05 Izpodnebnik. 13/13 17.45 Mili človeštva, 3/6 18,45 Risanka 19,00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Titáni, 5/13 20.55 Ai(tualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Globoka voda, 1/2 00.10 Miti Človeštva, 3/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVpnDdaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 TV prodaja 14.55 Videospotnice 15.30 Stud» city 16.00 SP v kolesarstvu 17.00 Hartovizzahoda.5/15 18.00 Goslišče, nizoz. film 19,30 Videospotnice 20.05 Dokumentarna oddaja 21,00 Razvedrilna oddaja 22.00 Rondo, hrvaški film 23.30 Svet poroča OO.OO Solar, slov, kratki film 00.10 Režiserjeva izbira, slov,
kratid film 00.20 Noč m dan, ang. čb film 01.50 Videospotnice
09.00	Oprah sl)ow
10.00	Vse za poljub, nad.
10.55	Cmlbiser,nad,
11.50	Prepovedana strasL nad.
12,40	TV prodaja
13.10	TVdoberdan.nan.
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15,30	Oprahshow
16,25	Prepovedana strasL nad.
17,20	Cmibiser,nad,
18.15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	Preveneno
20.45	Obdolženi dijak, kanad. lilm
22,30	Tat za vedno, nan.
23.30	M.A.S,H.. nan.
OO.OO	24 ur, ponovitev

htmnmn 2T 4G
Clfi
09,00 Košari<a, posnetek tekme, KK Triglav Osiguranje : KK Pivovarna Laško 10,30 Vabimokogledu 10.35 Naj spot dneva 10.40 Županova torta, pogovor, gost: Milan Kopušar. župan občine Šoštanj 11.40 Videostrani Î8.55 Vabimo k ogledu 19.00 Evropski tumirii v golfu 19.30 Naj spot dneva 19,35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20,00 1 023. VTV magazin, regionalni informativni program 20,20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.35 Iz olimpijsluh krogov 20.45 Športni gost, pogovor, gostje: Rokometni klub Gorenje 21,30 Vivaturistica 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Globa I izacija, angleški
dokumentarni film 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Doberdan, Koroška 09.00 TnDjčice. 13/13 09.25 Carski sel. 22/26 09.45 Zlatko Zakladko 10.05 Izpodnebnik. 13/13 10,30 Lingo, tv igrica 11,00 fvlitl človeštva, 3/6 11.55 Tňani,5/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Ole Alexander Filibom bom bom, nov. film 15.05 Aktualno 16.00 fvtostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 f^ale sive celice, k^z 17.45 Koralno mesto 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, spori, vreme 20.05 Mifune, dogma 3, danski film
22,00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Koncert mariborske
filhannonije 00.00 Koralno mesto
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14,25 TV prodaja 14.55 Videospotnice 15.30 Homo turistcus 16.00 Pripravljeni, oddaja o
slov. vojski 16.30 Nanizanka 17.00 Hartovi z zahoda, 6/15 18.00 Hitra gospa, ang. film 19.45 Videospotnice 20.00 Košarka evroliga-Union
Olimp^a:Peristeri 23.00 Umori, 26/45 23.40 Videospotnice
TXy
09.00	Oprah show
10.00	Vsezapo^ub, nan,
10.55	Črni biser, nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12,40	TVprodaia
13,10	Preverjeno
14.05	Zakon v Los Angelesu, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana sirast, nad.
17.20	Črni biser. nan.
18,15	V$e za poljub, nan.
19,15	24 ur
20.00	Igra brez pravil, amer film
21.45	Newyorška policija, nan.
22.40	Tat za vedno, nan,
23.30	fwl.A.S,H., nan.
00.00	24 ur. ponovitev
Umnmn 2T
•a
09.00 Dobro julAD, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva tO.10 1023. VTV magazin, regionalni informativni program 10.30 Športni torek, športna
infonnativna oddaja 10.45 Iz olimpijskih krogov 10.50 Špormi gost, pogovor 11.35 Videostrani 18,05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novRe 18,15 Otroški program'V mojem košku je pa mavrica 18,55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Na obisku, pogovor 21.00 filotorspc^mundial 21.30 Odprta tema, pogovor v studiu
22.30 Regionalne novke 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani
4. oktobra 2001
«fl^ÉAS
MODROmUA KRONIKA
15
Skupinska tfelovna nezgotía v velenjskem premogovniku
Kos jalovine poškodoval tri rudarje
VELENJE, 1. oktobr« - V ponnletjťk ub K.IO seje v Premogovniku Velenj«« nn prí-pntvski i^tevilki 22, nu koti -43, pri sidra r\ju	novo
sedť^.nico, s stropa odlomil vvOJi kos jalovine in poškodoval tri rudsirje. Dva je zasula jnlovinii. iHřlji p» seje poškodoval pri reševanju kolegov. Vsem trem so lakoj nudili pr-vo pomoč, jih odpeljali \ Zdnivstveni dum Velenje, od tam pa v celjsko holnišnico.
PiîSkixlDvaJj so se 40-10 in i My
/oA..41-lelni Danilo S. in27-Iclni Darko K.. Eden od njih ima hujSo poškodbo» zlom mcdcnio!, drugi udarnine po telesu, ireljj pa poškodovano spodnjo usinico.
Kiaj nesreće si je poleg kriminalistov ogledal tudi rcpii-hliSki rudarski in inšpeklor. Ogled jc, kol je povcdřJ tehnični direktor premogovnika, mag. Marjan Kolenc« trajaj kar nekaj ćasii in bil zelo lemcljii. Delo na deloviŠČu je nemole-no teklo, ker razlogov za lo,
da bi ga izključili iz obratovanja, ni bilo, Po izjitvah kriminalistov In rudarskega inšpektorja niso hlli kr.seni varnostni predpisi, niti temu dogodku ne gre pripisovati direktne krivdne odgovornosti.
Predstavniki premogovnika so takoj navezaJi stikes celjsko bolnišnico. »Po.Škodbc niso hujSega enačaja in po ocenah zd ravnikiw píiSkodcTvani ne bodo imeli kakšnih Irajnih posledic,« je povedal tehnični direktor Premogovnika Velenje
mag. Marjan Kolene in dodai, da se pri delu pod zemljo, žal, ne da predvideti vseh dogodkov, zato prihaja tudi do nesreč. »Kljub temu, da skrbimo, da bi jili biločim manj, do njih prihaja. Letos, pred to nesrečo, smo zabeležili 135 nezgod pri delu, kar je nekoliko manj kol venakem obdobju lani. K sreči pa so bile vse te nezgode lažjega značaja.«
■ mkp
Radarji bodo:
Na o))močju Policijske postaje Velenje, bodo policisti z radarji umerjali promet danes, v četrtek« 4. oktobra popoldne In jutri, v petek, 5. t)ktobra. ve» dan.
Nogo s plina! Pa ne samo danes in jutri. Zarađivaše varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu. Kazen je še najmanj kar vas lahko dolcli, ceste prehitri.
Trčenje v petrovškem
■ ■ v ■ v v
kriziscu
v soboto, 29. seplcmbra. ob 14.20, se je na glavni cesii pri Pcirovčah zgtidila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje, ena pa lažje p<'»škodova]a- Na udeleženih vozilih je nastalo za blizu 2.000-000 tolarjev gmotne -škode.
4.1-letni P. S. iz (^eljaje vozil tovorno vozilo po glavni cesti iz smeti Levca proti Žalcu. Ko je pripeljal do sema forizi rane ga križišča glavne in regionalne ce-MC, je nameraval peljali levo, v smeri misclja Pet-rovče. Ko je zapeljal v križišče in pričel zavijali levo, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 56-letnl K. iz Zagrada, ki je vozil naravnost, i'epravje želel irčenje preprečili z močnim zaviranjem, je do njega vseeno prišlo. Pri tem je tovorno vozilo odbilo vzvratno in / za-
dnjim delom trčilo v osebni avlo, ki gaje za njim vozil 25-leini A. V iz Brnice-V trčenju je voznik osebnega avtomobila I. K. uirpel hude telesne poškodbe, sopotnik v twornem avtomobilu, l2-letnj K. K. Iz Celja, pa lažje.
Pri varjenju se je vnel vosek
v četrtek. 27. septembra, je v delavnici zasebnega podjetnika v Pre ser jih prišlo do manjšega požara na osebnem aviomobllu. Zagorelo je med varjenjem spodnjega dela vozila, ker seje vnel vosek, potem pa tudi notranjost vozila, Požar jc pogasil la.si-nik delavnice sam, gmotna škoda na avtomobilu pa je ocenjena na 50.000 tolarjev.
»Mobi« vlomilci
v nedeljo, 30- septembra, med L in 3.?0 uro.jc neznancc na parkirnem prostoru diskoteke Tropica na Partizanski v Velenju, vlomil v dva asebna aviomobila- Iz cit ročna BX je odnesel dva CîSM aparata, vetrovko in puhovko. S tatvino je M. L., .1. V., E. M. in Z. K. oškodoval za skupaj 45.000 tolarjev. Tudi Iz juga je ukradel tudi dva mobilna aparata, poleg tega pa tudi manj.šo vsoto denarja. Z. K.. S. S. in S. P. so oškodovani za skupno 47.000 tolarjev. Vlomilec, ki je dva dni pred tem, vlomil v -sianoviinjsko hiši na Ljubnem ob Savinji, last j. L. pa se je najprej najedel, p^Hem pa odne.sel mobilni telefon. Lastnica je oškodovana za okoli 20.000 tolarjev. Žiilski policisti pa poročajo, daje neznanec v soboto, 2y. septembra, vlomil v avto last A. K. parkiran pred Šolo v Cîrizah in ga oškodoval za vsaj fiO.OOti tolarjev. Odnesel je mobilni telefon z nosilcem, roćno uro in športna očala.
Pričakujemo vas
VSAKO SOBOTO od 8. do 13. ure
NA ZAHODNEM PARKIRIŠČU HALE GOLOVEC V CEUUI Vljudno vabljeni!
Informacije: tel: 42 82 652.
Z p O
[avnl gospodarski lovod 20 urejanje javnih parkirišč In go$podar|enje z javnimi objekti Celje
^náKtímm

Kulturni center Ivan Napotnlk Velenje
ABONMAJI
2001/2001
A. PRVI GLEDALIŠKI ABONMA
Bell (ponedeljkov) In rumeni (torkov)
1« Mestno gledalisćo liuMjatisko Morivs von Mayenburg: OGNJENI OBRAZ, droffiff
Režiser Samo M. Strelec. Igrajo: Tone Kuntner, Ljerka Belak, Iva Kran(c. Tade| Toš. AI|ola TernovSek
2« Slovensko mladinsko gledaili« LjoUjano Anton Pavlovic Čehov: ifTVA/ droma
Režiser Tomi Jarežič. Igrajo: Sebastljan Cavazza, Andrej Vajeveo, Matej Recer, Uroš Maček, Sandi Pavlin, Primož Ekart, Barbara Krajne, Marinka Šlem, Romana Šalehar, NedaBric Rusjan.
3.	Slovensko narodno gledališče Maribor -Drama
Markus Kobelg: PKP SHOW, satiro
Režiser: Nenni Delmeslre. Igrajo: Vlado Novak, Iztok Bevk, Barbara Jakopič Krailevič, Maja Gai Šlromarln Bojan Marolevič.
4.	tiovensko liudsko gledališče Celle Vinko Môdemdorfer: PODKAJEMNIK, komedijo
Re2iser Vinko Môdemdorfer Igrajo: Janez Sermež, Milada Kaiezič» Miro Podjed, Barbara Vidovič, Jožef Ro-poša, Barbara Medve§5ek (ali Anica Kumer), Bojan Umek, Drago KasteJic, Zvone Agrež, Stane Poti^, Anton Cvahte, Vojko Koštomaj, Gregor Prah In Rado Pun-garšek.
5.	Prešernovo gledališče Kranj Anton T. Uidiort: ŽUPANOVA MICKA, veseloigra zo vse Čase
Režiser, scenograf in kostumograt: Viîo Tauíer Igrajo:
Matjaž Tnbušon, Darja Relchman, Gregor Čušin, Tine Oman, Vesna Pernarčič, Rok VItiar, Pavel Rakovec, Robert Kavčič in Ciril Robi ek.
é. Primorsko dramdio gledališče Novo Gorica Fronce Kosmač - Srečko Fiser: TISTEGA LEPfGA DNE
Režiser Boris Kobal. Igrajo: Radoš Bolčina, Marjanca KrošI, Branko Učen, Dulanka Ristič, Peter MusevskI, Nevenka Vrančić, Iztok Mlakar, Milan vodoplvec, Go-razd Jakomini, Damijan Klanfšček, Aleksander KroSI, Lara Jankovič, Janez Starine, Dragica Kokol, Jože Horvat, Stane Leban, Ana Facchlni, Teja glažar, Nevenka Sedlar, Boris Mihaij, Rastko KroSI, Matjaž Gregorič, Sara kenda, Gregor Čemic, Keti Šinigoj, Urban Kapuèin, Sara Čemic In drugi, otroci in plesalci.
B. DRUGI GLEDALIŠKI
ABONMA
Zeleni
L Kulturni dom Mengeš - Hif Fit Miroslov Mitrovič: POLICliA NA POMOČ
Igrajo: Gojmir Lešnjak - Gojc, Matjaž Tribu^on, Daša Doberèek. Irena Prosen, Zoran Stojiljkovič. 2. Slovensko mladinsko gledališče Ijubljana Avtorski projekt Motjožo Pogroico: KDO SE BOJI TENNESKE WILUAMSA Igrajo: Marko Mlačnik, Željko Hrs, Branko Jordan, Rafael Vončina, Damijana Černe, Neda Bric Rusjan, Nataša Matijašec, Barbara Žefran. 3i Kofé teoter Liubljcma Branko Ovrič Ibro: AVDICIJA Kostumograf Alan Hranitelj
Igrajo: Matjaž Jaušnik, Uroš Smolej, Marj^ Šareč, Vlado vlaškaiic, Jure Zmeo, Sandi Pavlin.
4i Špas teoter Mengeš
Besedilo in režijo Meto Hočevar: SPEVOIGRA
ZA ENEGA DEDCA IN KUP ČEVLJEV
Igra: Janez Hočevar-Rifle
5« Spas teoter, Mengeš
M. Comoletti: SHVARDESE PRISTAJAJO
Režiser: Vinko Mddemdorfer,
Igrajo: Borut Veselko, Sebastian Cavazza, Ijedna Belak,
Mojca Fatur, Magda Kropiuning, Mateja Pucko.
6. KUD Teoter 55, liuUjana Branko Ourić Dvro: KAJ PA ZDAJ?
Režiser Banko Durič Đuro, Producent: Matjaž Stražiiar. Kosiumogral: Alan HranNj. Igrata: Ivo Ban In Tanja Ribič
C.	ZLATI ABONMA Cankarjevega doma v Ijubljanl
1.	KOMORNI ORKESTER IFIAMMINGKI
Dirigent Rudolf Werthe, soll5fi<a France Springuel, violončelo.
10. oktobra 2001
2.	SASKA DRŽAVNA KAPEU DRESDEN
Dingent Giuseppe SinopoK
28.	novembra 2001
3.	AKADEMIJA ST MARTIN IN THE FIELDS
Dirig^t Sir Neville Mamner; solist Richard Goode, klavir.
29.	januana2002
4.	KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW
Dirig^t Riccardo Chaiiy
5.	NACIONALNI SIMFONIČNI ORKECTER WASHINGTON, MEŠANI PEVSKI ZBOR SINE NOMINE
Dirigent Leonard sitkin, solist Joshua Bell, violina
6.	F1LHARM0NIČNI ORKESTER OSLO, SLOVENSKI KOMORNI ZBOR, MLADINSKI Z80R RTV SLOVENIJA
Dirigent Mariss Jansons, solistka violeta Urmana, mez-zosopran.
D.	PIKIN ABONMA
praviloma ob sobotali
h Igor Švora: KLOVN BANG BONG, príiotelj sveto
Rešiserka doleta Tomič. igrajo: Violeta Tomič, Primož Ranik, Simon Dobrave.
2. Luriiovno gledolišče Maribor: JANKO IN METKA
Pavel Polak po motivih bratov Grimm 3« Lutkovno gledališče Ljubljano
Světlano Mokorovič: SPH KOSOVIRJI
4.	Plesn forum Celie: ČMOVNIK IZ OZA, plesna pro^iico
5.	Sten Vilar: NERODNA AVGUŠTINA, Igrico é.Mini teoter ^ubljono
Brata Grimm: ŽABJI XRAU, lutke
CENE ABONMAJEV IN VPISOVANJE
1.	PRVI GLEDALIŠKI ABONMA, Beli in Rumeni ter DRUGI GLEDALIŠKI ABONMA:
-sredina	12.000Siï
-	stranski levo in desno 11.500 SIT
•	upokojenci	10.000SIT
•	âoiska mladina in študente 6.000 SIT
-	popust za Prvi in Drugi ter Plkin abonma, vpisan na isto osebo, 10%
2.	Zfati abonma (1. prostor) 34.000 SIT
3.	Abonma voženj v ljubljano 8.800 SIT 3. Plkin abonma	3,600 SIT Abonenti bodo o vseh predstavah in drugih prireditvah Kuitumega centra ivan Napotnlk Velenje obveščeni na dom.
Gledaliike predstave bodo praviloma ob ponedeljkih in torkih, ob 19.30, Rkin abonma (otraci nad 4 let) pa ob sobotah dopoldne ob 10.00. Tudi spremljevalci morajo imeti izkaaiico Pikinega abonmaja. Vpisovanje v Zlati abonma je bito zaključeno junija 2001. Odhodi avtobusa na dan koncerta ob 16.30 iz Slovenj Gradca, oaromaob 17.00 iz Velenja. VPISOVANJE; za stare abonente od 8. do 12. oktobra 2001, vsak dan od 8.00 do 14.00, v sredo do 17.00, v soboto pa do 12.00. Vpisovanje za nove od 15. do 19, oktobra 2001 v Istem času. Vse ostale informaciie: Kultumi center Ivan Napotnlk Velenje, Titov trg 4,3320 Velenje. Telefon 03 8982 572,8982 571. Faks: 03 8982 585. E-mail; andreja.zeienik@guestames.si ali marjan. marin sekl @guest,ames.si. PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE CENE ABONMAJEV DO ZAKUUĆKA VPISOVANJA. Abonma je možno plačati z največ tremi čeid (če gre za več abonmajev), vnovčljiviml v oktobru, novembru in decembru 2001. izkaznice s popusti so vezane samo na upravičenca In so posebej označene.

Deseti krog lige SI.Mobll
Koraižno na Prevaliah, plaho v Velenju
v 10. krogu lige Si.Molili je hitu povoto najbolj zanimivo v Marihori, Kkr sta s*£ v JuNkjnm 50. v«Cnem <UTl>ijii p^mierilH Mnrihor PL ín Olímpíja. Obují so nnv* dusili ljubitelje noj^omet^i, uspešnejši in srečnejši p» so bili Mariborčani, kt so xniafiaN s 3:2.
Vodilno Primorje je domu z I rO odpravilo ilivila Triglav, HIT (îorica pii je na go slovanju v Donii:al<kh premagala tekmeca z dna le.sivio;, vknjižila prvo zmago v icm pivcnsivu sploh, DonižalOane pa poUsni-ly na /adnjc mesto. (îlcdalci so hili vsekakor nezadovoljni v Celju, saj je Publikum
igral brez zadeikov s Koprom, šc bolj pa v Velenju. Nogi>mela4i Rudarju in Mure so oCiino "pozabili " na nasproinikov gol. oh obojesiransko plahi in ncz^mimivi igri pa izvabili '^vi^ge ljubiteljev nogomcîa. Veliko bolj zadovoljni so se z gostovanja na Prevaljah vrnili nogometaši CRE Šmartno. /. bojevito in prizadevno igro so premagali domaČi Konnan z 2rl, vsi trije zadetki so bili dosej^eni v zadnjih minutah, trener domačih Milol>Soi^kiC pa je v ponedeljek že ponudil odstop. Lep oblií^ za SmarČane torej na nedeljsko rano s Primorjem.
Primorje ima sedaj toCk, iri manj Maribor, Koper na tretjem jih ima 19» na četrtem, petem in Šestem meslu pa so po vrsti ERA Šmartno, Olimpija in Rudar & po 15 tix^kami.
V nedeljo prveasivcnega krtiga zaradi nastopa reprezentance ne bo, od naslednje naprej pa imajo Velenjćani in Smarćani zelo zanimiv prvenstveni riizpored. Igralci Rudarja bodo trikrat zapored giwlova-li - po vrsti pri Olimpiji, Mariboru in Domi^alah. ŠmarČani pa bodo irikrat igrali dt>ma - s Publiku mom, Koprom in Mari borojB.
NK ERA Šmartno
Obliž na sodniško rano
m V
Dalibor Teínovic (foto: vos) Prvi prvenstvťni nastop na Prevaljah so noi*om«taiti ERE prestali /elo us|>ei>no. Zmagali so / 2:1 in sepov/peli na trenutno četrto mesto. Neljubi pri|)etljaji na in po nt-deljski tekmi s Primorjem nanje niso preveč \pli>'afi, s por:r/om, niso hili obremenjeni, nastop mi Prevsiljab pajepokaziil, daje
moštvo dobro uigrano in složno.
Obciji so lekmc^ záíčcIí previdno, že po desetih minutah pa so pobudo na igrišOu prevzeli JmarCanl, vendar niso uspeli izkoristiti nelciij pol priložnost i. Sredi polCasa s<i domaČi sicer vzpi>sl avili ravnoležjena igri^u, vendar je njih(5ve namere preprečil Sinarski vratar Sraga, ki je lokrat zamenjal Kaliíka. Ob koncu polčasa so bili znova boljSi igralci ERE, vendar niso bili dovolj učinkoviti, pt)Vedali pa velja, daje v 26, minuli ptK>ko-dovanega Kačicnika zamenjal Jakopič.
Drugi polčas so Smarčani začeli napadalno. vendar so se igralci korotana dobro branili. V 61). minuli jc trener ERO Bojan PraSnikar iz n^kava poiegnil zadnjega aduta. V igro je namreč pcxslal rahlo poškodovanega Vica, gostje so Se povečali premoč in piîsiali predvsem bolj nevarni. Ib seje obrestovalo v 83. minuli, koje Vico lepo pnv dr), njegovo podajo vsredino pa je izkoristil vSmajlovič in dosegel vodstvo za Smarčane. Igra se jc tedaj raz-živcia, saj so domači na
vsak način želeli izenačiti, več prosuira pa izkoristili Smarčani in v 87. minuli pcwi^ili na 2:0. Zopet jc Vico lepo pnxlrl po levi sirani, podal v sredino Rcpovžu, ki ga je domači branilec podrl, zanesljiv izvajalec enajst me-irovke pa je bil Vico. Ib pa k: ni bil končni izid, saj so igralci Korolana v zadnji minuli uspeli znižati Izid. Bojan Prai>nik;ir. trener ERE Šmartno: "Pričakovali smo tv/M» bitko, saj je Koro-tan na domačem iuri^ču vedno /elo neuuo-den. pole)* lega pa je trenutno na lestvici v nezavidljivem položaju. Na to smo se dobro pripravili in največji del tekme nadzorovali igro. I^osebej Ut velja za drugI polčas, ko smo začutili, da lahko <K]ločneje zaigra* mo na z.m:ig(». Z vsti»pom Vica smo prido* bili na prodornosti in ob se nekaj priložnostih dvakrat Ziideli domač<» mre/o. V vsakem primeru je nasa /maga /iishi/ena. v tem trenutku pa nam /elo veliko pcmieni."
MJgJp
Rokometni klub Gorenje 'V soboto ob 19.00 s Termom
še mlajši v lov na lanske uspehe
Kcjiiec ledna bo stekla Didi nova pnenstvena se/ona v prvi moški rokometni ligi. Ignilci ve-lenjskega (lorenja se nanjo zavzeto pripnivljajo/eod prvih dni avgusta in so v tem času odlgni-li IK prijateljskih tekem. M<ii«tv(> je pred novo sezono dirkaj spremergeno in znova pomlajen«», kar je velikii <>l)veza. saj Je bila prejšnja tekmovalna se/ona /a velenjski klub prav imenitna.
"Na novo .sezono smo se pripravljali polna dva meseca, opravili ogromno ireningov in odigrali veliko tekem. Po zadnjih tekmah sodeč je ekipa dobro pripravljena, nekaj pomanjkljivosti pa bomo morali šc odpravili, kar posebej velja za boljšo
uigranost. Imamo namreč kar pel novih igralcev in glede na to sem trenuljio kar zadovoljen," je za uvod povedal trener RK C/orenje Miro Požun. ^ Spreme/tib v ekipi je ^/ires pre-cej, kdo je ods^ in kdo pris-et / "Igrali sta prenehala Roznian i;i (îavriliwkj, Kukavici pa smose zahvalili predvsem zalo, da bo več priložnosti dobil mladi Luka D(îbei&k. največja vi7el je nastala z odhodom reprezentantov Rutcnka in Marka OŠtirja v( c-Ije.saj sta bila nosilca naSe igre, edenv napadu in drugi v obrambi '16 bo naša Šibka točka, ki pa jo bomo krepili z Juretom Do-belskom, ki ima vse pogoje za vrhunskega igralca, iz Sevnice sta prišla Mlakar in Sirk, vr/el za
Rutenkom pa bo skui>al z^psiniti Rajko Begovič, torej imamo vseeno dovolj Jirok izbor igralcev. Mladega Šteťaniča smo vsaj za jesen postîdili Gori^nici, da bo hilreje napredoval, saj nai^j v prih<xln<*vti resno rdčunamt>, pripeljali pasmo tudi I Irvata Dclka, ki bo v dolgem in napornem prvenstvu v oporo Kava.su." 9 Kakoje .V///w Fožun zo<Í<n(ílJcit z mladimi in novinci?
"Zadnje tekme so že pokazale lep napredek, saj smo mod obiskom na obaliprvmagall italijanske državne prvake Generalli v Irstu. v Kopru zelo okrepljene do-mačiiie, pravi vzpon forme pa je pt>kazaJ turnir v Trbovljah, kjer smo znugali pred Rudarjem. Dolom In Dohovo. Res pa je, da
naia ignj ic niiia iz tekmo v tekmo, kar je seveda ZJiačilno za mlado igralce in /elo hiter rok^imel. ki ga mi igramo.
Vjesenskem delu bomo skušali napake čim bolj odpravili, predvsem pa bolje pripraviti Begosača, ki je prišel kasneje, pa ludi Ka-vasa in Kavtičnika. ki sla imela veliko reprcziiniančnih obveznosti. Veseli me ludi dejstvo, da Sovič po poAki^dbi že priJiaja vvrliun-sko formo, saj jc bil na začeikii priprav gonilna sila ekipa. Prepričan sem, da bo Že v prvem prvenstvenem kn^gu. v soboto, 6, oktobra, zzačeikom ob iy.M(J,naš vodilni igralec."
9 Minula xezf>na je hila za RK Gorenje i^emno u.sptSna. Po dveh Iťfih vře .se z/iova mrsíiti v Evropo, kjer hasiť /lasiopaii v pokalu pokahtih nnaaovalcev. ifirali ste v Jiualii slovettskťfia pokala i/t hili tretji v prven-Kaj tor^ fahk/> prii-ckuje* mo od /tove sezxme?
"Lanske uspetie bo zeJo težko saj smo g<''U>vo naredili več kol smo načrtoval). Vendar vseeno pričakujem, da bo ludi spremenjena in spet zelo mlada ekipa dosegla p*xJobne rezultate, jc pa letos kakovostni vrh SirSi^ Proven! je ostal dolžnik iz lanskega prvenstva, vrača se ljubljanski Slovan, tu sta Trebnje in trboveljski Rudar.
GiMovo tx^mo pomladi igrali veliko bolje» koi jeseni. Tako je bik> tudi v minuli sezoni, vsekakor pa me žc sedanja raven igre ohrabruje."
■ vos
'/Vovo sezono bomo začerti z zmago," napovedujejo.
NK Rudar
Nihče ni želel tvegati
Mnogi velenjski ljubitelji ni»g<i-meta, ki si» preživeli siilmini večer na Rudarjevi tribuni, so ]hi lekmi Kudarjein in Muro verjetno razmišljati, da hi bilo veliko lepšena kakšnem koslanjevont ali gohjem pikniku ali preživeti večer kiir duma pred ekranom.To je bila naj> shib» nogometna predstavi vjesenskem delu pnenstva v Velenja. Očitno sta trener|n poA^bila, da se nogonK't (gr^i za zjuietke, pa êe]>niv niso doživeli poraza. Tekma seje kjmčala/.naJne{Kipularne|^i nirgn-metnim i/idom - u : o.
Pribžnosli za za^ietek je na st>-K^lni bil<i maki. Pravih skorajda ne, le lu in tam kakína polpri-kim*»t. V7l. minuti so Velenjčani ostali brez bran
ilea /rniča, ki je moral zaradi drugega rumenega kartona z igrica Na njihovo srečo pa (udi t^ ni gostíw spc>tlbudilo k zavzotej^i igri.
Kljuhosvojeni točki sti verjeino velenjski ljubitelji Uj lekmo medtem verjelno že pt^zabili. Nebojc-vilusi n<Tgomeia^v .so nekajkrat ^nagradili" s protesti v obliki řvižgov. loda nipcmiagaio.sajsta se {tbairenerja(Murin trener Luka Bonačjč in Rudarjev Vojl<;lav Simeunovič) očitnože nasamem začetku (nlločila za obrambno ki bi jima prinesla vsakemu zanosljiV(^ li^čko. Simeunovič je že v dneh pred gostovanjem Mure napcA'cdcwal, da bo toedcn njegovih najtežjih jesenskih dvobojev.
:>amo li>čko pa je opravičeval, da igralci pnni močni Muri niso bili sposobni pomwiii nizapelih (mislil je tudi na pe>kalmi lekmo) dobrih iger.
Na pripombo, da si n^^lwden ni upal tvegati in zaignui napadalne-je sta odvrnila, da bi liil to dvom-zen meč.
"SanKi naiven lamT hi to Moril,** sta poudarila.
"Vedeli smo. da ()o lo m nas zelo le/ko gostovanje. Na preJAnJih štirih lekmabje Rud) r doka M da ima i/kiiik*nega siralega. ki /na ]H>sUivi(i ekipo in ki ima neugodno igr<j. Vem. da smo i»slali nekoliko dol/jii gledalcem, ki si» gi>(o-vo j>riča kovali več. Toda si)mi tiis-mo mogli igniti pnviačneje, morali N tudi d<im»či zaigrati b<»lj agresivno,*' je iUî p^>jasn{I Bc>načič.
Simeunovič pa je raziožil: "Tudi sam sem z^ulovoljen / osvojeno točko. Na prejšnjih |>etih tekmah (upuSteval jc tudi pokalno leloito 'p-a.)smo igmli/elo kakovostno in prcHlvidevalsem, da Je .še šestič težko ]H»novi(i i:(ksn<i igro. Poleg tega Je Mura neugcKien na-sprolnik. Glede na to, da smo dobrih dvajset minut igrati brez izključenega igralca, je točka ^ b»-liko pomembnejši. Pred nami so v prvenstvu kar Iri gostovanja (Olimpija. Maribor, Domžale) in prepričiin sem, da homo na teli tekmah spel zaigrali tako. kot so naši navijači vajeni."
■ vos
žreb se je poigral
v torek zvečer so v Ljubljani izžrebali pare čclrtllnala slovenskega pokida. Žrel) pa sejelep«» poigral s^leSkima prvoligašema. ssij se busta /a vstop v polflnale pomerila med selwj. prv*}« tekma |kí bo v sredo v VelcnJu.Pari so: Odranci - HIT (îorica. Rudar - ERA Smarino, Maribor PL • Ljubljana in Aluming • Železničar.
Prve tekme U)do v.sredo, 10. oktobra, povralne pa čez i4dni.24. oklobra.
Dedič in Hojniii reprezentanta
K<îiiee letina bixki prví»liga^j počiviili zaradi nastop« reprczcnUuiee s Fcr<kimi otoki. KerFcrski oti>ki nimajo mlado proprezcniiuiec. bodo naSi mladi mîgomel.i^i na pi>sebno piw;»bilo gosiiwali pri vrstnikih na NiA>zemskem. Selektor skwtnske mlado roprczcntance je vanj»» povabil ludi igrulca Rudarja Rusniinn Dediča inMitjoi k^jnika. |
NK Usnjar
Kaže vse slabše
Niifiomeiasi šoÁtanjskojta llMyatja telovincjidr^jtviii ligi nizajo neii>|>c-he. Tudi na >i>lH>lni lekmi z neposrednim tekmecem v spcHlrtiem dehi lestvice tiho izkoristili priiožno^li. .saj Je ekipa Pol>re;^n znmgala i Sošlanjčanj so po 8. krogu z eno Tjnago, dvema rem^ema in petimi porazi na pr<><i/»dnjem mestu. V nasJodnjem krogu budo gostovali v Šnuiiju pri Jol^ah.	■
Mali nogomet
Enajst žog v mreži NazariJ
v drugem krogu pne drûivne lige malega nogometa soigruki Naxarij gi»»(ovali v Pemiei pri ekipi Na poli hilel»al. Duamčiiii so hili i/r«i/itolMilJ.sÍ in so/iiiiigal s l^ar 11:0. V tretjem ka^^gu txxJo igralci Nazarij go«ililj Koper, ki prav lakošc ni osvojil ločkc, ^.lerbizdn.i leslvice bixUw nazar-ski športni dvorani /ačeli v y>cW\i ob 20,30.	■
Šitalčanice z Ilirijo
v nede^ioliodo na sporedu pr>'e lekjiH* ženskega slovenskega pokaLi. Igralke ekipe Skate Mila Kr>kobo(lo gostovale v IJubyani pri (»aJiiujMh lek-mieah Iliryi.	|
Medobčinska nga Skale 2001
V medolKtnski ligi malega nc^ometa v Skalah so iKligrali 15. kr<%. Ig-r.dci ekipe Skale Zlaton>g.sDprepriêyivo/.magali, v(Icrl>(iu pa sla se vodilni A Stil Liverpool ni/Jiia 11:1. Zla(on>g na drugem meslu seje (ako l.ivcrp^Kilu prihli/iil na (i»řko, ven<lar iniHjo xKlilni it-kmo manj.]/.idi • I. li^i: .Ijn&Florjan - SD ^kale Zlaion>g 1:4, Texas KK Zbičdjnik- Kallmo-TO 1:2. A Stil I.iveiptxíí-KMN Fori Skale l:t, Cigler-KMN Cirkwoe 0;5. Adriatic Okrepčevalnica Carlos pro^l. Vrstni rod: i. A Slil Liverpool 32 (i4 lekem), 2. SD Skale Zlalorog.-^l (J5).3. KMN Fori Škále 25 (1?), 4. KMNCirkwee 23(14).5, AdhaUeOki'epčcvalnicararlos2i (14). ft.Ka-limoro 19 (15). 7. Texas KK Zbičajnik 14 (14).8. .lan&Floijan L5, 15,-4 ločke), y. Cigler 11 ( L\ - 2 točki).	■
KK Elektra
Prvi cilj je obstaneli med najboljšimi
Ki»&irkarji .wAUinjskc EIcktrv se m novo sezono marljivo pripravljajo, kj^jti (ir« vcnstvo v r dríMvni li^i ho Ivrjnlo vťlike Ce se ^«lijo <>hdr?^ti med nsij-ÍM>l|símí. Prvenst>'o bodo xačclí 20. okto-l>rH, ko sa lN)di» v krstni lekmi v ligi najboljših v .Šoštanju src6)t! z Roglo.
()l> koncu lanske	sezone, ko so
si zagotovili mo^ost nasti»|>anja v naj-iK^y*;! ImUii' treni.T Dnrki» Mirt nap(»V4!daK ÚH b(» (»stal v klubu, če bo uprav» sUiriln vse potrebno in /^^oti^vila prnve in nujne okrepitve.
"RtíN je biki pribliivjio tako. Čeprav bi verjetno vseeno ostal v klubu, saj smo dc^^-gii lep uspeh, res p« smo Želeli igralcc. ki bi najbi^ij korislili ckipL Najprej kol prave ljudi» kajti ni vse, íe si samo diîber ig-rak'c. Meni je najbtilj pomembno, da imam pravo ckipt^, ki dilia skupaj in lo|x»kažona igri-^u. Na pripravah smo se zbrali nekoliko kasneje. nns>lvopaje popolnem Šele ne-
l^rnlci Elektre so v torek i^rnli tekmo s !^nljurjem. danes bodo ob 18.00 ^i^stili Varai^din, v s(»N»to pa prav Ih-k<» ob še moštvo Zagreba, oba-knit seveda v $4»Stanjski $p(»rtni dvo* rani.
Darko Mirt
kaj dni- imeli smo namrcC nekaj icžav z dvema igralccma iz Bosne, zaio.se mora-moscdaj najpivj dt>hr(î uigrali." je piwedal trener Darko Miri. 0 Koiihf Je Utr^ novih i^rataiv?
"Prav toliko, kolikor jili je odšlo, lorej pet. ?,a] pase razen pri Dražovicu pri vseh
Elektra v
novi sezoni
Vladimir Rizman 196 cm, Da^an Mali^cviC 179, Sa.^5 Tajnik 197. Milja DrimwSck Andrej Božić 196, Ž:eljk(> Kovačevič 187, Franc Ru-prchl 195, Nik Ivanovih 189, Salih Nuhanovič 210, Mitja Goršek 20^, Darjan Pavić 189, Vladimir Popovic m. Dagmar Dra/.ovič 180. Predrag Šaporac2U6, Milan Marink^îviC 2Ul in Aleksander DelanoviC 203.
pozna, da niso veliko igrali, saj si> s klubi prekinili pi'>godl>e in izgubili cck> sesano, ali vsaj pol. /fidovoljen sem z višino, saj imata Nuhanoviê 210 in Oon^ek 206 centimetrov, pa tudi dva mwjrtca sta viscika po 206 in 203 cenlimetre." 9 l^npravv sie začeti U avausta in najprej preuJitusili nekaj igralcev, nato pa so na Havnt- na Ktfroškem.
'Tam smo dobR> delali, izredno pa nam jc pomagal Tomislav Popem'fv iz veienjske-^ atletskega kluba, ki je igrakv tek-sno odlično pripravil. zaîi> mu velja vsa zalivala.
Novinci v moštvu šoštanjskega prvoHgaša: Meksantíar Beianovič, Predrag Š^porac, Dagmar Drazoviè, Milan Marinkovič in Vlado Popovic
Zdaj nas Cakaj<nckme, ki jih lx>mo skupno odigrali 15."
^ KaksSni so vaši načrii za pnv xeztmo med najboljšimi? "/e na kt^ncu prejJnjc sezone sem povedal. da mora hiii osnovni cilj obstanek
med najlHí|j§inií. Vse, kar bo veC. bo velik uspeh, imam pa pri tem svoje lilie naCrle. Vellkobt) odvisno 1x3 za6:lka, na^prvi na-spiťítnik pa bo tudi naŠ stari ickmcc Ro-^a iz ZniC."
■ vos
KK Velenje in KK Nazarje




Slabo v drugem krogu
Košarkarji Velenja so v «»hoto odigrali prvo tekmo dru^e^^a kro^a v p(»kalu Spar, (»ostovali s(» v Mariboru j)ri ekipi Aklcial 98, domaćini pa .so bili boljši s 110:89 (30;19, 27;25,35:34). Í{*ral> so v pov« sem neustrezni telovadnici, zato se upraviCeno sprasujejo, kako ko^r* karska /veza sploh dovoli i|<ran,ie v tak.šMih pogojih, će ím ne Airadi enakih iHfgojev m obe ekipi, pa /aradi velike nevarnosti za poškodbe igralcev. Poleg te^a sta jib s pimi^iujočim odnosom In pristranskim sojenjem razočarala tudi sodnika.
Dogajalo se je celo. da nisiaupi>^icvalaenega mcUaixl izvajalca pri izvajanju avta in domaći so VelenjĆanom dobcsedn<^ kratili žoge iz n>k. tigovarjanjc	trenerja pa sta hiiro kaiOKWala s pivo in nato Še
7. drugi'' izključujočo tclinićno napako. Sodnika sla sc do gostujoče irel-jeligaikc ekipe vso tekji» vedla vzvišeno in znova se je pokazalo, da so sodniki s sv»">jitni priRlranskinîi txlK>êitvanîi velikokrat krivri za grobo igro in ncljul>e dog<x1kc na tekma h. Povratno tcknjoslackipiixligralisinoćiv Vele nju. Se slabsc so se nagostswanju vSIovcn^skih Konjicah ^xlrezali nt>vin-ci izNa7arij. DnmaíiBancxjcbil namreč boljši s 11.^:88, povratno tekmo v NaZiirjah pa so prav tako odigrali sinoći.
im Vegrad

V soboto ....
Rokomctiišiec Vefjnida no v soboto iiednjf* i I gostovale, tudi tokrat pri enem najvegtb favoritov pn o mesto. To je bih ekipa Celcia v Celju, domačinke pa so bile boljše s 30:24, po prvem polčasu pa je bil izid iie ne» odloćcn 12:12.
Mlade Velei\|caMke se bodo sv<(jim navijaćem v Rdeči dvorani prvič prud.siHvile v sobcjto. 17.00, ko bodo v 3. kro^ 1. R ilrûvne ligo go.s(ile Planino 17. Kranja	■
Tako so igrali
Liga Si.Mobll. lO.krog: Korotao -£RA Šmartno 1:2 (0:0)
ERA Šmartno: Sraga, Kačičnik (Jakopić). Šiancar. Romih, Pojič, Mernik, Repovž, Teinovič, Mujako-VÍČ (Suleimanovič), Sma)lovii, Ke-fert (Vico). Slreicl: O ; 1 -Smajlovlô (83), O 2-Vico (87,11m),1:2-Kme-iec (90). Rudar - Mura 0:0 Rudar: Lailć, Galič, Poďvinski, BInkovskI (Lavrič), Zrnič, Jese-ničnik, Plesec, Spasojevič (Boško-vičj. Kraljević, Ariič (Zager), Hojnik. Tretja SNL, sever* 8. krog: Usnjar - Pobrežje Gradiš 0:1 (0:1)
^vaBDRU ženske-2- krog: Cf^ela - Vegrad 30 ; 24 (12 : 12)
Vegrad: Avberšek, Rozman, Ro-dfC 6, BubikS, KandarS, Murato-vlč S, Omerović 5. Halitovič 1, Per§e,Vuk, Boškovic, Belci. Rokomel - 8. Škalijev memorial: Tekma Z31. mesto: Rudar ' Gorenje 21:27 (10:13) Gorenje: LainSček, Tamše 5, J. Dobel$ek1.Kavaš1.Kavtičnlk1, Plaskan. Mlakar 2. Oštir 2» Sovič 7, Sirk 6, Belko, L OobelšeK 2, Doubonossov. Begovlč.
Predtekmovanje; Gorenje • Dol TKI Hrastnik 35:19 (17:9) Prva SML» 9. kfog: Mura -Ruđar3:0 (1:0) Rudar: JozIC. Muharemovlč, Šabanović (Aćimovič), Mulavdič, Satler (SaWè), Adam, Jeseničnik, Čellkovič (Josič)^ l^imlk (Džatič), Mujdža (IbrahimOVÍČ), Kijanović. Strelci: 1:0-Baler (14), 2:0-Horvat(62),3:0-Banil(77), Vvods^ujeFacîorz 19 točkami, Rudar pa je na 4. mestu v skupni ekip s po t2 točkami. Prva SKL. 9. krog: Mura - Rudar Q : 2 (0:0) Rudar: Mlinaric, Martfnovič, Gr-bl6, Hankič, Sloiakovič, Hajdari, Rajkovič, Avdič, Nurikič, Rošer, Hallak. Strelca: 0:1- Rajkovič (45),0:2-Nurikič(55}
V	vodstvu je H iT Gorica z 22 točkami, Rudar pa je s 15 točkami na 3. mestu.
V	vods^u je Dravlnja s 24 točkami, ERA Šmartno pa jez 21 točkami na drugem meslu.
Druga SML, 8. krog: Krško • ERA Šmarlno 0:1-(0:0).sirelec Rfbič; druga SKL, 8. krog: Krško • ERA Šmartno 1:2 (0:0), strelca Sko-mšek in Uršnik Kadeti ERE Šmart-00 so z 19 točkami drugi, vodilni Železničar pa p h ima 24.
Na kratko
Kegljanje
Ke^^aří prve soàtai\j&ke ekipe&o v dru{!cm krogu druge lij*e pryetno presenetili v Mariborv in premagali favorizirane igralce Miklavža s 6:2 in52l5:5l52. V trenem krof^u bodi» v Šuivtanju {gostili Ri)):a.Ško Slatino, »recanjc pa bodo ïLaêcIi ob 16.00.
Šoštanj: S. Fidcj^U (1), Křížovník 827(0).CtU\ič844(l).L-ridtíj91l (1), Pclr(wič 865 (1). Ilasičiř 867 (0).
Neprijetno w prescnclili člani druge ekipe v tretji ligi,saj so ncpričaktwjno ízjíubili na gosto vanju v Krskem z 2:6 in 4952:5267, V nedeljo Kxki na svcyem igrišču iMj lO.(lt) /aicii leknio z drugo ekipo Marks hise,
Šosianj 11: sScčki 876 (0). Soller 791 (0), Šehic 877 (1). Kos, 376 -Barilma 394 (0). Nwak 852 (1). Aleksie 786(0).
SaleskI golf klub
v Olimju jc bil v soboto I. odprti turnir v golfu v organizaciji velenjskega kluba, na katerem je sodelovalo 15 golfistov, od tega iri ženske. Tírnír so mkljuěili na 19. poiJu.
Uvrstitve: bruio- moški; 1. Saiso Hioval; j^^nske: I. Romana Koíevíir; neto - moSki: 1. Pct^r Bre?Tjik, 2. Boris Bcrloûîik, 3. Beno Koćevar; žcn>ckc: l.Tana Siro/iak.2. Margareta HrovaL
Najboljši igralcc jc imel Goran îvkt'jvic, najbližje /-i^tavici pa Peicr Breznik,
Karate
Clan KK Tiger i/ wlcnja Dragan Stojniř nadaljuje z mednarodnimi uspehi. Tokrat je nastopil ua ve« Ifkem turnirju v Slavonskem Rrodu na Hrvaškem in osvojil drugo mesto.
V tc?Jvi kategoriji seje po zmagah nad predstavniki SlovaSke, Nizozemske in Ncnicije uvrstil v ii-nale. kjer sc je s hrvaSkim predstavnikom h.ijeval nct^ioCeiïo. stxl-niki pa so zmago prisodili (ekmecu.
Tečaja
Karate klub Velenja bo v sreflo« 10. ok(r^>ra, ob na <isnovni ^oli .Salek predstavil staro kiiai^iki» meditativno veščino gibanja in hkrati vpisoval v zaeetniiki in nadaljevalni teêuj.
Dviganje uteži
Na odprtem mednarodnem pr* venstvu Doni/jil so nastopile ekipe Zalaegerszeg. Rijeke s Hrvaške ter Dom'i^.al. Olimpije in vvlenjskega TAK Rudar.
Zmagali so maUž:arski dvigalci pred Olimpijo. Rudarjem.
Domžalami in Kvamcijem.
Za Ruda tja so nastopili Damjan (Verbnjak, Roman Cicmiadnik in Slavko Laljek.
Lokostrelstvo
Lokostrelski klub Mo/.irjcje v soboto izvedel 6. drt,aMU> pnensi-vo v disciplini "gozdni kn^." Na-jveC u.speha med tekmovalei iz desetih ^loven^ikih klultov so s petimi naslovi državnih prvakov po/.eli goMiteyi.
Uvrstitve - člani: I. Štefan OSep 360 krogov (abstilutno -število krtv mw). 2. Marko Sailer 351, 7. Ivan 5kcl 343,4x19. do 11, mesta pasti.« uvrstili Roman KarniCnik. .lunez Gn">m in Andrej Scnckovič; Članice; 1. Bernarda Pcrhać Zemljak 345; kadelí: 2. Aleksander OScp 328: dečki: 4. Primož Perhač 234; ml. deCki: 1. Sebastjan Oi^ep 348. 2. Matics^ket 289;ml. deklice: Uan-ja Pcrbać 288; veterani: 1. Dušan Perliač357.2. MiranBorštncr348. 3. Janez Ple ko 296.
Specialna olimpiada
Sredi prejšnjega ledna je Center /A 11 s posa bij a i^e, delo in varstvo Crna na Koroškem organiziral kolesarski turnir v ok>iru Specialne olimpiade Slovenye. Na letališču v lliriski vasi .so nastopili tudi trtie varovane! VDC Jei^.ek iz Velenja. Su/ana Sadiku je v prvi j;kupini v voJnji na lOtK) m osvežila 6, mesto. Peter Zilavec jc bil v tretji .skupini na 5<K)(l m 6,. Aleš Se bane pa v Ccirti skupini na 5000 m tretji.
KK Veniše
KK Venise bov soboto izvedel tekmo v spretni »s I nem jahanj u ter tek-movHiyu koéyazev, v nede^i» pa k* tekme v preskakovanju ovir /a mlade konje v treh kat^orijah in na treh višinah.	■
Namizni tenis
Uvodni zmagi za vrh lestvice
V drugem kr(»f£u pr>edrza>Tienamizjii»leni.ske lige seje ekipa veieT\j-.skega Tempa v telovadnici osnovne šole (»ustava ^iliba pomerila 7. ekipo Kema Puconci. Po zelo dobri igri so bili Iwljši mladi Vclenjčani, ki so /mahali z re/.ultatom 6:2. Za domaćn ekipo je tri po.sjimićne zma> gc dnsi^el reprezentant Hro^ Siatinšek, dve .lure Slatinšok, brata Slalinšek pa sla bila uspešna ludi v i^^ri dvojic. Za Kcmo Ma po en<» zmago dosegla Mirko Unger in Bojan l^vić. uba sla premaj^ala tretjega velenjskega igralca Damijana Vodu^ka. Pt» dveb kn»gih so igralci Tempa z dvema zmagama na vriiu prvenstvene razpredelnice, v na« jiltdtxjem kro^u pa se bodo Velenjćani pcmieriN /ekipo Radime v (kirnji Radgoni. V nedeljo, 3i). septembra, so se igralci Tempa udeležili Urhoveya memoriala na Ptuju, ki sc vsakoletoodigrava vsptimin na tragjCno preminulega namiznoieni^kega igralca Urha SiraSka. Na memoriálu je svojo dobro formo potrdil Uroi^SlaiinŽck, kije na kc^n-cu med tri i npc t desetim i igralci iwvojilprvc mesto. V finalu je prcma^ gill in nekdanjega reprezentanta Stefana KovaOa iz Murske Sobote. Jure SlalinŠek se jc uvrstil na mosta od 8 do 16, Damijan Voduáek in Miha Kljajiř (prviê je nastopil na članskem turnirju in odigral zelo dobni) pa sla sc po drugili mestih v prcdtekmovalnih skupinah uvrstila med 24 najboljših igralccv turnirja. Med 16 nastopajočimi dekleti je Tamara .loriC prav tako osvojila drugo mestov predteknuwalni skupini in se uvrstila med osem najboljSih igralk Urhovega memoriala. Rezultati Tempo Velenje: KcmaPuconci: Un'^SSlatinSek : Bc^rul Benko 3:2 (-9.-7,3.8.8). Damijan Vodu.<ek: Mirko Unger 0:3 (8.5. H)..lure Slaiiniiek : Bojan Pavič 3:0 (10,10,9), UroS Slalinšek : Mirko Unger 3:0 (5,8,6), Damijan Vodušek: Bojan Pavič 0:3 (9,5,6), .lure Sla-tia^ek : Borul Benko3:0 (4.8), UrošSlatinJek : Bojan Pavič3:0 (6, 8,8), Uroš/.luro Slatinšok : Un^-r/Pavič 3:0 (5,4.5).
■ DK
NK Era Šmartno
Pridno trenirajo tudi mladi
V nogometnem klubu Era namenjajo vz^^oji mlajših igralccv precej poZ4irnos(i. Pridno vad(io vse selekcge« sploh navdušeni pa so najntlaji^i • IT 8. Na treningih se jih zl)ereod20do55, prihajajo iz Šaleške, i^or-rtje in Spodnje Savinjske doline.
Nogometnih veščin jih učita Danib Golob inZvcine Magric (oba bivša ŠmarŠka nogometaša). Nastopajo v ccljski n<'»gomcfni podzvczi. Veseli st\ ker jim v klubu omogt^ajo dobre pogoje za delo in jim omogočajo druženje prijetnega skuri.sinim. Medse vabijo nove nadebudne nogo-meti^e, sploh radi bi, da se jim pridružijo letniki 1992.1993.
■ tp
KINO VELENJE-

JURSKI PARK 3
pustolovski triler
Režija: Joe Johnston
Vloge: Sam Neill, William H.IVIacy,
Tea Leoni
Dolžina: 92 minut
Četrtek, 4.10,, ob 18.30 Petek, 5.10., ob 20.30 in 22.30 (glasno predvajanje) Sobota, 6.10., ob 20.00 in 24.00 Nedelja, 7.10., ob 18.00 Ponedeljek, 8.10., ob 20.30 Torek, 9.10., ob 18.00 Sreda, 10.10., ob 20.30 Tretje nadaljevanje filma je tokrat prvo, ki ne temelji na Chrichtonovi knjižni predlogi temveč je originalna zgodba o človekovem navdušenju nad dinozavri. Tokrat ima glavno vlogo orjaški spinozaver, ki je še večji in bolj krvoločen od tiranozav-ra. Osem let po strašni izkušnji iz otoka Nublar, ko je dr. Alan Grant komaj ušel napadu dinozavrov, sprejme ponudbo pustolovca Kir-byja in njegove žene, ki bi podprla njegove raziskave, če bi ju popeljal po otoku Soma kjer ima sedež njegovo podjedje In Gen. Kirbiyeva pa imata v resnici drugačen načrt in preden se Grant tega zave so že na tleh otoka, toda ne otoka Soma, temveč otoka Nublar kjer pa živijo strašni stvori, uničevalci. Boj za
življenje se tako ponovno začne.
----------------______
MVP: MOJ VRAŽJI PRIJATEU
družinska komedija Režija: Robert Vince Vloge: Cameron Bancroft, Bob Burnquist Dolžina: 93 minut
Petek, 5.10., ob 18.00 Sobota, 6.10., ob 18.00 Ponedeljek, 8.10., ob 18.00 Sreda, 10.10., ob 18.00
Simpatična opica je glavna atrakcija univerze v Kanadi. Njena inteligenca je zelo visoka, Ko univerzi ukinejo finančno pomoč in njen lastnik umre, jo direktor skuša prodati raziskovalnemu inštitutu. Toda tamkajšnji hišnik opico spravi na viak za naravni rezervat kjer je opica pravzaprav doma in ima svojo mamo. Vendar opica na vlaku zaspi in zamudi postajo. Tako se znajde v malem kanadskem mestecu, kjer šolska hokejska ekipa nujno potrebuje pomoč. In opica je ravno pravšnja za to.
JESEN V NEW YORKU
romantična drama Režija: Joan Chen Vloge: Richard Gere, Winona Ryder
Dolžina: 105 minut
Četrtek, 4.10., ob 20.30 Sobota, 6.10., ob 22.00 Nedelja, 7.10., ob 20.30 Torek, 9.10., ob 20.30
Strast in ostrina klasične romance dobita sodoben prizvok v filmu Autumn in New York, zgodbi o enkratni ljubezenski zvezi, ki se razvije v enem samem kratkem letnem času. Združitev starajočega se moža, ki ne verjame v večnost in mlade ženske, ki mu lahko daruje le trenutek, pripoveduje zgodbo o tem, koliko je treba tvegati, da resnično živiš in ljubiš. Autumn in Nev^ York pripoveduje o posteljnih osvojitvah Willa Keanea (Richard Gere), newyorškega gostinca, play-boya blizu petdesetih, ki zna zapeljati, ne da bi si nakopal obveznosti, vse dokler nepričakovano ne naleti na slepo ulico, ko sreča Charlotte Fielding (Winona Ryder). Charlotte ima pol Willovih let, a je prav tako nabrita. Je svobodomiselna ena-indvajsetletnica, ki jo mika spoznati vznemirljivo življenje odraslih.

JESEN V NEW YORKU
romantična drama Petek, 5.10. ob 20.00 Sobota, 6.10. ob 20.30
MVP: MOJ VRAŽJI PRIJATEU
družinska komedija Nedelja, 7.10. ob 19.00
MVP: MOJ VRAŽJI PRIJATEU
družinska komedija (Otroška matineja) Sobota, 6.10. ob 17.00 Nedelja, 7.10., ob 17.00
Filmski ciklus ORIENT EKSPRES
PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ
akcijska drama Režija: Ang Lee
Vloge: Yun-Fat Chow, Michelle Ye-oh
Ponedeljek, 8.10., ob 20.00 Torek, 9. 10. ob 20.00
Veličastna pravljica o bogati mitološki vsebini vzhoda, ko so tigri in zmaji pokazali zobe in, ko so neustrašni junaki znali leteti in obvladali borilne veščine in, ko so se znali strastno ljubiti.
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
Kino nagraiuje
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:_____
Naslov:
Izžrebali smo: Boštjan Koletnik, Mevže 30, Mislinja; Magda Janžovnik, Goriška 32, Velenje; Tomi Strožič, Ojstriška vas 29, Tabor.
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: VODOVOD:
03/896-12-56 03/889-14-20
řSKír KANALIZACIJA: 03/889-14-00
VELENJE d.o.o.
V primeru reklamacije glede obračuna pokličite:
-	za individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52
-	za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48
-	za industrijo:	03/896-11-44.
POGREBNA SLUŽBA: 03/ 891-91-S3,041/ 390-138,031/ 390-138^ Potnidili se bomo, da boi:reklai|iacijeJ||§v^i^^
Nagradna križanka SKOTNIK
ODRSKO GLASBENO' DELO S PETIM BESEDILOM IN INSTRUMENTALNO SPREMUAVO
RUDARSKO NASELJE
PRI ZAGORJU
LÔC0 SIGILLI
PEVKA PRODNIK
KREDIT •
ANDREJ NOVAK
PESNIK ...VESEL KOSESKI
SIVAř
ZNAK. KI OKLEPA RFSFDO
JE OBLAČIL
POŠTAR
"EMIL" SMASEK
JUZNidEL FRANCIJE
ANDREJ STARE
PdNČVNO TISKANJE PISATELJ PEČJAK
PRIPADNIK ROMOV
LADOVARl
REKA IN MESTO NA CESKEM
PEÍER' ERŽEN
KOZMET.
PEVEC FLISAR
VEF
lOClNA,
LOJZE POTOKAR
HRAM,
IZRAI NA GLAV!
KARTAŠKI IZRAZ
GRŠKI BOG VETROV
POD BELEZ-NIČA
ERNEST PETRIČ
ŽMVILŇÁ TRAVNIŠKA RASTLINA
STANE BERNIK
VEL. SITO REŠETO
VENO TAUFER
NAGUS, POUDAREK
ONDŘEJ NEPELA
TEŽNJA PO KORISTI
GUSBENIK SOSS
NAVLAKA, NEKORISTNE STVARI
PREBIVA"-LECANT. AONIJE
TESARSTVO,
TRGOVINSKE
STORITVE
Škotnik Moijeta, s.p. Ravne 3, Šoštanj Tel.: 03/58-81-039, 041/634-755, 031/634-755
Vabimo vas, da nas obiščete! Izdelujemo vrtne paviljone, brunarice, pergole, vrtne ograje, cvetlična korita, žagan les, opaž, brune - pol-oblice, zaključne letve, palete in drugo leseno embalažo.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas,d.o.o, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "ŠKOTNIK", najkasneje do 15, oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade: lesena korita za rože.
Geslo nagradne križanke podjetja AVTO DOM in iz Velenja, objavljene 20. septembra v tedniku Naš čas, se glasi - USTVARJAMO VARNE AVTOMOBILE! Izžrebali smo tri nagrajence:
1.	nagrado: Izbira storitev ali blaga iz Renault Boutiqua v vrednosti 15.000 SIT prejme Anton Štih, Kersnikova 11.3320 Velenje.
2.	nagrado: Izbira storitev ali blaga iz Renault Boutiqua v vrednosti 10.000 SIT prejme Bojan Knez, Tomšičeva 55,3320 Velenje
3.	nagrado: Izbira storitev ali blaga iz Renault Boutiqua v vrednosti 5.000 SIT prejme Herlah - Krevh Polonca, Podkraj 46 0,3320 Velenje Nagrade prejmete s predložitvijo osebne izkaznice v podjetju Avto Dom in, na Cesti talcev 28, v Velenju! Iskreno čestitamo!
It il III O V II L E K J E
s : 897 5005
ČETRTEK, 4. oktobra: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. oktobra:	e.OO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. oktobra:	e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 7. oktobra: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17,30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 8. oktobra: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. oktobra:	e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. oktobra:	e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
VROČE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!!
HONDA STREAM 1.7 lES NOV-vsa oprema 4.757.788,00 SIT Najnovejši modeli HONDA CIVIC 1.6ILS	3.627.121,00 SIT
5 vrat vsa oprema (klima, ABS, elektro paket)
MERCEDES BENZ C180 T(karavan)	7.237.299,00 SIT
MERCEDES BENZ A160 long (vsa oprema) 4.694.128,00 SIT
NAKUPI PO SISTEMU STARO ZA NOVO. PRIDITE IN SE PRIPRIČAJTE!!! WWW.FORLSI
ONESNAŽENOST

V tednu od 24.septembra 2001 do SO.septembra 2001 so povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenie, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Raki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
27.septembra 2001
AMP VELIKI VRH
126 mikro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 802 od 24.septembra 2001 do 30.septembra 2001 (v mikro-g S02/ni3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE VELIKIVRH ŠKALE GORA
Q24.sept B25.sept S26.sept □27.sept S28.sept □29.sept QSO.sept
mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka, kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
4. oktobra 2001
«fl^ÉAS
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
INŠTRUKCIJE
INSTRUIRAM angleščino in slovenščino ter pomagam pri učnih težavah na razredni stopnji. Gsm; 031/255-061.
OBVESTILO
V	ponedeljek sem okrog 11. ure na sprehodu okrog ribiškega jezera Iz-gubil očala s kovinskim okvirjem (z dioptrijo). Poštenega najditelja prosim, če jih lahko dostavi v Ribičko kočo ali poklice na telefonsko 5896-964,031/993-552. Poštenemu najdrtelju se že vnaprej zahvaljujem.
OSTALO
V	PESJU, ob glavni cesti, oddam parkirne prostore za tovorna vozila ali skladišče. 6sm: 031/290-127.
POSESTI
MANJŠE POSESTVO v Plešivcu zamenjam za stanovanje v Velenju. Gsm: 031/332-752, KMETIJSKI PRIDELKI
SPREJEMAMO namćila za kvalitetno uležan hlevski gnoj (tudi dosta-va}. Gsm: 041/344-883. Û08ICE, sveže in vložene, tudi za vas. Gsm: 041/825-820.
ZEUE, ribano ali v glavah, prodam. Telefon: 5888-603.
STIKI-POZNANSTVA
PRAVNIK, 40-leten, uspešen, višje postave, želi prijateljico od 28 do 37 let za resno vezo. Kom. teJ.: 090/74-42, ag. Alan, Celje. SIMPATIČNA 49-letna učiteljica si želi partnena do 60 let za resno vezo. Kom. tel,; 090/7442, ag. Alan, Celje.
RAZNO PRODAM
KOMBINIRAN otroški voziček Peg Perego prodam. Gsm: 041/859-262. TISKALNIK, prenosni H? desk yet 340, barvni, ugodno proda/n. Tele-lon: 891-3033.
ADAPTACIJE stanovanj in kopalnic na ključ. Gsm: 031/290-127.
MIKSER Sroter380V(nov) prodam. Telefon: 5871-589.
ROLETE, žaluzlje, lamelne zavese in PVC okna izdelujemo in montiramo. Telefon: 547-1943 ali 041/66MÔ4. MIK d.c.o. Celje.
SUHE macesnove deske, debeline
8 cm, prodam. Telefon: 5895-231. SKORAJ NOV hrastov sod In Sipov kombajn tertaktor IMT 560, prodam. Telefon: 5882-575,
STANOV. OPREMA
NOVO masivno borovo mizo s
šestimi stoti (za vikend) prodam.
Telefon: 5882-940.
PEČ na olje za gretje enega ali dveh
prostorov prodam. Gsm: 041/428-
566.
ZELO DOBRO ohranjen raztegljiv kavč in preprogo (3,5 x 2,5 m) prodamo. Telefon: 5868-029. ŠTEDILNIK na drva (60 x 90), malo rabljwi in sedežno garnituro (280 x 240) prodam. Gsm: 031/708-807. DVA ŠTEDILNIKA na trda goriva (en trajno goreča peč) ugodno prodam. Telefon: 5866-339, zvečer
STANOVANJE
V PESJU Oddam opremljeno eno-sobno In dvosobno stanovanje. Gsm: 031/290-127. OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. Telefon: 5865-086 ali 031/358-6K}. DVOSOBNO stanovanje (delno opremljeno) v Velenju oddam v najem. Gsm: 041/793-731. STANOVANJE (58 m2) v Šoštanju prodam. Gsm: 031/302-464. STANOVANJSKO HISO s cca. 250
m2 površine, z možno spremembo v poslovno ali poslovno - stanovanjski objekt. G^: 041/708-198.
ŽIVALI
PUJSKE, težke do 30 kg, prodamo. Telefon: 5893-578. PUJSKE, težke od 60 kg naprej, prodamo. Telefon: 5866-046. DVE BREJI ovci in eno za zakol prodamo. Telefon: 5885-056. BIKCA simentalca, težkega 220 kg, prodam. 6sm: 041/289-252.
KRATKOROČfMA
M «lin
GAIWCUA: KM^. OSSN DOHOD»
» CELJE Kosovelova 1 6
03/ 492 68 93
tU mm
"MOBITEL OElill"
■iUepiiilentiCilitDiiazneili ■milaliliseivlsfiSMaiianitn "IVTOiKIISTIKILIVnUltBMI"
■inila|i,ioita}i il
DEŽURSTVA
Zdravstver)i dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavan^vanke. spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nuine me^ dicinske pomoč). Na to telefonsko ite-Vilko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERAH , ko ie zaradi tx^ezní ali po^tod-be ogroieno življenje in ie potrebno ta-ko|šfl|e ul^epanie eldpe za nuino medici n^o pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. 2a k^formacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-446.
Zdravniki:
Četftek, 4. oktobra -dopoldan Slavič, dr. med., popoldan Urbane, dr, med noćni Pirtovlek. dr. med. in Grošelj, dr. med.
Petek, 5. oktobra -dopoldan Blatnik, dr. med. pc^ddan Špilal, dr med., nočni Lovrec-Veternik, dr. med. in Sla-vič, dr. med,
Sabûta, 6. oktobra • dežurni frišb-vec, dr. med, in Klemene, dr med. Nedelja, 7. oktobra -dežurni friško-V8C. dr. med. in Spital. dr. med. Ponedel|ek, 8. oktobra -dopoldan Pu-valič, dr med., popoldan Vrabič, dr. med., nočni Rus, ďr. med. in Budnjo, dr. med.
Torek, 9. oktobra - dopddan Puvaiič, dr med., popoldan S^vn^, dr. med., nočni PuvalČ, dr. med. in Friškovec. dr. med.
Sreda. 10. oktobra -dopoldan Rus, dr med., popoldan PuvaHČ, dr. med., nočni Vidovift, dr. med. in Stupar, dr med.
Zobozdravniki:
Î. in 7. oktobra - Miroslav Pavbvtč, dr stom., v zasebni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure)
Ukama Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nuinih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13,00 do 14.00, telefon 898-1860.
Od 5. oktobra do 12. oktobra - Ivo Zagožen, df. vel, med,, gsm 041/633-677,
fv
ZAHVALA
Kratko in plemenilo življenje je veliko prezgodaj prekinila zaiirbtna holcTcn, s katero se je pt^gumno htîril naž dragi
JOŽE KUGONIČ - mlajši - PEPI
30. 9.1954 - 21. 9.2001 iz Skornega
Kako hudo je. ko fJvljanjv !!iii}o w atilwc glas. Zapuščaš Jci>c' naiit sponuno osUiJ hoS sredi nos.
Jda
iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znanccm. ki sic nam v najlcžjiii Ircnutkili .slali ob sirani, hvaki z« vso pomoč, ciarovano cvetje,
sveCe. za izrečeno a^ino in pisno sc^Žalje. Posebno se zahvaljujemo gosptxJu Sluparju, dr. med., za moralno podpi^ro in lajSanje bolečin 1er patronažni seiri gospe Dnigici Lesnjak za požrivcwalno pomoc pri negi na dt^mu. Fîvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebcem, pevcem, govornikom za izreCene ganljive besede, prapoi^akom fn pogrebni službi Usar. Hvalil nadvse dobri in pozorni družini Hrastnik (NaptXnikovim),
vsem drugim so>sedom, skomskim mladincem, vsem poslovnim partnerjem, profesorjem, soSolccm, predstojniku Gimnazije Velenje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vfilobitki ialosii: tena Ida. hČertd Darja in Maika^ oóe. manta, .sestra Vida z dmiino, hrat
Miran z druiino
/Minan je bil h'oj boj, zaimn vsi dnevi tvojega tvpljovja, l)oiazon je hila močnejša od življenja.
HVALA TI ZA VSE -DOBRI MOŽ, OČE IN OTI!
ni IO.IC ODŠEL
PAVEL MEVC
29. 6. 1931 ■ 24. 9. 2001
ilvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvctjc, sveče» svele maše. izrečeno soialje in vsem, ki sle ptxaslili spomin nanj kako drugače. Pasebna zahvala velja gospodu dekanu Pribožiču za lepe posiwilne besede in obema gospodoma Janku in Petru za pomoč pri obredu, llvala ludi godbi in častni straži Premogovnika Velenje. ZaJivaJjujemo se v.sum. ki sle nam stali oh sirani v leh ležkih trenutkih in ga v l<iko velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poli. Za lo že vsem enkrat iskrenit hvala,
Áalujači: í^na íitcftca, sin Miran z Mileno, hči Damijana z Viiorn, vnnkinje Tanja, Janja, Maja in Katja, brata Valč, Franc in .ves/ra Pepca ieroiiali sonxlniki^
AVTOPREVOZNiŠTVO IN SERVISI
d.d. VELENJE
ZAPOSLITEV
Vabimo k sodelovanju mlade izziva željne strokovnjake, Inženirje strojništva ali prometa ter komerciaiiste za trženje prevozniških storitev.
Možno je kooperacijsko sodelovanje ali tudi zaposlitev za določen čas.
Prijave pošljite na APS d.d. Koroška 64,3320 Velenje, v roku 14 dni.
Vabljeni!
Premogovnik Velenje d.d., Velenje
Partizanska 78.3320 Velenje
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
Za prodajo trisobnega stanovanja na EfenkovI 3, Velenje
#	Trisobno stanovanje v skupni izmeri 76,07 m2, stanovanje St. 06 v drugem nadstropju stanovanjskega objefđa Elenkova 3, Velenje na parcelni številki 2086/111, ki Je vpisana v z.k. vložku št. 700, k.o. Velenje.
#	Javna dražba bo dne 15.10.2001 ob 10.00 uri v prostorih podjetja Habit ú.o.o., Velenje, Kersnikova 11, Velenje.
#	Izklicna cena zanjo znaša 8.000.562,00 SIT
#	Ponudniki morajo vplačati pred pričetkom dražbe varščino v viSini 10% izklicne cene na žiro račun Preiiogovnlk Velenje d.d., št. 52800-601-23430 pri Agenciji RS za plačiinl promet, Podružnica Velenje s pripisom 'Varšiiina".
#	Dokaz o plačilu kavcije morajo lojpcl predložiti pred pričetkom dražbe.
#	Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino.
#	V primeru, če pogodba ne bo sklenjena, ali kupnina v roku 15 dni po podpisu pogodbe plačana, varščina zapade.
#	Varščina se vračuna v kupnino. Neuspešnim dražiteljem se varščina vrne v 8 dneh po javni dražbi.
#	Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec.
Podrobnejše informacije so na voljo v Habit d.o.o.» Kersnikova 11,
Velenje, tel.: 03/89816 00 (g. Tomaž Pungartnik).
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Nermin Jaáarevtč, Velenje, Kardeljev trg 8 in Jasna Avdić. Polje bb. Bosna in Hercagovind: Vasjâ Ccetnik. Maribor, Kočevsnevaul. 6 in Jerneja Špeh, Velenje, Škalskac. 14.
Pogoieic Mihaela, n^. 1927. Velenje. Šatek 88; Pavel Mevc, roj. 1931, Šoštanj. Trg svobode 13; Ivan Pečnik, roj. 1930, Žerjav 73; Anica Drev, 1968, Gavce 16; Štefanija De Costa, roj. 1904. Velenje. Cesta lt^9; Matevž Pavič, roj. 1937, Pod-vrt> 27; Pavla Kasesnik, roj. 1925, PoUeta209.
Upravna enota Žalec
Poroka:
Matjaž Jutersek i; Qoíoveli in Andre« (a Škofíek iz Vinske âore; Ivan Leser iz Gotovelj in Vida Krajne iz 2alca; Albert Povse iz Šempetra v Sav, do-fini in Karina Kač h Zgornjih Roi.
Stanko Stopfer, Rangrac 127, star 40 let: Martina Blagc^inšek, Andraž nad Polzelo 68, stara 67 tet; Rorjan Lesjak. 2alec Ulica Rista Savir^ 2. 93 let; Fr^c lever, Podgorje 6, star 65 let; Blaž Zakonjšek. Kaplja vas 72. slar 54 let; Elizabeta Majhenek. Griže 43. stara 76 let.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 6,3320 VELENJE, Tel.: 03/ 891 00 30. Mob.: OS(V 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI ^
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACUB ]
•	NABAVA CVETJA	I
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. tel: 898 17 51
MARTINU KNEZU
v SPOMIN
Kot val za \'ulom v vodi se /^fiiibi, tuki) liilijo leta. ki nazaj jih /i/. Pot lot je. kar ostali saw i smo. a 7,di se. kol da včcivj jc iňlo.
Nikoli več ne bomo segJi si v roke. saj v grobu \bjiJio predrago spi si'ce, a iivsjxywin naw je oslaJ lia dni, ko z Varna skupuj srûâni smo bili.
A. M
IVANU MEDVEDU
Prisrčna hvala vsem, ki jima prinašale cvetje in svečke ali pt^tojile oh njunem grohu.
Vsi vajini!
Obnovljena Vita pomeni začetek obnove Sončnega parka
vila Rožle - lep prostor za ustvarjalne
V |>(>nc<tcljck ]>i>xn<) ]>i>p<)ldne sťjv prod ohni»vljcn() vilo R<ižJo v veltnjskcnt Sonintrn parku. nťkoC Imunovitnem »p^rk ž-ensk«. /hrMo to* veliko ljudi. Prj.Ui so |M)litiki. KiKspodsirsivo-rtiki, iiolniki, ljubitelji umetno-Sli... PriAli S4> po^iHiati. k^ko i/tik<di) (>lHiovÍ}enaVilď Kiri^.lť. ki st>Jo iH dan preduli namvnu. S ii-ni ol>|cktom s*t namrei* pridobili iiî'vnci in uťitclji ^olskc^^ta cvntrri Vcknjv. ^nlvški likovniki in ccUt mesto...
Vila Ri^žic jc bila s pomoČjt) proračunskih srcdsicv Mi) Velenje in nekaj malega državne ptimoCi obnovljena v zelo kratkem ćasu. Sla vb a ima bogato zgodovino, nekateri so med ogledom prenovljenih prostorov, prilagojenih potrebam likovnih umetnikov in ra/s!avam. obujali spomin« na glasbeno Šolo, ki je nekoi imela pouk v njej, Drugi sc spcwmli vrtca. Sed;mjav.sehinab<'» povsem m>-
Po predstavit/i dejavnosti v obnovfjeni Viti Rožte, so župan Srećko Meh. podžupan Bojan Hontič in direktor šolskega centra fvan Kotnií^, podpisati pismo o nameri
va.»Viiosmoprtiiredili lako.da kar nekajkrat naredili precej Melt. insczalivalil tudi Prcmo-jo Ixmm poskuiUli zašiliHi tudi jJkodc mi njej,« je v govoru ob govniku Velenje, ki jc Se vedno (ired van dill i, ki so v|)re(ckiosti otvoritvi povedal župan Srečko lastnik stavbe. Xbrano mno'^ico
je po/dravil ludi direktor šolskega ccnira Velenju Ivan Kotnik, ki jc uvodoma poudaril, da na šolskem eentru iz<îbra^uje-jo 34ÍXJ dijiikc^v in Sludenlov, v S-estih iWilalu Danes nudijo mladim in odrajslim motnost izob-raí!evanja v vcC koi deset progra-mili za preko 2i) poklicev. ly potreb je zra.<ila tudi ideja o širitvi gimniizije. najprej na teliniško. potem na glasbeno, lel^w pa jcUi dopi>lnjcna Ae z likovno. lakti prvi letnik umetnice gimnazije obiskuje 34 dijakw, od tega 22 likovno smer. » r»k<f se l>o naš' razliCnej^a Čudovita ^(>l.si}H stopili! s Chh likovnih ptxiiil), Skupni mipori in prizadevanj» i^ol-ske^ centra, mestne oIkídí' in i>ak*$klh likovnikov so tako iz-polT\|em. Oddelek ^lasi>ene in likovne gimnazije pn. tako upam, ne l>o nikoli vcř vpra.^-Uiv,« je poudaril Kotnik.
Ob oivoritvi st> bile nat»gled Eri razstave - v okoliei vi le kipi, ki so
nastali na Medregijski kiparski dclavnici v Soi<tanju zadnji k(v nec tedna. Ti naj bi ponazarjali iudizařetek »forma vive h. ki b(» v naslednjih lelih >*zrasla« ob Vili Ro/^.le. V vili pa smt^ si lahko ogledali razstavo Članov Dra^tva ŠalcSkih likovnikov, ki jo jc predstavil dolgoletni mentor Alojz ZavolovSek. in lesene skulpture i7 letošnje Male kiparske kolonije v/avodnjah.
Vila Roi^le je urejena. Sedaj êaka le še na opremo, ki jo bodo pri svojem delu piMrebtwali njeni uporabniki • likovniki. Župan je obljubil ncjvo. Skupnj .s podžupanom Biijanom Kon-tičom in direktorjem k>lskega centra Ivanv^m Kotnikt^m pa so podpisali Ac pismo o nameri, ki zag(Uavlja, da bodo skujiaj skrbeli za vilo in rast ustvarjalnosti v njej.
■ Bojana Špeget
Občina Mozirje
Skromne, a pomembne pridobitve
v Moziqu ImhIo jutri zotvoril-viji» novega cestnega odseka v naselju (ineć sklenili raznolike prireditve ob lel<»i>Rjcm ultčin-skem prazniku. Sicer je bilo ze-Ui pestm zHdn,je dni minule^*» tedna. V pvtek dopoldne in po-piOdne so mypi^j predali namenu novo avtobusno pi»stajalKce v Preseki, nato cestni priključek proti pokopal i í^řu pri vrtnar* stvu Skorni>ck. .s katerim so rei^ili zelo nevaren prometni /a-mai^ek. /a tem pa ^e del pro-novljenecestevmo/ifNkeni stanovanjskem naselju Pndvrb.
Zelo prijetno je bil«) st>botno medobi^inskosi'eiiinje pc^nifew In pisnleljevsenioijev, /aceli so ga v galeriji kuhurnega doma. kji^rso upravili stn)kovni del, nato so si n^Liiuli /»biike inknji/nico, pir/no pi>pv>idne pa so se razvedrili s spreluxiom in <îru^en]em v Mo« zirskcm gaja
Krajani so se pra/niCno in spfifwnt) družili v nalelio. koso zgodaj d^>poldne í^ Mozirskega gaja krenili na pohod na Dol)ro* vije po evropski peíjxjii, »ipt>ldne pil 80 se zbnili na Dobnikovi domačiji, se okreptiali in povcseltli.
■ jP
Pesniki in pisatelji seniorji so se zbrati v mozirski galeriji, strokovni del njihovega srečanja pa je dopotnita Čudovita fotografska razstava mojsta Vofbenka Pajka
Z novim cestnim priključkom na cesti proti Žel<ovcu so žeieti odpraviti dosedanjo črno točl<o
V Šentilju imajo nov prireditveni prostor
Družabno življenje pod kozolcem
v' Šentilju so se odl(»CiIi. da po.skuSajo vnesti več dniiabnosii med krajane, ki živijo v j^iirih zaselkih. Marsikdaj se zdi, da so nji-
h we meje strtjge in da se prevei zadržujejo Zxi zidovi svojih domov,
niw prireditveni prostor, ki ga bodo namenu uradno preklali jutri popoldne, to .spremenil?
Naćrii Stí že uiki. Vsaj tako pravi predsednik .svetu KS Šentilj Dra-i^y Koren« ki dodaja: »Svvt krajevne >kupnr»sii si je za cm» od piK membnih naloj* zadal, dn odpremo Šentilj nHVi:ven in ljudi prepričamo, da zaprtost v zaselke ne i^lje nikamor, da se morami» družiti in »iti skrižem«. Zato smo se na pobudo podžupanu in po-sLmui v DZ Bojana Konli6i kitili ured ilvv kozolca pri<h»maćiji Koren. Pod starim slovenskim ko/olcein sm<» ulili ploščo in lako pripravili prosior za kulturne in ^abaMie prireditve.« Neuradno so ga otvorili že minuli petek, ko so pripravili lickanje ki^ru/e po stariii iwgal; in navadah.
Sicer pase izteka triletni mandat tega sveta KS. Zato na5 je zanimalo, kako laiiko predsednik oceni njihtwo delo. »Delo lahko occnim kol uspešno. Naredili smo precej, saj nismo veliko obljubljali. i^'lje in miCni su a je denarja bolj malo. Vseeno lahko rečemo, da smo letos marsikaj post<irill. V Uizah smo razivirili ee-sto, ki pelje od Obirca proti Šentilju. Tu slu sc prej dva aviomu-bila zelo teZko srečala, sedaj (M je cesta sodobna. V centru kraju smo predali namenu veliko parkirii>^ in untcsino cesto, za kar so moramo zahvalili MO Velenje« ki nanije močno pomakla. Namenu sm* predali opasne deske, s katerimi srm» izbolji^ali olTve^^^nost krjijanov. V nacrtu pa imum<^ da letos postavimo iSe table oh vpadnioih v na^ kraj, ki bi oznai;ilc začetek knija l^entiU, čeprav uradno te^a imena ni niKicr. Potekajo debate, dobili sm<i od^^vor svela MO Velenje, da naj biene^i od /jiselkov preimenovHli v iven-itlj. Posto]>ck pa je zapleten in dolgotrajen, žudnjo be.sedo pa Ix» imel drA^ivni ^)or RS.«
Leto se ne bo tako Iniro izteklo, zato imajo k nekaj naêrtiw Predvsem bi raili nadaljevali z urejanjem p<'>kopali§ča. Krajevno i^rišie je v zadnjih letih tudi prićek'» propadati, zato bi ga radi obnovili. Upc^kojenc! si želijo ob njem urediti tudi baliniSî^e in rusko kegljii^e./ato računajo, da bo to urejeno v prvi polovici leta 2i}02.
■ bi
E
Yœraj na me danes v Príma butíffi
Brezcarinske prodaja ne ("Duty Free Shop "-i)	Jjw.
so zaprle svoja vrata, v Eri Prima C&C jih odpiramo.	' 7A
R A V Celju, na Lavi 2.
smo odprli Príma butik
Príma C&C
- SPECIALIZIRANO TRGOVINO „ , .	S PIJAČAMI, CIGARAMI
Lei|e,Lavaz	l^j cieyyRETAMi.
tel.: 03 545 12 31 Presenetila Vas bo pestra ponudba svetovno priznanih blagovnih zna