VESTNIK
Ludvik Kovač
Oblačno z občasnimi padavinami. V nedeljo se bo vreme postopno izboljšalo.
Murska Sobota, 13. aprila 1989 • Leto XLI • Št. 14 • Cena 3000 din
ZA KRUH IN MLEKO
Nova zvezna vlada nadaljuje z izvajanjem politike, ki jo je zastavil njen mandatar. Odločno se zavzema za delovanje trga in tržnih zakonitosti, kar je sicer spodbudno, saj bi bilo nesmiselno zatiskati oči in še naprej vztrajati pri tistem, kar smo delali narobe cela desetletja. Izkušenje v svetu kažejo, da je tržišče najboljši barometer, na njem pa lahko vzdržijo in obstajajo le tisti, ki so se mu sposobni prilagoditi. Za slabe, ki smo jim dajali socialno varnost in na njihov račun slabili tudi uspešne, na svobodnem tržišču ni prostora. To sicer zveni kruto, vendar je tudi to ena od poti iz naše krize.
Ob tem pa se nam nehote poraja občutek, da včasih zaidemo tudi v skrajnosti. Na sedanji stopnji našega gospodarskega razvoja namreč le ne bi kazalo izenačevati delovanja trga v enaki meri za vsa področja. V mislih imamo osnpvne življenjske potrebščine, med katere gotovo spadata tudi kruh in mleko. Če
sta bila še doslej »socialni« kruh in konzumno mleko pod neposredno kontrolo države, se od minulega tedna tudi cene teh izdelkov oblikujejo svobodno. Ni bilo sicer prav, da so morali doslej breme na račun življenjskega standarda nositi pridelovalci in predelovalci, vendar vseh bremen zdaj naenkrat ne moremo prevaliti tudi na potrošnika. Dobršen del teh je bil že doslej ogrožen, zato bi bilo potrebno poiskati ustrezne rešitve in jih zaščititi. Če v razvitih zahodnih državah porabi povprečna družina za hrano le neznaten del svojega proračuna, pri naših vzhodnih sosedih približno polovico, pa je naša delavska družina že doslej morala dati za preživetje dobre tri četrtine družinskega proračuna. In kako bo poslej, ko so se sprostile cene še tistih najosnovnejših življenjskih potrebščin?!
Najnovejša odločitev zvezne vlade pa seveda ne pomeni le udarca za potrošnika, pač pa se
NAGRAJUJEMO!
Motel Carda
NAGRAJUJE NAROČNIKE
VESTNIKA
Super li po celotni Sloveniji, od Bleda do Murske Sobote!
lažrebali smo naslednje tri naročnike Vestnika, ki jim bomo poslali brezplačne večne vstopnice za vse SUPER UJE v Sloveniji; srečneži so: VIKTOR HORVAT, Mahovci 15, APAČE, LUDVIK BALEK, Neradnovci 22, GOR. PETROVCI, in JAKOB VOGRIN, Smolinci 45, CER-KVENJAK V SLOV. GORICAH. čestitamo!

čimprej postanite naročnik VESTNIKA in morda čaka v prihodnje sreča prav vas. Z igro bomo nadaljevali in nagrade bodo še lepše.
bo zagotovo neugodno pokazala tudi pri pridelovalcih in predelovalcih. V obdobju enega leta se je cena konzumnega mleka v Sloveniji povečala za sedemkrat, cene osnovne vrste kruha v pol leta za skoraj desetkrat, če to primerjamo z rastjo osebnih dohodkov, pa je vsak komentar odveč. Prosto oblikovanje cen osnovnih živil namreč kaj malo pomaga,
ZA SAMOODLOČBO IN PRAVICO DO
Prva seja delovne skupine za pripravo izhodišč za novo ustavo SR Slovenije prejšnji ponedeljek na RK SZDL v Ljubljani je pokazala, da je treba izoblikovati samostojna izhodišča za novo ustavno ureditev naše republike. Torej bo gotovo eno od osrednjih vprašanj odnosi v federaciji oz. federalni koncept Jugoslavije. Slovenska ustavna ureditev je
če se zmanjšuje krog tistih, ki še lahko kupujejo drage izdelke. Problematike kruha in mleka nikjer v svetu ne rešujejo s trgom in tržnimi zakonitostmi, in gotovo je ne bomo rešili tudi pri nas. Vendar, pri nas pač želimo biti izvirni, in tudi po tem se razlikujemo od drugih.
namreč v bistvu sestavljena iz dveh besedil — zvezne in republiške ustave. Po besedah predsednika delovne skupine dr. Lojzeta Udeta bodo izoblikovali samostojen pogled ne glede na odzive drugje po državi, pač v smislu opredelitve, »da želimo živeti v federaciji, vendar ne v vsakršni, ampak takšni, ki ustreza slovenskim interesom.« Drugo po-
KDO ODVZEMA ZDRAVSTVU DENAR?
Pred sredinim skupščinskim zasedanjem republiške zdravstvene skupnosti, kjer naj bi spet sprejeli posebne ukrepe v zdravstvu, oziroma jih bodo morali, ker bodo drugače uveljavljeni po interventni poti, ki naj bi začeli veljati maja, so se sestali tudi člani koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela pri soboški zdravstveni skupnosti. Ukrepi so v tem trenutku resda potrebni, vendar ti, ki so pripravljeni, so nestrokovni, prizadeli bodo spet najbolj uporabnike in so linearni, torej bodo enako prizadeli namišljene kot resnične bolnike. Ne morejo se strinjati tudi s prepovedjo zaposlovanja in zmanjševanja števila zaposlenih na raven iz leta 1985, ko je bilo v Pomurju za polovico manj zdravstvenih delavcev na prebivalca kot v Sloveniji in so z zaposlovanjem hoteli ujeti ali se približati pov-
prečju. To pomeni, da ni rešitve za 39 delavcev v bolnišnici, ki jih zdravstvene skupnosti ne smejo plačati, presežki delovne sile pa so potemtakem tudi v zdravstvenih domovih, skupaj je to več kot 60 ljudi. V ukrepih je tudi zapisano, da se zadržijo računi solidarnostnega dinarja tistim organizacijam oziroma interesnim skupnostim, ki bodo kršile sprejete ukrepe, ter občinam, ki bodo imele nižje prispevne stopnje od slovenskega povprečja, med njimi je tudi Sobota.
V razpravi pa so postavili tudi retorično vprašanje, ali lahko kdo pove, kam gre tisti delež družbenega proizvoda, ki ga je pred leti dobivalo zdravstvo, saj vemo, da se je delež družbenega proizvoda za zdravstvo zelo zmanjšal, celo razpolovil.

odločil sem se (generalni sekretar svetovne zdravstvene or-S Bganizacije, Hiroshi Nakajime), da bom Svetovni dan zdravja 1989 posvetil komunikaciji na področju zdravstva. Z vso resnostjo se obračam na vse tiste, ki so odgovorni za informiranje, izobraževanje in ustvarjanje družbenega dialoga — kajti zdravstvo potrebuje prav vašo pomoč. Tako zdravje posameznika kot zdravje celotne družbe je namreč naše največje bogastvo. Zdravniki, novinarji, učitelji, tisti, ki odločate, starši, prijatelji — pozivam vas, da prevzamete nase svojo odgovornost. Naj bo naša komunikacija raje namenjena zdravju kot bolezni. Govorimo o tem! Brez zdravja ni nič mogoče... Govorimo o zdravju!
DOKTOR ŠTEFAN GRUŠKOVNJAK: Če se že o čem pogovarjamo, bi se morali pogovarjati o zdravstveni vzgoji v družini. Nikoli se namreč nismo posvečali zdravstveni vzgoji družine, čeprav bi bilo osnovno in temeljno. Zakaj? Ker se v družini dogaja vse, se rodi, umira, dela samomor, zdravi, rehabilitira. Niti v slovenskem prostoru nismo izdelali nobenega koncepta o zdravstveni vzgoji družine, razen Cerkve, ki je ohranila to kontinuiteto. V teh štiridesetih letih smo naredili zelo malo ali nič.
DOKTOR JOŽE BEDERNJAK: Medicina je sposobna veliko narediti, del bremena pa je na človeku, ljudeh, ki si varujejo zdravje in se začno pravočasno zdraviti. Vsak posameznik mora postati aktiven nosilec skrbi za zdravje.
DOKTOR JOŽE MIKLIČ: Tema je za naše razmere še posebno aktualna. Dejstvo je, da se nam razmere v zdravstvu slabšajo. Po vojnem času zdravstvo še ni delovalo s tako nizkim deležem narodnega dohodka, namenjenega za zdravstvo. Leta 1988 je bil ta odstotek 3,92, kar je na ravni Afrike, in polovico manj kot leta 1979. Zato je treba aktivirati vse druge sile, druge metode.
DOKTOR ALOJZ HORVAT: Vsaka taka informacija (s področja medicine) se v medijih dobro nese. Časopisi velikokrat na naslovni strani prinašajo novice iz sveta medicine, za katere pa se na žalost čez čas pokaže, da niso resnične in potem splahni upanje določenega kroga bolnikov.
V zadnjem času se tudi pri nas javlja tako imenovana alternativna medicina, ki deluje prek psihološkega efekta in mnogih primerih daje tudi nasvete. Tudi zdravstveni delavci dajejo nasvete, ki pa so zastonj, a jih bolniki ne sprejemajo resno. Za nasvet alternativca pa je treba nekaj dati, žrtvovati, zato ga tudi bolj upoštevajo.
Majda Horvat
membno vprašanje bodo nedvomno človekove pravice in svoboščine in s tem povezan politični sistem. Pri tem bo delovna skupina upoštevala Gradivo za slovensko ustavo, ki ga je lani ponudilo društvo slovenskih pisateljev, knjižni prispevek dr. Gojka Staniča, delež sodelavca Marksističnega centra pri CK ZKS Mitje Žagarja in seveda dozdajšnjo razpravo v ustavni komisiji slovenske skupščine. Vsekakor se bo skupina vključila tudi v razpravo o osnutku ustav-
ODCEPITVE
nih dopolnil, saj obeh dejavnosti vsebinsko ni mogoče ločiti.
Na ponedeljkovi seji — udeležili so se je tudi t. i. alternativni politični subjekti — so se navzoči na osnovi dozdajšnjih vsakršnih premišljevanj povsem določno opredelili, naj se že zdaj v normativno besedilo ustave vnese določba o samoodločbi slovenskega naroda s pravico do odcepitve in ponovne združitve v
federacijo.
B. Žunec
Naj vam zaupamo: nikar ne zgrešite prihodnjega Vestnika, kajti ta bo povedal, kam se bodo letos popeljali Vestnikov! potniki.
aktualno doma in po svetu
Naj bo tokrat na tem mestu prostor za tiste — moramo reči res najstarejše — ki so doživljali konec avstro-ogrske monarhije. Prvega aprila so v grobnico dunajskega kapucinskega samostana položili k večnemu počitku zadnjo avstrijsko cesarico in madžarsko kraljico, 97-letno Žito Habsburško, ženo zadnjega monarha Karla. Republika Avstrija je trdo vztrajala na tem, da Habsburžani ne smejo v Avstrijo in komaj pred desetimi leti so se malo omehčani in Žiti dovolili, da je obiskala Avstrijo. Na sliki je šest vrancev, ki vozijo 2,5 ton težki mrliški voz. Po protokolu bi jih moralo biti osem in to iz neke žrebarne, ki je sedaj v ČSSR. Ti, na sliki, so iz starodavne žrebarne Lea an der Thaya na Nižjem Avstrijskem. Pa nič zato, Avstrija se je dostojno poslovila od svoje zadnje cesarice, nič manj Madžarska s številnimi neformalnimi delegacijami.
VABILO RADIKALCEV V BUDIMPEŠTO
Kongres je odprt za vse
Na stotine člankov v jugoslovanskem časopisju; zasedanje Federalnega sveta v Bohinju; 350 jugoslovanskih članov transnacionalne radikalne stranke; Marco Panella sprejet v članstvo ZSMS; apeli, gladovne stavke in otipljive solidarnostne akcije po vsej Evropi — vse to ni uspelo omajati jugoslovanske vlade v njenem vnaprej odklonilnem stališču do kongresa radikalne stranke v Zagrebu. Madžarske oblasti pa so sprejeli izredno pomembno odločitev.
Z naslovnice časopisa Radikalne novice, izdaja v slovenščini, izdajatelj Transnacionalna radikalna stranka (Bruselj), ki nam
je prišel v roke, najprej pade v oči naslov Kongres v Budimpešti od 22. do 26. aprila. Že 35. bo. »Gre za dogodek, ki ga po vsej pravici lahko razglasimo za zgodovinskega: prvikrat po štiridesetih letih se železna zavesa odpira kongresu stranke, ki je drugačna od edine stranke; prvikrat neka dežela vzhodne Evrope dopušča potek najvišjega zasedanja nekomunistične stranke, ki od zmerom trdno dviga zastavo obrambe človekovih pravic in politične demokracije. To je najbolj jasen dokaz, da madžarska pomlad oznanja izjemno plodno obdobje,« meni uvodničar.
Radikalne novice na osmih straneh prinašajo pod skupnim
vodilom Madžarska pomlad pogovor z dvema madžarskima razumnikoma; prvi je Francois Fejto, zgodovinar in politolog (izraža upanje v novo demokracijo), drugi pa Miklos Vasarhelyi (stavi na reforme za izhod iz krize). Pod združujočima tezama Želja po Evropi in Jugoslovanski tisk se ne boji radikalcev novice povzemajo vse, kar je o radikalcih od novembra 1988 do januarja 1989 objavilo naše časopisje. Časnik tudi priobča predlog resolucije z zahtevo po nujni razpravi o položaju v Jugoslaviji v evropskem parlamentu, računajoč na najmanj 500 jugoslovanskih članov v radikalni stranki.
B. Ž.

TEMELJITOST
Kot mimogrede smo zvedeli, da se je predsedstvo CK ZKJ odločilo za datum kongresa ZKJ ob koncu tega leta, ni pa se moglo odločiti o tem. ali bo to redni ali izredni kongres. To odločitev je torej moralo predsedstvo prepustiti v odločanje CK ZKJ, kar pomeni, da utegnemo doživeti še eno burno sejo tega najvišjega foruma ZKJ in da je predsedstvo CK ZKJ v pat poziciji, kot je to sicer s samoupravljanjem pri nas že dolgo.
Pomeni da nepomirljivost znotraj ZKJ še vedno traja, kajti če naj bo kongres redni, čeprav nekoliko prej, kot je sicer predvideno, mora nastajati po pravilih Zveze komunistov Jugoslavije, tako da bodo najprej temeljni kongresi organizacij komunistov po republikah in še prej konference organizacij komunistov po pokrajinah, da bi obveljalo pravilo organiziranosti Zveze komunistov. Če pa hi pristali na izredni kongres ZKJ brez vsakršnega odlaganja, ne glede na temeljno organiziranost komunistov, se pravi pred kongresi komunistov po republikah in konferencah komunistov po pokrajinah in tudi v JLA, bi lahko govorili samo še o kongresu komunistične partije v njeni klasični politični obliki. Mar ne?
Glede na (pat) pozicijo predsedstva CK ZKJ je sam Stipe Šuvar opozoril na nevarnost tudi formalnega razcepa organizacije komunistov, če se bo polarizacija okrog naziva kongresa zagrizeno nadaljevala.
Pomeni, da se politična vojna znotraj ZKJ še vedno nadaljuje z enako različnih ideoloških stališč, čeprav brez prejšnjega razpihovanja na množice. Vsebina je v odgovoru na vprašanje: kakšen socializem, na katero je Kučan dal natančen odgovor: socializem po meri človeka, ne pa po meri naroda. Zahteva temelji na strahotnih izkušnjah pooktobrskega socializma, v katerem je bil človek samo vojak revolucije, ne pa tudi soustvarjalec novega sveta, ki je še ved^f^amo daleč pred nami.
Pomensko je to tako različno kot vprašanje: kako obvladati množice? naproti vprašanju: kako naj človek obvlada svet v katerem živimo?
Na to slednje vprašanje ni doslej še nihče odgovoril, najmanj s preglasovanjem na kongresih, zato od prezgodnjega kongresa ZKJ tega nikar ne pričakujmo, predvsem zategadelj, ker je prezgodnji za odgovor na takšno vprašanje v času, ko nam vsakovrstne krize vsiljujejo vse mogoče kompromise. Šele ko se bomo znebili dolgov in predvsem slabega gospodarjenja, lahko začnemo računati z osvobajajočo energijo človekovega dela. Dotlej moramo sprostiti družbo iz oklepov nezaupanja v človeka, miselnosti, da pač on živi samo od dolžnosti do socializma in s tem komunizma.
Slišimo, da Gorbačov že vrača svoj svet h geslu Oblast sovjetom — zemljo kmetom, kar je samo priredba gesla, ki smo ga s samoupravljanjem obnovili že mnogo prej (Tovarne delavcem — zemljo kmetom), čeprav nismo dovolj postorili, da bi lahko politično birokracijo še pravočasno razlastili. Šaj vam je nabrž jasno, da samoupravljanje pomensko ni podružabljanje politike, temveč razlaščanje politike z vzpostavljanjem neposredne oblasti delavcev in delovnih ljudi, kot temu radi rečemo frazersko.
Pravo dimenzijo tega vidimo v ravnanju z zemljo. Spomnite se primera izpred trideset in nekaj let, ki sem ga opisal (ko je kmetijski
globus
Avstrijsko videnje Evropske skupnosti
05 tehnik hotel prenesti izkušnje iz Danske na svojih 30 arov zemlje, pa 5? mu za to varuhi družbe niso niti posodili denarja). Tudi dandanes ostajajo pri varovanju (celo neobdelane) zemlje pred delovnimi Ijud-mi ti isti dobri nameni, češ da je za družbo bolje, če ne obogatijo. Ob N dejstvu, da je na milijone hektarjev zemlje nezadostno obdelano, mi-q lijon hektarjev pa je ostaja sploh neobdelane. Seveda ob istem številu pol- in nezaposlenih občanov, ki bi vse svoje probleme zlahka rešili.
/ če bi bil socializem po meri človeka. Tak, da lahko vsak poskrbi za 5 svoje delo in dobro živi od njega.
Manjka nam torej temeljitost pri reševanju iz zablod socializma, zato ni bila odveč pripomba, izrečena že na 17. seji CK ZKJ: vrnimo se raje k marksizmu (iz praznih besedičenj, seveda).
Viktor Širec
BUDIMPEŠTA — Pri madžarski vladi so ustanovili narodnostni kolegij, ki bo proučeval aktualna vprašanja narodnostnih manjšin na Madžarskem. Po najnovejših statističnih podatkih živi na Madžarskem 450 tisoč pripadnikov drugih narodov: 220 tisoč Nemcev, 110 tisoč Slovakov, 100 tisoč Južnih Slovanov (90 tisoč Hrvatov, 5 tisoč Srbov in 5 tisoč Slovencev), ostalo pa so Romuni in pripadniki drugih narodnosti. Okoli 500 tisoč Romov obravnavajo kot Madžare, čeprav bodo imeli ti po novi zakonodaji pravico, da se izjasnijo kot narodnost in ne kot etnična skupina.
DUNAJ — Vodstvo ljudske stranke je odločilo, da bo strankin kongres mesec dni pred sicer predvidenim datumom, to je med 19. in 20. majem. Tako so odločili zaradi hudih polemik v zvezi z močnostjo ponovne kandidature sedanjega predsednika, zunanjega ministra in podkanclerja dr. Aloisa Mocka.
BORSZ — Na tukajšnjem madžar-sko-romunskem mejnem prehodu so romunski mejni organi prepovedali ekipi budimpeštanske televizije, da bi preko Romunije potovala v sovjetsko Moldavijo. Neki višji romunski oficir je povedal, da podobna prepoved velja za vse madžarske televizijce, »ki v svojih oddajah obsojajo in kritizirajo romunsko politiko.«
WASHINGTON - Države članice Mednarodnega denarnega sklada so sprejele pobudo ameriškega finančnega ministra Bradyja, da bi vse dolgove držav dolžnic v treh letih zmanjšali za 20 odstotkov.
DUNAJ — Pred rojstno hišo A. Hitlerja v avstrijskem mestu Braunau so 14 dni pred stoletnico njegovega rojstva odkrili spomenik, ki so ga izdelali iz granita, dobljenega v kamnolomu zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer so med vojno pobili več deset tisoč Judov, Romov in drugih taboriščnikov.
ALŽIR — Predsednika PLO Jaser-ja Arafata so v Tunisu izvolili za predsednika palestinske države, ki so jo proglasili lani novembra.
BONN — Po mnenju zahodno-nemškega notranjega ministrstva ukrepi, ki jih je napovedala jugoslovanska vlada in ki naj bi prispevali k zmanjšanju števila naših državljanov, kateri prosijo za politični azil v ZRN, niso dovolj učinkoviti. Marca je za azil zaprosilo 2724 jugoslovanskih državljanov, februarja le malenkost več: 2888. V prvih treh mesecih je v ZRN zaprosilo za politični azil 34.812 tujcev, kar je 90 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot je sporočilo notranje ministrstvo ZRN, so ugodno rešili le 7,2 odstotka prošenj za azil.
S sklepom, naj avstrijska vlada v naslednjih mesecih zaprosi v Bruslju za vstop v Evropsko skupnost, pri čemer bodo natanko navedeni pogoji, s katerimi je Avstrija pripravljena za takšen korak, je kancler in predsednik socialistične stranke (SPO) Franz Vranitzky izbojeval bitko v vrstah lastne stranke, obenem pa nakazal svojo pogajalsko strategijo z ES in pomiril koalicijsko ljudsko stranko (OVP).
Pogoji, s katerimi naj bi bila Avstrija pripravljena, da se z Brusljem pogaja o svojem vstopu, pa so naslednji: nedotakljivost avstrijskega statusa trajne
»Vojna zvezd« spet aktualna
Američani pravijo, da Busheva »vojna zvezd« še zdaleč ne bo tisto, kar je obljubljal Reagan, da nikakor ni mogoče govoriti o protiraketnem dežniku, ki naj bi zavaroval celotno ozemlje ZDA, da pa so prednosti četudi delne protiraketne obrambe tako velike, da jih ni mogoče spregledati. Delna SDI bo zaščitila vsaj ameriška raketna izstrelišča in nekatere za nadaljevanje vojne ključne objekte. Tako bo ohranila strategijo takojšnjega povračilnega udarca in v kombinaciji z novimi premičnimi gigantskimi jedrskimi medcelinskimi raketami MX ter miniaturnimi izstrelki vrste midgetman (razvili naj bi jih 300) povečala ameriško obrambno moč. Hkrati naj bi nadaljevanje raziskave na področju SDI ohranilo pozitiven vpliv vojaške industrije na civilno (razvoj visoko zmogljivih laserjev in vesoljske tehnologije) in povečalo sovjetske gospodarske težave, saj Rusom ne bo lahko slediti novi vojaški tekmi v vesolju.
Za sovjetskega voditelja, ki je z enim ameriškim predsednikom že polemiziral o tem, ali je puška (takšna ali drugačna) obrambno ali napadalno orožje, in ki se je lotil razorožitvenih predlogov predvsem zato, da bi omilil rušilne posledice Reaganove SDI za sovjetsko gospodarstvo, tako stališče Busheve administracije brez dvoma pomeni začetek novega razorožitvenega kroga natanko tam, kjer sta se ga pred šestimi leti lotila z Reaganom. Razlika je le ta, da so bile Reaganove ideje o SDI leta 1983 samo ideje, medtem ko ima Bush bolj realne načrt in očitno tudi že prvi dovolj učinkovit laserski top.
Nacionalni egoizem
Marsikaj kaže na to, da so se posamezni deli države oddaljili drug od drugega. Pred tednom dni je hrvaško glasilo Vjesnik, sklicujoč se na uradne podatke, pisalo o bojkotu slovenskega blaga predvsem v Srbiji. Pravzaprav je zelo čudno, da v času, ko partija in vlada govorita o radikalnih gospodarskih reformah (s tem pa vsak razume nekaj drugega in zdi se, da je to srž političnih zaostrovanj, ki se kažejo z dogodki na Kosovu), teče enostranska trgovinska vojna med Slovenci in Srbi, ki spominja na metode, stare nekaj stoletij.
Nekateri opazovalci v Beogradu se sprašujejo, ali bodo imeli razmeroma malo znani šefi resorjev, ki imajo sicer veliko strokovnega znanja, vendar malo političnih izkušenj, dovolj moči za gospodarsko reformo. Se posebej, ker bi morali imeti, če hočejo odločitve izpeljati v posameznih delih, tudi politično podporo. Drugi razmišljajo drugače in menijo, da bi vladi pri odporu proti nacionalnemu egoizmu koristili jugoslovansko usmerjeni strokovnjaki, ker bi z njimi laže presegli partikularne interese posameznih republik in avtonomnih pokrajin, piše Neue Zuricher Zeitung.
nevtralnosti; nedotakljivost avstrijskega visokega socialnega standarda in strogih ekoloških norm; priprava kataloga ukrepov, s katerimi se bo v primeru avstrijskega vstopa v ES lahko preprečila razprodaja avstrijskih zemljišč tujcem; nedotakljivost avstrijskih določil v zvezi z azi-lantsko politiko; ohranitev tesnih vezi z drugimi članicami Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in odprte politike sodelovanja z nečlanicami Evropske skupnosti; varovanje interesa avstrijskih kmetov; s pogajanji s ES je treba rešiti tranzitni promet po zahodni Avstriji še
pred začetkom pogajanj z Brusljem o pristopu Avstrije k ES.
Seznam pogojev je pravzaprav povzetek argumentov, s katerimi avstrijski nasprotniki utemeljujejo, da bi vstop v ES bistveno zožil suverenost države tako v zunanji politiki kot na drugih področjih.
Pogoji za vstop v ES so vsaj v prvi etapi namenjeni OVP, saj morata koalicijska partnerja najprej uskladiti svoja stališča. Nato vozni red — če bodo stališča SPO in OVP usklajena — predvideva vladni predlog parlamentu, končno pa formalno prošnjo avstrijske vlade Bruslju, da bi se pogajanja lahko začela. Spričo prvih pozitivnih reakcij OVP na socialistični sklep kancler precej optimistično gleda na možnost, da bi »pismo« z avstrijsko prošnjo odpotovalo v Bruselj še pred koncem polletja.
Seveda je mogoče, da ES ne bo sprejela naših pogojev, meni Vranitzky, zato pa bodo v Bruslju prisiljeni razmišljati o drugačnih variantah, npr. o posebnem združenju za nevtralne in druge zunaj notranjega evropskega trga.
KOSOVSKA ZGODBA
Prvi človek osemdnevne stavke rudarjev Trepče v Starem Trgu — o tem se je že veliko pisalo — je bil.direktor rudnika, Burhan Kavaja, ki je med stavko odločal o tem, kako se bodo rudarji obnašali pred tv kamerami, kdo bo govoril s predsednikom Predsedstva CK ZKJ Stipetom Suvarjem, ko je le-ta prišel v rudnik in tako dalje-
V tistih dramatičnih dnevih so nam televizijske kamere kazale, v kakšnih razmerah živijo
Skrivnost sodov iz Krškega
Ni še dolgo od polemike v slovenskem in hrvaškem časopisju glede pregrevanja Save v krški jedrski elektrarni. Nesporazum naj bi bil menda v metodologiji izračunavanja ogrevanja vode. Po beograjski Borbi, za katero v Sloveniji sodimo, da je tudi v teh razgretih časih vendarle objektivna, smo si sposodili pisanje pod naslovom: Skrivnost sodov iz Krškega, ki ga je pripravila Tea Bohuš.
S Savo odtekajo radioaktivni odpadki, nihče ne ve koliko, čeprav gre pri tem za zadevo, ki je nenehno na očeh kontrole javnosti, trdi Bohuševa.
Ljudje, ki jim je varstvo narave pri srcu, na Hrvaškem že leta in leta zahtevajo od elektrarne nekatere podatke, na primer, koliko odpadnih radioaktivnih snovi spuščajo v Savo, kaj je s sodi za začasno hranjenje radioaktivnih odpadkov, za katere kaže, da jih je vedno manj. Pri mnogih odprtih vprašanjih se ustavimo samo pri tistih, najbolj pomembnih: Krško že od vsega začetka
stavkajoči rudarji: petrolejke na steni, skoraj nobenega pohištva in kup otrok. Skratka, siromaštvo, nevredno konca dvajsetega stoletja. O Burhanu Ka-vaji, ki se je postavljal za nekakšnega zaščitnika rudarjev, pa so potem »izvrtali« naslednja dejstva: Kavaja ima kot solastnik, v Prištini štiri lokale z okrog 200 kvadratnimi metri površine in dve garaži. Za te objekte nihče ne plačuje nobenih dajatev. V Titovi Mitroviči ima Burhan Kavaja kemično
deluje brez veljavnega dovoljenja za trajno in varno obratovanje. Tega ne more dobiti, ker še vedno nima trajnega odlagališča za odpadke z nizkim in srednjim žarčenjem. Ni dokončno rešeno vprašanje glede pitne vode za prebivalstvo nizvodno od elektrarne, prav tako ni poskrbljeno, da bi bila voda Save pred elektrarno dovolj očiščena. Kljub temu pa vse kaže, da bo Krško dobilo še »sestro«, kakšnih 15 kilometrov od Zagreba, v Prevlaki, kjer že kopljejo energetiki pa trdijo, da je to samo preskušanje terena, da bi bili pripravljeni na trenutek, ko bo naša javnost morebiti postavljena pred izbiro: ali jedrska elektrarna ali — tema.
Zgodba o temi sicer ni nova, toda energetiki nikoli niso ponudili kakšne alternativne »svetlobe«, čeprav vemo, da porabi naše gospodarstvo na enoto proizvoda štiri- do petkrat več energije kot na primer Švica, okoli trikrat več kot sosednja Avstrija, dvakrat več kot Italija ali ZDA.
čistilnico, trgovinico (branjarijo) in proizvodni objekt za pripravo hamburgerjev. Blizu Ulcinja ima Kavaja tudi luksuzno opremljen vikend. Burhana Kavajd so že leta 1987 sodno preganjali zaradi zlorabe službenega položaja in še zaradi nekaterih drugih navzkrižij z zakonom. Poznavalci razmer trdijo, da se Kavaji kljub temu ni nič zgodilo.
Ni nujno, da tej zgodbi verjamemo, je pa tudi eden izmed scenarijev za kosovski danes.
Nikoli se nismo tudi vprašali, zakaj z našo zastarelo prenosno elektromrežo izgubljamo več energije, kot bi nam je dala nova jedrska elektrarna.
V ŽARIŠČU DOGODKOV
Temperaturo javnosti je dvignilo obnašanje naše jedrske elektrarne to »zimo«, ko je bila Sava najnižja v zadnjih 150 letih. Elektrarna je delala s »polno paro«, kljub nizki vodi in opozorilom, da naj delajo z omejeno močjo, kar pomeni, da naj Savo dogrevajo samo za dve stopinji Celzija; dejansko pa so jo več kot za tri stopinje.
Po mnenju znanstvenega sveta v institutu Rudjer Boškovič in predsednika skupnosti za zaščito voda Jugoslavije, dr. Marka Branica, dosega temperatura Save afriški Nil, to pa škoduje vsem tistim živim bitjem v reki, ki so biološko naravnana na zimsko mirovanje. Zato najverjetneje ni naključno — kot trdi Bohuševa — da nekatere ribe v Savi plavajo bočno.
Mednarodna agencija za atomsko energijo na Dunaju priporoča vsaki jedrski elektrarni posebno skupino 14 strokovnjakov z ustrezno visokošolsko izobrazbo in 6 s srednješolsko, ki bi nenehno bdeli nad delovanjem elektrarne. To je izkušnja Černobila, kjer ni odpovedala tehnologija, temveč človek.
Kot trdi Bohuševa, Krška atomska elektrarna ne spoštuje tudi tega priporočila.
Prav je, da od časa do časa slišimo tudi drugo plat zvona, saj gre za napravo, ki uničujoče deluje na vse živo, če ne teče vse po vnaprej določenem strogem redu. Naključij in improvizacij tu ne sme biti.
STRAN 2
VESTNIK, 13. APRILA 1989
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na skupnem posvetu predstavnikov krajevnih konferenc SZDL in krajevnih organizacij ZRVS v mestu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih primestnih krajevnih organizacij ZRVS, so se dogovorili o konkretnih nalogah. Pogovor je tekel predvsem o organiziranosti in težavah, s katerimi se ubada ta organizacija v Murski Soboti. Prav tako so se dogovorili o podružbljanju SLO in družbene samozaščite ter skupnih nalogah ZRVS in SZDL pri tem.
MURSKA SOBOTA — V soboških sindikatih bodo osrednjo pozornost letos namenili utrjevanju materialnega in samoupravnega položaja delavcev. Zato bodo, kot so zapisali v programske usmeritve, ves čas vzdrževali stike z osnovnimi sindikalnimi organizacijami v občini. To pomeni, da bodo izvajali takšno politiko in se zavzemali za takšna stališča, ki bodo odsev zahtev in razmer sindikalnega članstva. V tej zvezi bodo v ospredju aktivnosti soboških sindikatov spremembe gospodarskega sistema, delitev po delu in rezultatih dela ter razbremenjevanje gospodarstva.
MURSKA SOBOTA — Podatek, da je v soboški občini že več kot 1800 brezposelnih, kar je 12 odstotkov vseh brezposelnih v SR Sloveniji, je gotovo vznemirljiv. Tega se dobro zavedajo tudi v občinskem izvršnem svetu, ki si prizadeva, da bi v prihodnje zagotovili načrtno skrb za nadpovprečno nadarjene učence, doslednejšo štipendijsko politiko in poklicno usmerjanje. Še posebej zato, ker v občini še vedno prevladujejo štipendije iz združenih sredstev, kadrovskih štipendij pa je vedno manj.
LENDAVA — Na skupni seji so se sestali delegati sisov za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občin Lendava in Murska Sobota. Seznanili so se s predlogi stališč in sklepov o vzgoji in izobraževanju ter kadrovski in štipendijski politiki. V ospredju pa so bila predvsem tista vprašanja, ki so za narodnost posebnega pomena. Tako je bilo največ izrečenih besed o delovanju in problemih dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih organizacij.
Delegati so se tudi seznanili z najnovejšimi spremembami, ki jih predvidevajo dopolnila k slovenski ustavi in o katerih je bil govor na republiški ustavni komisiji. Na koncu pa so obravnavali še poročilo o problemih sredstev javnega obveščanja pripadnikov madžarske narodnosti.
LENDAVA: Na letni programsko-volilni konferenci občinske organizacije Zveze šoferjev in avtomehanikov so ocenili dveletno delo zveze in ugotovili, da je bilo uspešno. Zlasti uspešno je bilo sodelovanje šoferjev z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Šoferji so bili predavatelji na temo o prometni varnosti v krajevnih skupnostih in šolah, posebno skrb pa so namenili lastnemu izobraževanju. Zveza je po dolgem času dobila tudi svoje prostore, tako bo delovanje lahko še bolj uspešno. Na programsko-volilni konferenci so izvolili novo vodstvo.
LENDAVA — Na prvem letošnjem pogovoru med predstavniki organizacij združenega dela lendavske občine, službe družbenega knjigovodstva, gospodarske zbornice, družbenopolitičnih organizacij in občinskega izvršnega sveta, ki je bil sklicatelj, so obravnavali poslovanje gospodarstva in negospodarstva v lanskem letu ter govorili o prizadevanjih za razbremenitev gospodarstva. Gre sicer za pisno gradivo, o katerem bo tekla beseda na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine. Predstavniki združenega dela so na pogovoru potožili čez težke razmere, v katerih potekata izdelava in prodaja, in čez preveliko skupno in splošno porabo.
MURSKA SOBOTA — Gradivo Potrebe in možnosti za pospeševanje podjetniške iniciative na ravni Pomurja doživlja tačas nove potrditve; nazadnje v odboru za razvoj in organiziranost, gospodarski Sistem, za napredek dela in poslovanja na Medobčinski gospodarski zbornici. Kaže skratka, da tudi Pomurci začenjajo staviti na karto podjetništva, kar je med drugim razbrati iz gradiva Prestrukturiranje pomurskega gospodarstva, ki ga je te dni pripravil Medobčinski svet ZKS Pomurja. Tudi o njem se je omenjeni zbornični odbor na ponedeljkovi seji pohvalno izrazil. Govor je bil še o lanskem gospodarjenju v pokrajini in letošnjem programu dela odbora. B. Ž.
MURSKA SOBOTA — Akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za ponesrečence ob potresu v Armeniji je v soboški občini dobro uspela. To so ugotovili na seji koordinacijskega odbora za solidarnost pri predsedstvu OK SZDL. To velja predvsem za KS na terenu, kjer so se angažirali predstavniki RK in KK SZDL. Ker doslej še niso dobili uradnih podatkov od RKS, bodo dokončno poročilo pripravili pozneje. Sodelovali bodo tudi pri tednu RK in zbiranju raznih živilskih izdelkov ob koncu maja ter v tednu solidarnosti v juniju, ko bodo več pozornosti namenili Romom in ostarelim občanom na Goričkem.
MURSKA SOBOTA — V izložbenem oknu občinske zgradbe je že nekaj časa na ogled osnutek sprememb ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoče—Jurij. Ta dokument je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem, razgrnjen pa bo (tudi v Potrošnikovi trgovini v Pertoči) do 15. aprila, dokler bo trajala javna razprava.
Prenova sindikatov ne sme obiti nikogar
Dokument Iz krize s sindikatom jasno opredeljuje odnos te delavske organizacije do prenove gospodarstva in socialne politike. Odpravljanje vzrokov nezadovoljstva delavcev je namreč terjalo praktične akcije, kar je navsezadnje privedlo do nujne zožitve sindikalne aktivnosti v nekatere temeljne usmeritve. V ospredje se je zato postavila t. i. »strategija sindikata v prenovi«, ki je dobila vso podporo med sindikalnim članstvom tudi v Pomurju. Gre za obsežne organizacijske, kadrovske in vsebinske premike v sindikatu, ki naj prispevajo k večji učinkovitosti te družbenopolitične organizacije.
Že določila letošnje sindikalne liste so vzbudila precej pozornosti in so naletela na ugoden odmev v združenem delu, čeprav so bila ponekod tudi nerazumevanja vodilnih delavcev. V sindikatih poudarjajo, da večja skrb in zaščita delavčevih pravic nikakor ni v nasprotju s prizadevanji tržnega gospodarstva. V sindikatih si prizadevajo doseči drugačen dogovor o delitvi osebnih dohodkov, zato vztrajajo pri takih najnižjih osebnih dohodkih, ki bodo delavcu zagotavljali vsaj minimalne življenjske možnosti. Hkrati pa so tudi za to, da prenehamo omejevati osebne dohodke na določeni zgornji meji. Zanimivo pa je, da so tudi v sindikatih proti monopolu delovnega mesta. Delavec se mora dokazovati z rezultati svojega dela, vendar ne more kar tako izgubiti pravic iz delovnih razmerij. V sindikalni listi jasno piše, da gre delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi zmanjšanega ob-
do tedna
sega dela ali prenehanja poslovanja organizacije odpravnina v višini 6,635.000 dinarjev. Vprašanje pa je, koliko odpuščenih delavcev je odpravnino tudi dobilo.
Seveda odpravnine niso edina naloga Zveze sindikatov, ki jo bo treba uresničiti, ampak jo bodo morali spraviti v določene sistemske okvire. Tako bi pravzaprav morali zgraditi veliko učinkovitejši sistem solidarnosti iz dela sredstev t. i. razvojnega dinarja, iz sredstev skupnosti za zaposlovanje, pa tudi iz sindikalnega dinarja. To je samo eno od vprašanj, postavljenih v razpravi o prenovi Zveze sindikatov. Programske zasnove prenovljene vloge sindikata namreč terjajo nadaljnji razvoj samoupravljanja in zavzemanje za takšen socializem, ki bo gospodarsko učinkovit in socialno uspešen, ki bo spodbujal ustvarjalno inovativno delo ter razvijal civilizacijske, znanstveno-tehnološke, informa-
OB KONCU ŠE ENEGA SEJMA-
Gradilo in obnavljalo se bo vedno, toda
Sejem gradbeništva in gradbenih materialov se je v petek ob 18. uri končal, vendar ne bi bilo prav, če bi se s tem končalo oziroma pozabilo vse, kar smo zanimivega slišali in videli na radgonskem sejmišču od 3. do 7. aprila. Sodobna tehnologija— produktivnost—kakovost je bil moto letošnjega sejma. Če so ga vsi, ki jim je bil namenjen, tudi dojeli, bodo v prihodnje s pridom izkoristili novo znanje in spoznanje. Vendar bi lahko ta moto (glede na sedanje razmere) tudi nekoliko obrnili: s kakovostjo doseči večjo produktivnost (kajti na trgu bo uspelo le kakovostno delo gradbenikov), večja produktivnost pomeni tudi boljši zaslužek in s tem možnost nakupa sodobne tehnologije.
Gradbeni sejem je izpolnil pričakovanja tako organizatorjev, razstavljal cev kot tudi obiskovalcev. Presenečenje je bil predvsem velik obisk, saj so predzadnji in zadnji dan sejem množično obiskali delavci raznih organizacij združenega dela iz vse Slovenije ter učenci osnovnih in srednjih šol. Obisk je bil velik tudi na posvetovanjih. Tako lahko poudarimo torkovo Inovativnost v gradbeništvu, pa sredino Stano-
GRADBENIŠKO SPOGLEDOVANJE Z EDI-JEM
Nastal je leta 1985 v okviru Organizacije združenih narodov, v bistvu pa gre za t. i. nepapirnato »poslovanje«. Nekateri ugotavljajo, da je računalniško izmenjavanje podatkov najbolj revolucionarna ideja od odkritja telefona. »EDI — Electronic Data Interchange pomeni na ustreznih standardih zasnovano izmenjavanje poslovnih listin in podatkov med računalniki dveh ali več organizacij. Gre torej za povezanost dveh uporabniških rešitev (aplikacij), ki lahko medsebojno izmenjujejo podatke, tudi brez posredovanja človeka.« Tako razlago smo slišali od Angleža Johna Sandersa na radgonskem posvetu o zbiranju, posredovanju in izmenjavi tehnično-tehnoloških in poslovnih informacij v gradbeništvu in IGM. Cilj računalniške izmenjave podatkov, kjer smo v naši pokrajini šele na začetku, je kajpak izboljšati in poceniti vsakodnevna opravila v poslovnih sistemih in med njimi, pogoj pa je — tako Sanders — »da uporabniki razpolagajo z računalniškim protokolom EDI, ki omogoča interaktivno izmenjavo in transakcijo dokumentov.«
Poseben pomen ima EDI ob nastajanju združenega tržišča Evrope ’92, saj je usklajen z mednarodnimi računalniškimi standardi. Da bi poslovanje EDI prenesli v gradbeništvo, so v Angliji leta 1986 osnovali agencijo EDICON, ki naj bi se spopadla s posebnimi problemi uvajanja
Zenske o osveščanju in vzgojnem varstvu
»Ženske ne želimo stati ob strani, zato smo se aktivno zavzele za ureditev problematike vzgojno-varstvene dejavnosti,« je po zadnji seji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk dejala Erika Hriberšek, ki ga vodi. Dejanskega stanja žensk, med katerimi je veliko zaposlenih mater, ni posebej ko-
cijske, gospodarske, politične in kulturne dosežke in ki bo uveljavi idejo socialističnega humanizma. Zelo pomemben je tudi program zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih, zato noben delavec ne bi smel ostati osamljen pri premagovanju svojih materialnih in socialnih težav.
V pomurskih sindikatih se dobro zavedajo, da bo veliko treba spremeniti tudi v osnovnih organizacijah in začeti s profesionalizacijo sindikalnih aktivistov tudi v združenem delu. Zato mandatno obdobje za vzornega sindikalnega aktivista ne more biti omejevalni dejavnik, da mu ne bi te odgovorne funkcije zaupali tudi v naslednjih letih, če se je izkazal s svojim delom in prizadevnostjo. Prenova sindikatov torej ne sme obiti osnovnih organizacij, kjer bodo morali narediti več tudi za sindikalno organiziranost in boljšo kadrovsko politiko. Spomnimo se, da je bila tudi ureditev stavke kot sindikalnega boja, ki je našla mesto v 28. dopolnilu k zvezni ustavi, sindikalna zahteva. Strokovna pravila so zdaj vsebinsko jasnejša. Veliko pa si obetajo tudi od izobraževanja sindikalnih kadrov, pri čemer ga bodo morali še bolj prilagoditi novim oblikam dela sindikatov na vseh ravneh.
Milan Jerše
vanj za jutri, o zbiranju, posredovanju in izmenjavi informacij (sodeloval je strokovnjak iz Anglije) ter o urejanju voda in kmetijskih zemljišč v prostoru in okolju (sodelovali so »vodarji« in varstveniki narave), prav tako pa so bili zanimivi četrtkovi posveti o gradnji cest (predstavili so tudi potek gradnje in zaplete pri predoru pod Karavankami) in o reševanju komunalnih odpadkov v Podravju (udeleženci posveta so si ogledali bližnje odlagališče komunalnih odpadkov v Avstriji), omeniti pa moramo tudi petek, ki je minil v znamenju izobraževanja v gradbeništvu in 100-letnice gradbenega šolstva v Sloveniji. Udeležba Po-murcev ni bila tako velika kot na kmetijsko-živilskem sejmu, pa če govorimo o obiskovalcih, razsta-vljalcih ali o sodelovanju na posvetih. Med 350 razstavljale! smo jih našteli le okrog 20 iz Pomurja, vendar pa njihova udeležba ni bila nepomembna in neopazna. Tako je na primer na razstavi inovacij, ki so jo letos organizirali prvič (razstavili so 45 novih izdelkov), sodeloval tudi IM-GRAD Ljutomer. Poleg šestih nazivov inovacija leta (podelil jih je Republiški odbor sindikata
EDI-ja s področja britanskega in mednarodnega gradbeništva. Navzoči na posvetu, ki sta ga organizirala Centralna tehniška knjižnica, SIC za graditeljstvo iz Ljubljane in Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, so z zanimanjem prisluhnili, česa vse je »sposoben« EDI.
mentirala, poudarila pa je aktualna vprašanja, o katerih so v zvezi z otroškim varstvom razpravljale članice sveta pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze v Murski soboti.
Mednje gotovo sodi vprašanje normativov, ki so zdaj previsoki, saj je s tridesetimi otroki v vrtcih težko že v varstvom, še težje pa z vzgojnim delom, na katerega so starši premalo pozorni. Zato jih bo kazalo osveščati, da se bodo zavedali, kako pomembno je vključevaje otrok v vzgojni program, ko so najbolj dojemljivi in bodo s pridobljenim znanjem laže shajali v šoli. Zdaj so štartna izhodišča različna, priprava na šolo je razlike malce omejila, še bolj pa bi jih, če bi v vrtcih tako organizirali čas varstva, da bi se bolj prilagodili potrebam staršev in njihovih otrok. Ne želijo namreč vsi imeti kosila in po njem počivati za vsako ceno, ampak zadovoljiti svoje potrebe po kolektivni igri, druženju in vzgoji, za to pa ni potrebno osem in še več ur, kolikor jih nekateri malčki prebijejo v vzgojno-varstvenih ustanovah. Za bolj kakovostno delo v njih pa bi poleg namestitve potrebnega števila vzgojiteljic in varuhinj potrebovali tudi strokovnjaka, kot so pedagog, psiholog, in logoped.
V časih, kot so današnji, in omejevanjem na vseh ravneh tako imenovane družbene porabe zvenijo zahtevki morda nestvarno, ob temeljitem pomisleku v smeri napredka, v katerega nas gotovo ne bodo vodili neuki in nesposobni posamezniki, pa bi kazalo upoštevati strokovna mnenja in dejstva. Eno takih je, da lahko otroku damp največ v najzgodnejšem obdobju, pa tudi, da se bo moral vrtec organizacijsko prilagoditi potrebam, če bo skušal biti gospodaren in opravljati svoje pomembno poslanstvo za mladi rod.
B. Bavčar
delavcev v gradbeništvu) so podelili tudi 11 bronastih, 8 srebrnih in 13 zlatih plaket za kakovost (komisijo sta imenovala PE Pomurski sejem in Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije). Zlate plakete so prejeli tudi Tovarna dušika Ruše, tozd PKP Puconci za aditiv EPS, Gorenje IMO Lendava za sanitarno kabino in Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona (Anton Kampuš) za transportno dvigalo MTL 2. Nasploh se je sejma udeležilo veliko obrtnikov, bodisi samostojno ali pod okriljem zadrug in združenj, in prav pri njih smo opazili, da se prav dobro zavedajo pomembnosti hitrega prilagajanja tržišču.
Gradbeniki bodo vedno potrebni, je dejal eden od mladih obiskovalcev sejma, ki se je odločil za ta poklic. Potrebni bodo, to je res, kajti gradilo in obnavljalo se bo vedno. Toda od strokovni in kakovosti opravljenega je odvisno, kdo bo v prihodnje opravljal to pomembno delo. To pa bo le tisti, ki bo znal prisluhniti zahtevam sodobnega časa in željam porabnikov, ki bo delal hitro in kakovostno, poleg tega pa skrbel za naravno okolje in vi-
dez.
Bernarda B. Peček
Namreč spremljanje proizvodnje, zalog in prodaje, selekcija in specifikacija gradbenih izdelkov, kalkulacija, tehnično vodenje in nadzor gradbenih procesov, pogodbe.- Za pomurske gradbince pa je najbrž dovolj pomenljiva tale ugotovitev: »EDICONU velja prisluhniti predvsem zaradi otipljivih ekonomskih koristi, ki jih prinaša’ saj vemo, da si pridobivajo konkurenčne prednosti tista gradbena podjetja, ki si ob uvajanju novih tehnologij gradnje utirajo pot iz industrijske v informacijsko družbo.« Ob tem strokovnem srečanju so izvedli še posvetovanje o uporabi računalnika v gradbeništvu, ki ga je pripravil inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
B. Žunec
GORENJE VARSTROJ LENDAVA
Zguba tako in drugače
neskladje med cenami surovin in končnih izdelkov, ki so bili dolgo časa pod družbeno kontrolo (niso jim smeli kar tako povečati cene), izvozne denarne spodbude so se prepolovile, manj dohodka ie bilo zaradi visokih obresti za posojila, nazadnje pa je tu še neplačana realizacija oziroma neporavnani računi, katerih skupna vsota ie ob koncu leta znašala več kot 2 milijardi. Po določilih finančnih predpisov tega zneska seveda niso mogli prišteti med prihodke. Jasno kot beli dan je, da (knjigovodske) izgube ne bi bilo, ko bi vsaj polovico dolžnikov pravočasno (v 15-dnevnem zakonskem roku) plačalo svoje obveznosti. Vse bolj je torej očitno, kar velja za vse združeno delo, da ni dovolj le izdelovati in »prodajati«, ampak pretehtati, ali bo kupec lahko v zakonskem (ali vsaj v dogovorjenem) roku račun plačal. Seveda je treba zamudnikom zaračunati obresti, vprašanje pa je, če jih bodo poravnali in ali se jim s tem ne bodo »zamerili«. In ker podjetja, kot Varstroj, ne dobivajo pravočasno denarja za svoje terjatve, so lastna obratna sredstva premajhna za nemoteno proizvodnjo (in prisiljeno kreditiranje), zato jih pot vodi v banko po kratkoročna posojila, za katera je treba plačati visoke obresti.
V Gorenju Varstroj si upravičeno obetajo veliko od nove zvezne vlade, čeprav se zavedajo, da tudi poslej ne bo lahko. Ugled, ki so si ga ustvarili v poslovnem svetu, si bodo prizadevali znova utrditi. Med zasebniki so še vedno najbolj znani po malih varilnih transformatorjih, s katerimi »pokrivajo« 75 odstotkov jugoslovanskega tržišča (trije aparati so njihovi, eden pa od drugih izdelovalcev). S svojo varilno (profesionalno) tehniko zdaj prodirajo tudi v jugoslovanske ladjedelnice. Sicer pa so znani izdelovalec varilnih in rezalnih strojev za potrebe mnogih organizacij združenega dela, vedno bolj pa osvajajo tuja tržišča, pri čemer sta jim v veliko pomoč Gorenjevi podjetji v Munchnu in Gradcu, saj prek njiju ne le prodajajo, ampak tudi uvažajo, med drugim tudi novosti, ki jih uspešno »presadijo« v svoje izdelke. To pa seveda ni pravilo, kajti veliko novosti prihaja od domače (Varstrojeve) razvojne službe. Znanja torej ne manjka, zato ga bodo (posredno in neposredno — tako imenovani know how — prodajali. Možnosti za to je največ na Vzhodu, kjer tudi za svoje varilne aparate iztržijo višjo ceno Tam pa se utegnejo uveljaviti tudi posredno, kajti v robotu ki ga je izdelal ribniški Riko in s katerim se bo predstavil na bližnji raz-stavi v Sovjetski zvezi, so varilne naprave iz lendavskega Varstro-ja. 560-cIanski kolektiv pa si obeta večjo prodajo v omenjeno dr-kier° tud'zat0’ker Je naprava vertivar, ki so jo podarili Erevanu kjer je bil potres, nenadomestljiva za varjenje železobetonskih konstrukcij, zato bo prav gotovo prišlo naročilo. Je pač tako, da so za uspesno prodajo potrebni vsakršni prijemi.
PIONIREKA V SEJEMSKI
RADGONI
Mag. ekonomije Janez Gabrijelčič iz novomeške firme GIP Pionir pojasnjuje, da se za PIONIREKO — z aluzijami na EUREKO oz. Arhimedovo HEUREKO — skriva dolgoročni program, s katerim so hoteli motivirati vseh 4200 zaposlenih k porajanju novih, izvirnih, ustvarjalnih zamisli.
Novomeški projekt, ob katerem ugledni slovenski razvojni ekonomist dr. Matjaž Mulej z mariborskega Vekša navaja zgovoren podatek: 25 odstotkov celotnega prihodka brez investicij (gre seveda za inovacijski dohodek!), je bil sicer v središču zanimanja na posvetu o inovativni dejavnosti v gradbeništvu in industriji gradbenih materialov. Drugi dan petega jugoslovanskega sejma gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo v Gornji Radgoni sta si ga omislila komisija za inovativno dejavnost pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev in splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije.
»Prepričani smo, da rojevanje inovacij ni samo domena strokovnjakov in visokokvalificiranih ljudi, ampak so lahko inovatorji vsi naši kvalificirani in nekvalificirani delavci. V tem smislu PIONIREKA ni samo program, marveč tudi gibanje, ki naj pripomore k boljšemu, ugodnejšemu vzdušju za množično inovativno dejavnost,« je na posvetu razmišljal mag. Gabrijelčič. »Izvršni odbor Gospodarske zbornice Slovenije poudarja, da mora imeti sleherna naša organizacija program za premostitev razvojnega razkoraka z visoko razvitimi deželami. Sicer pa se ukvarjamo tudi z drugimi, ne povsem gradbeniškimi dejavnostmi. Gre nam za stik z Evropo 1992, za poslovanje po evropskih standardih tudi v lesni, keramični, strojni dejavnosti. Pravzaprav naj bi imel vsak Pionirjev delavec svojo PIONIREKO za svoje delovno mesto.«
Ob Gabrijelčičevem težiščnem predavanju so imeli uvodne referate še A. Kerin, F. Ribič in L Česnik. Zbrani so dobili zbornik posvetovanja in si ogledali razstavljenih 43 inovativnih dosežkov 21 različnih gradbenih ozdov; šest jih je dobilo naziv inovacije
leta.
B. Žunec
Š. Sobočan
VESTNIK. 13. APRILA 1989
STRAN 3
NESMRTNIKOV (II)
inovocile
V DRUŽBI POMURSKIH
Akademik — 1. član akademije, 2. visokošolec, slušatelj na vseučilišču.
Akademski/akademi-čen = znanstven. visokošolski, vseučiliški: fig. pejor. šolsko teoretičen, učenjaški, ločen od življenja.
Pri predstavljanju pomurskih akademikov, članov SAZU, smo ostali pri dr. Antonu Vratuši. Pri tem sledimo podatkom, razvidnim iz lani izdanega biografskega zbornika ob 50-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
»Med pomembnejšimi znanstvenoraziskovalnimi projekti, ki jih je organiziral sam ali skupaj z drugimi sodelavci, je omeniti zlasti: Organizacija jugoslovanske komune in odnosi v njej (Inštitut družbenih ved, 1961—63); Odnosi v večnacionalnih skupnostih (Inštitut družbenih ved, 1966); Vrednosti v politiki, mednarodna primerjalna raziskava ob sodelovanju znanstvenikov iz Indije,
Dr. Franc Zadravec
Jugoslavije, Poljske in ZDA (1965—69, knjiga objavljena v ZDA 1969); Zakonitosti razvoja jugoslovanske komune (1978); Razvoj teorije in prakse samoupravnega prava v Jugoslaviji (1984—87); Narodnosti in narodne manjšine (1986). Od 1983. glavni in odgovorni urednik Zbranih del Edvarda Kardelja. Objavil prek tristo razprav in člankov. Sodeluje na mednarodnih znanstvenih in strokovnih kongresih, konfe-. rencah in seminarjih v tujini in Jugoslaviji. Objavlja prispevke v tujih in domačih znanstvenih in strokovnih časopisih.« K številnim državnim in mednarodnim odlikovanjem dodajmo, da je dopisni član SAZU od 1978., redni pa od 1985.
Franc Zadravec je rojen 27. septembra 1925, doktor literarnozgodovinskih znanosti, od 1962. docent, od 1967. izredni, od 1973. pa redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. »Težišče njegovih raziskav so novejša obdobja slovenske književnosti od naturalizma in simbolizma naprej. Vse tri literarne zvrsti in literarno kritiko preučuje kot izraz in odsev, kot sintezo ustvarjalčeve enkratnosti in družbenozgodovinske danosti. Posebni poudarki veljajo umetnosti Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela in Miška Kranjca v primernem evropskem literarnem kontekstu. Posebne študije so namenjene ekspresionistični liriki in dramatiki, teoriji realizma po modemi in novejši literarni kritiki.« Izdal je več knjig (Miško Kranjec 1908—1935, leta 1963; Oktobrska revolucija in slovenska literatura, leta 1968; Ekspresionizem in socialni realizem, prvi in drugi del, leta 1972; Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar, leta 1976; Elementi slovenske modeme književnosti, leta 1980, Umetnikov »črni piruh«, leta 1981, Poet prekmurskih ravnin Miško Kranjec 1908—1983, leta 1988 in druge), uredil in s študijami opremil več zbornikov in drugih knjižnih del (Panonski zbornik, 1966, Cankarjev zbornik, 1976, 15 knjig Miška Kranjca in tako naprej), objavil pa še čez 200 znanstvenih razprav, študij in člankov doma in v tujini. Urejal je revijo Jezik in slovstvo, od leta 1981 je odgovorni urednik Slavistične revije, sodeluje pa tudi pri Zgodovini srednjeevropskih književnosti, ki jo pripravlja Inštitut za primerjalno literarno zgodovino na univerzi v Innsbrucku. Iz njegove biografije oz. bibliografije razbiramo
udeležbo (z referati) na številnih znanstvenih srečanjih po Sloveniji, Jugoslaviji in drugod po svetu ter predavanja na domačih in tujih univerzah. Leta >977 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1984 Kidričevo nagrado. Od 1979. dopisni, od 1983. redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ludvik Gyergyek, rojen 2. septembra 1922, je doktor tehničnih ved, znanstveni svetnik Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, kjer je bil 20 let — vse od njenega začetka — predstojnik Katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetiko. Doktorat tehničnih ved si je pridobil na Univerzi v Bruslju leta 1957. Ima častna doktorata budimpeštanske (tehniške) in mariborske Univerze. »Sprva je gojil predvsem teorijo električnih filtrov in električnih vezij. Nato je posegel v avtomatiko, kibernetiko in teorijo o informacijah, v zadnjem obdobju pa se je posvetil zlasti sistemskim vedam in umetni inteligenci,« beremo v biografskem zborniku SAZU ob 50-letnici,
Dr. Ludvik Gyergyek
ki je izšel lani, nakar sledi podrobnejša členitev izjemno širokega spektra problemov, ki jih je obravnaval v minulih 35 letih in sodijo na področje sistemskih ved in elektrotehnike. »S področja komunikacij je izviren njegov prispevek za primerjanje modulacij, ki je zasnovan na kapaciteti komunikacijskega kanala. S področja avtomatskih regulacij je predložil novo metodologijo obravnave adaptivnih sistemov glede na stabilnost njihovega delovanja ob prisotnosti motenj. Zasnoval je in obdelal izvirni postopek sinteze optimalnega samodejno prilagodljivega sprejemnika dvojiških signalov, motenega z belim šumom. Pri prenosu informacije je tu uporabil kot kriterij optimalnosti minimalno dvoumnost namesto običajno rabljene vernosti oblike signala. Do pomembnih rezultatov je prišel tudi na področju govornih informacij, s tem da je razvil postopek za izločanje manj značilnih podatkov govornih signalov. Pri skoraj nezmanjšani kakovosti govora je dosegel občutno zmanjšanje števila podatkov, kar olajšuje pomnenje in računalniško obdelavo signalov. Več se je ukvarjal z matematično lingvistiko in posebej s statistično informacijsko obdelavo slovenščine. Tehten je njegov prispevek Naravni jeziki kot uspešne kode, kjer je potrdil domnevo, da se naravni jeziki obnašajo kot uspešne binarne kode.« Izrednega pomena je njegovo znanstveno delovanje pri razpoznavanju vzorcev, kot so na primer pisane in tiskane črke ter prstni odtisi, izviren je njegov prispevek pri kodiranju vzorcev za razpozna-valne sisteme in na polju medicinske diagnostike, pomembni so njegovi prispevki k poznavanju nevrofizioloških mehanizmov živčno-mišičnega sistema. Svoje bogato teoretično znanje je uporabil pri optimalnem vodenju velikih vodovodnih sistemov in pri robotiki. Sodeloval je na številnih mednarodnih znanstvenih srečanjih, seminarjih in kongresih. Omenimo še, da je dobil dve nagradi Sklada Borisa Kidriča in leta 1987 Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Dopisni član SAZU je od 1981, redni od 1987.
(nadaljevanje prihodnjič) Branko Žunec
SOLZE ZA SRBSKO USTAVO
Novinarji z vsega sveta so na svoje oči spremljali, na kak način si v tej državi predstavljamo demokracijo, kako sprejemamo temeljne akte o človekovih svoboščinah. V ponedeljek, 27. marca, na dan torej, ko so se spopadi med albanskimi demonstranti in združenimi enotami milice razvneli do tragičnega vrhunca, je na Kosovo prispel tudi sodelavec ljubljanskega Radia, Pomurec Marjan Dora. Njegovo pričevanje ne bo ponavljalo nekaterih dejstev, o katerih je govoril v svojih radijskih poročilih, ki smo jih lahko prebirali v časnikih. V pričujočem sestavku razmišlja o občutkih, ki človeka, rojenega po drugi svetovni vojni, spreletavajo, ko se sreča z nekim povsem drugačnim stanjem od tistega, ki ga je bil navajen.
KOSOVO, NAŠA USODA IN PRIHODNOST?
Uredniki ljubljanskega radia so mi sporočili, da sem določen, da bom od ponedeljka naprej spremljal razvoj dogodkov na Kosovu, šele v petek. Na ta dan so divjali spopadi med policijo in demonstranti v Uroševcu, ki so se nadaljevali tudi v soboto, v
nedeljo je prišlo do nemirov tudi v Prištini, kjer so albanski demonstranti izkoristili gnečo po nogometni tekmi, da povzročijo incidente. Vedoč vse to sem torej odpotoval proti Prištini. S skopskega letališča sem s Kompasovim avtomobilom pred Grand hotel v Prištini pripeljal nekaj minut po petnajsti uri popoldne. V avli hotela sem prvega srečal Tineta Goloba, snemalca ljubljanske televizije, ki mi je v nekaj besedah pojasnil, da sem prišel naravnost v središče najbolj silovitih bojev. Albanski nacionalisti so namreč organizirali ljudi, da so se ob odhodu iz službe pričeli zbirati v samem središču Prištine in vzklikati proti sprejemu srbske ustave, za pravice Albancev na Kosovu, proti odpravi izrednih ukrepov. Združene enote milice so demonstrante razgnale, prav kmalu pa so se spet pričeli zbirati v predmestju Prištine, v ozkih uličicah, kjer so začeli s kamenjem in drugimi sredstvi napadati miličnike.
Udeleženci demonstracij v Prištini, pa tudi v Titovi Mitroviči, Podujevu, Suvi reki, Lipljanu, Gnjilanah, Dečanih, Klini in Peči, in še v nekaterih drugih mestih, so bili predvsem mladi, uradna ocena pa tudi je, da so nacionalisti pritegnili v demonstracije tudi žene in otroke. Za vse demonstracije je obveljala tudi ocena, da so bile zelo agresivne, da so imele rušilne namene, da so demonstranti uporabljali tudi strelno orožje.
V torek, 28. marca, so novi incidenti zajeli nekatere manjše kraje, najbolj znana vasica na svetu pa je tega dne postal Žur, kraj v prizrenski občini, kjer so vaščani albanske narodnosti napadli policijsko postajo, pri tem pa je bil po uradnih podatkih ubit 18-letni demonstrant.
Zdravila se dražijo
Za Pomurske lekarne lahko rečemo, da so bile v primerjavi z drugimi po Sloveniji kar dobro založene z zdravili, tudi takrat, ko je bilo veliko pomanjkanje zaradi zakonske prepovedi uvoza potrebnih snovi za izdelavo zdravil. Lekarne pa se sedaj ubadajo z drugim problemom, s finančnimi težavami. Tako kot v zdravstvu, se položaj slabša tudi v lekarnah. Dokaz slabšanja finančne moči je nemoč lekarn, da bi kupile dovolj zdravil za zalogo. Po zakonu bi namreč morale imeti za šestdeset dni zalog. Leta 1987 so Pomurske lekarne še imele toliko denarja, da so kupile predpisano zalogo, lani pa so lahko kupili le še za manj kot petdeset dni. Vrednost prodanih zdravil resda dobijo povrnjeno od zdravstvenih skupnosti, vendar z mesečno zamudo od radgonske in soboške zdravstvene skupnosti in dvomesečno iz Ljutomera in Lendave. Ljutomerčani so jim dolžni 120 milijonov in Lendavčani 180 ter še 35 milijonov iz lanskega leta. Redno plačevanje zdravil je zanje pomembno, saj je vrednost zdravil v celotnem prihodku lekarn prek 70-odstotna.
V drugi polovici lanskega leta so dobili deset odstotkov prihodka s soudeležbo pri zdravilih, letos seje ta delež razpolovil. Lani so prodali tudi za tri odstotke manj zdravil na recept kot leto poprej, občutno pa se je zmanjšala tudi prodaja zdravil brez recepta, in sicer za 9 odstotkov. Podražitve pa ne čutijo samo zdravstvene skupnosti in posamezniki, ampak tudi lekarne. Zaradi večkratnega zviševanja cen zdravilom so iz računalnikov morali izpisati 60 tisoč strani cenikov, kar pomeni precej denarja. Tudi letos so se zdravila podražila za več kot 99 odstotkov. Finančne težave se poznajo tudi
Uradni podatek krvavih bojev proti spremembam srbske ustave, ki so jih tako bučno še isti teden proslavljali po vsej Srbiji, je, da je v demonstracijah življenje izgubilo skupaj 24 ljudi. Dva miličnika in 22 demonstrantov.
Foto: Igor Mali
Ogromno ranjenih, veliko materialne škode, predvsem pa strah med vsemi prebivalci Kosova in sla po maščevanju med velikim delom pripadnikov albanske narodnosti.
Položaj se je od srede naprej pomiril. Seveda ne zato, ker bi bili pripadniki albanske narodnosti zdaj zadovoljni z doseženim, ampak zato, ker so prispele na Kosovo nove okrepitve organom varnosti, ker so okrepili svojo dejavnost pripadniki JLA, ki obkrožajo kosovske kraje, ker je pokrajinski izvršni svet sprejel dodatne ukrepe za omejitev gibanja, uvedel policijsko uro, ker so na ulicah vseh kosovskih mest nenehno dežurale petčlanske patrulje milice, med sabo oddaljene največ petdeset metrov.
Pouk na šolah so prekinili, odpovedali so vse javne prireditve, začela pa se je tudi hajka za tistimi, ki naj bi organizirali demonstracije ob koncu marca.
Bodi dovolj o dovolj znanih dejstvih. V nadaljevanju želim pisati predvsem o tem, kako seje
pri osebnih dohodkih delavcev, saj so na primer Pomurske lekarne po svojih osebnih dohodkih na predzadnjem mestu med lekarnami Slovenije.
Premostitev težav vidijo v dogovoru z zdravstvenimi skupnostmi, da bi jim za zdravila dajali akontacijo, torej vnaprej, in bi delali poračune. Saj ne bi radi šli po poti, ki so jo ubrale nekatere lekarne po Sloveniji, da uporabnik mora plačati polno ceno zdravila, denar pa dobi vrnjen od zdravstvene skupnosti.
Majda Horvat
KOMISIJSKA TEHNIČNA TRGOVINA
FRANC ŽOHAR
Iva Lole Ribarja 13
MURSKA SOBOTA
Posredujem prodajo in nakup vsega tehničnega blaga:
— osebnih vozil, kmetijskih strojev, traktorjev itd. (rabljeno in novo).
Priporočam se!
v teh razmerah znašla številčna, več kot 200 glava novinarska srenja, ki je v teh dneh dopotovala v Prištino z vseh koncev sveta, da bi poročala o novem kriznem žarišču.
Okoli 70 tujih in še več domačih novinarjev je vseskozi kombiniralo; uradne informacije so prihajale pozno ali sploh niso prihajale, neuradne so bite pogosto iz preveč sumljivih ali pristranskih virov.
Zato je pričela že kmalu v novinarski postojanki, prištinskem hotelu Grand, delovati svojevrstna novinarska samoorganizacija. Zjutraj; po zajtrku so se novinarji dogovorili, kdo bo šel na
katero od prizorišč albanskih demonstracij, okoli 13. ure pa so se spet pričeli zbirati v avli hotela in odprla se je posebne vrste borza informacij po sistemu daj-dam. Moral si biti zelo previden in spreten, da si znal iz množice informacij izluščiti tiste, ki niso bile plod propagande albanskih nacionalistov, vsi smo imeli tudi svoje vire, ki smo jim lahko, pogojno rečeno, verjeli, in smo jim potem telefonirali, da bi preverili, kar smo izvedeli.
Uradni viri, komite za informiranje, pokrajinski komite ZK in drugi, so potem na uradnih tiskovnih konferencah pogosto uvideli, da znamo novinarji velikokrat več, kot oni sami, pri zanikanju določenih informacij, ki so jih na glas izrekali predvsem tuji novinarji, pa so bili zelo neodločni in neprepričljivi.
Zanimivo pri tem je, kako v teh razmerah opravljajo delo naši kolegi v uredništvih prištinske-ga radia, televizije in časnika Ri-lindja. Kolega, albanski dopisnik Rilindje iz Titove Mitroviče mi
DESETI RADENSKI DNEVI
Prejšnji teden so se v Radinu na desetih, jubilejnih radenskih dnevih zbrali zdravniki bolezni srca in ožilja. Strokovni sestanek je tudi tokrat organizirala Kardiološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Zbrane je pozdravil predsednik sekcije, doktor Boris Cibic, ter med drugim povedal, da zaradi denarnih težav na tokratno srečanje niso mogli povabiti več strokovnjakov, predavateljev iz tujine, zato pa je prišlo več priznanih strokovnjakov iz Hrvaške in Srbije. Med gosti je bil tudi doktor Nedeljkovič, predsednik Združenja kardiologov Jugoslavije.
Da so srečanje lahko organizirali, se morajo zahvaliti predvsem dvema delovnima organizacijama, Lek in Krka — ter seveda Radenski.
Zbrane je pozdravil tudi pomočnik generalnega direktorja gostiteljice, Franc Huber, in povedal, da ti dnevi tokrat sovpadajo s praznovanjem Radenske, saj je minilo 120 let, ko so v svet poslali prve steklenice mineralne vode. Omenil je tudi, da imajo težave, že znane javnosti, nato pa zaželel srečanju uspešno in strokovno delo.
mh
je to komentiral z naslednjimi besedami; »Počutim se kot mladi upokojenec. Vse, kar vidim, zapišem, objavljajo pa tisto, kar pošlje Tanjug.« Enako je v ostalih uredništvih. V teh dneh bi potrebovali le napovedovalce in tehnične urednike, vse ostalo zanje dela Tanjug.
Prav zanimivo pa je, kaKO svoj politični marketing v teh dneh vršijo albanski nacionalisti. Skupina slovenskih novinarjev nas sedi na vrtu pred Grandom. K sosednji mizi prisede mladenič. Gleda mimo nas in kot na videz govori sam s sabo: »Iz Slovenije ste?« Prikimamo. »Jutri okoli poldneva pridite v Vučitm, k džamiji. Nekaj bomo poskusili.« In odide, kot je prišel.
Novinarji, ki so že dalj časa v Prištini, pravijo, da se take napovedi v 90 odstotkov primerov uresničijo. Tudi za začetek demonstracij v Uroševcu so izvedeli tako. Zato zmeraj, ko kdo pride s takimi informacijami, del novinarske kolonije preveri na kraju samem, ali je napoved točna. V petek so nam potem v Vu-čitmu na ulici pred džamijo pristopili Albanci, ki so nam pojasnili, da ne bo nič: »Preveč jih je, tudi med civili je vsak drug policaj!« mi je govoril nekdo, ki se mu nisem predstavil, niti ga nisem nič vprašal.
V nedeljo zvečer smo šli v veliki skupini novinarji na kozarček pijače v bližnji lokal zveze gluhih. Mimogrede kolega fotoreporter vpraša policijsko patrolo, ali jih sme fotografirati. Nikakor, je bil odgovor. Pa smo vsi skupaj, novinarji in miličniki, tik pred vhodom v prištinski korzo srečali manj kot dve leti starega Miloša z očkom in žogo. In Miloš brcne žogo pod noge enemu od do zob oboroženih miličnikov. Ta mu jo nežno vrne. Miloš seveda ne gleda, komu vrča žogo, ampak jo spet udari. Miličniki, novinarji in Miloš in njegov očka naredimo krog v središču Prištine in si podajamo žogo. Fotoreporterji mimo opravljajo svoje delo.
Za hip vsi skupaj pozabimo zakaj smo tu. Pozabimo na solze, ki jih je celo Kosovo prelilo za ustavo. Solze iz srca, solze, ki jih povzroči plin.
Kakor se dogodki odvijajo, pa se mali Miloš in tisoči njegovih vrstnikov še dolgo ne bodo mogli mimo igrati. Brez stričkov policajev.
Marjan Dora
STRAN 4
VESTNIK, 13. APRILA 1989
»AlBA O POMURSKIH PROMETNIH
TOKOVIH
Kako je (in naj bi bilo) Pomurje povezano s svetom? Kot najbolj severovzhodna slovenska pokrajina je žal tudi med najbolj odmaknjenimi od prometnih tokov. Povezave (cestne in železniške), ki jih ima, pa so poleg tega večinoma v dokaj slabem stanju. Nekaj se sicer premika na bolje, vendar ne toliko, da bi odpravili odrinjenost.
magistrala dokaj KLAVRNA
Najpomembnejša prometnica Pomurja je vsekakor magistralna cesta Dolga vas—Lendava— Murska Sobota —Gornja Radgona—Maribor. Stanje na njej je na večjem delu trase dokaj klavrno. In žal za letos nič ne kaže, da bi jo obnovili, razen da bodo zakrpali prevelike luknje in razpoke. Kakšne so pravzaprav možnosti za to cesto, smo se najprej pozanimali na republiškem komiteju za promet in zveze. Marjan Kranjc nam je povedal, da je obnova te magistrale stalno na I. mestu v republiškem programu obnovitvenih del, nekaj odsekov so uspeli posodobiti, za celotno traso pa ni bilo dovolj denarja. Zdaj tečejo pogovori z mednarodno banko za kreditiranje naše cestne infrastrukture. Obeta se nam posojilo v višini okrog 250 milijonov dolarjev, ki pa ga bo treba razdeliti med vsemi jugoslovanskimi republikami in pokrajinama. Kako, še ni dogovorjeno. Določeno pa je, da mora posojilojemalec zagotoviti za novo cesto 50, za obnovo pa 40 odstotkov lastnih sredstev in to mednarodni banki prikazati v finančnem načrtu za tri leta vnaprej. Ta pogoj pa lahko stvar precej oteži. Po predvidevanjih pa naj bi Slovenija kljub vsemu dobila okrog 50 milijonov dolarjev posojila. Z njim nameravajo obnoviti tudi pomursko magistralo. Da je to res potrebno storiti, se je prepričal tudi eden od predstavnikov mednarodne banke iz Washingtona.
Poklicali smo tudi Skupnost za ceste SR Slovenije, kjer je bil naš sogovornik Lado Prah. Dejal je, da je obnova magistrale Počehova—Lendava res odvisna od sofinanciranja mednarodne banke (posojila IBRD), zato bodo letos pripravili vso potrebno tehnično dokumentacijo za ta dela. Kaj drugega pa skoraj ne bo mogoče storiti. Prav tako nam je povedal, da so mu znani predlogi Pomurja in da so naše želje večje od možnosti.
V pregledu porabe za letni plan 1989 za avtomobilske, magistralne, regionalne in lokalne ceste, kar se bo financiralo iz razširjene reprodukcije, pa smo zasledili postavko 1,72 milijarde dinarjev za manjša obnovitvena dela na cesti Pavlovci—Stročja vas, 584 in 131 milijonov dinarjev za obnovo ceste skozi Gornjo Radgono oziroma Lendavo ter predvidene zneske za obnovo nekaterih cestnih mostov v različnih krajih Pomurja.
KRITIČNIH TUDI 14 KILOMETROV REGIONALNIH CEST
Kakšen pa je pravzaprav pomurski predlog za letos? Kaj bi bilo poleg obnove magistrale najnujneje storiti na regionalnih cestah? V programu, ki so ga uskladili v okviru Medobčinske gospodarske zbornice oziroma občinskih sisov za ceste in izvršnih svetov, je predvideno, da bodo letos obnovili nekaj čez 33 kilometrov cest; vendar so pred kratkim ta program nekoliko skrčili. Najbolj kritičnih pa je 6 odsekov, in to Skakovči—Cankova, Radenci- Kapela, Podgrad — Trate, Ljutomer do meje z ormoško občino, Križevci Ljutomer in Martjanci Mačkovci. To je skupaj okrog 14 kilometrov. V skrčenem programu pa so predvidena še sredstva za prevleko cest Lipovci- Veržej in Dobrovnik Dolga vas ter za asfaltiranje makadamskih cest Videm Senarska in Petrovci—Sotina. Ali bo vse to uresničeno, pa je žal drugo vprašanje. Ponavadi kaj izpade, ker pač zmanjka denarja. V teh predlogih pa seveda niso zajete ceste (lokalne), ki jih bodo v posameznih pomurskih občinah posodobili s samoprispevkom in drugimi viri.
Glede na lepe možnosti večjega razmaha turizma v Pomurju (zdraviliški, lovni idr.), temu ceste še zdaleč ne sledijo. Toda kaj si moremo, če so za Slovenijo pomembnejše številne obvoznice v Ljubljani, hitra cesta skozi Maribor, karavanški predor, osim
ske in druge ceste, ki so odmaknjene od Pomurja.
AVTOBUSNI IN TOVORNI PROMET ŠE KAR RAZVITA, ZATO CESTE PRECEJ >TRPIJO<
Kakšne pa so >premikajoče< prometne zveze? V Pomurju imamo samostojno avtobusno podjetje (Avtobusni promet Murska Sobota), ki razpolaga z blizu 100 avtobusi. K nam pa pripeljejo in odpeljejo tudi avtobusi drugih prevoznikov. Iz Murske Sobote je dnevno 10 odhodov proti Ljubljani, proti Mariboru pa kar 30. Dvakrat dnevno odpelje tudi avtobus proti Zagrebu, dvakrat tedensko pa se lahko peljemo na Dunaj. Dokaj ugodne pa so še zveze z Ormožem in Čakovcem (še posebej Lendava).
Direktor AP M. Sobota Ivan Hanc nas je seznanil, da bo naposled s 1. junijem zares začel voziti v Ljubljano pravi poslovni avtobus, in sicer bo štartal v Moravskih Toplicah (iz M. Sobote bo odpeljal ob 4.50), v Ljubljano pa bo prispel ob 8.15. Nazaj se bo vračal ob 13.15 in bo v Murski Soboti že ob 17.00 uri. Proga bo potekala po hitri cesti. Razmišljajo, da bi potnikom tudi s čim postregli. Poleg tega bodo nekoliko skrajšali čas vožnje že uvedenih hitrih avtobusov. Uvedli bodo tudi novo sezonsko (nočno) progo Lendava—Piran, in sicer med 15. junijem in 15.
Skozi Pomurje poteka dokaj gost tovorni promet, ki mu ceste, kakršne imamo, še zdaleč niso kos.
septembrom, prav tako pa bo vozil sezonski avtobus na progi Murska Sobota —Lovrečiča — Rovinj. To bodo torej zveze z morjem. Da bodo bolj kos povečanemu potniškemu prometu, bodo letos kupili 10 novih sodobnih avtobusov. Štirje so že kupljeni. Sčasoma nameravajo na vseh avtobusih uvesti tudi prodajo vozovnic s posebnimi strojčki, tako kot je to praksa boljših prevoznikov.
Za prevoz blaga po cestah pa-ima Pomurje še kar veliko raznih transportnih sredstev, saj je registriranih okrog 630 tovornjakov v zasebni in blizu 800 v družbeni lasti. Med največjimi prevozniki so Avtoradgona, Viator Lendava, Avtoprevozništvo Ljutomer, Agromerkur, Mesna industrija Murska Sobota itd. Tokrat nas je posebej zanimalo, kako je s prevozom nafte in njenih derivatov. Oglasili smo se torej v lendavski Rafineriji. Vodja transportne dejavnosti Drago Baša nam je povedal tole: »Naša delovna organizacija Ina Nafta Lendava je nekoč imela lastno transportno službo, vendar je bilo ugotovljeno, da je za nas bolje, če se s prevozom ne ukvarjamo posebej. Zato smo to dejavnost skoraj povsem opustili, imamo jo le za lastne potrebe, sklepamo pa pogodbe z raznimi drugimi prevozniki. Največ za nas prevažajo Viator Lendava, ATP Varaždin, Čazmatrans, Transport Ilirska Bistrica idr. Ob konicah se dnevno obrne na našem dvorišču od
150 do 200 avtomobilskih cistern. Poleg tega pa koristimo tudi železnico, saj imamo v zakupu od 30 do 100 specializiranih vagonov za prevoz nafte in naftnih derivatov ter razsutih materialov
(uree). Naša transportna služba se torej v glavnem ukvarja z organizacijo in usklajevanjem prevoznih storitev. Zato tudi nimamo posebnih vozil za posredovanje na cestah, če pride do kakšne nesreče. Pomagamo lahko le z gasilsko -cisterno in opremo za gašenje, ki jo imamo v okviru našega industrijskega gasilskega društva. Sicer pa je skrb pri prevozu nafte in njenih derivatov v celoti zaupana prevoznikom.«
Zvedeli smo še, da je razmerje prevozov za rafinerijo okrog 70:30 v korist cestnega transporta, za kar ne bi mogli reči, da je dobro. Bruto teža ene avtomobilske cisterne je namreč kar 50 ton. Tako ceste kar precej >trpijo<, pa tudi nevarnost, da se zgodi kaj nepredvidenega, je večja kot na železnici. Bistveno spremeniti to razmerje pa žal zaenkrat ni možno.
Sicer pa se lotimo še dveh členov iz verige prometnih tokov -železnice in javnih skladišč.
PREVOZ BLAGA IN POTNIKOV NA ŽELEZNICO
Ob zastareli železniški magistrali obstaja resna bojezen, da se bo prevoz blaga in potnikov še bolj preusmeril z železnice na cesto, namesto obratno, za kar se sicer zavzemamo v vseh dokumentih. Ta strah je gotovo upravičen, če se zadeve na tem pomembnem področju ne bodo skorajda spremenile. Tega se
nadvse dobro zavedajo tudi železniški delavci v Pomurju, ki si nenehno prizadevajo, da bi stanje vendarle izboljšali. Letos naj bi med drugim končali z obnovo proge Ormož—Murska Sobota, saj so dela opravljena že do železniške postaje v Beltincih. Upajo, da bo ta velika naložba končana do 28. maja, ko začne veljati nov vozni red. Takrat bo omogočena tudi Večja hitrost vlakov, in sicer do 80 kilometrov na uro, in 20-tonski osni pritisk. Da bo s tem omogočen hitrejši prometni in blagovni pretok po železniških tirih Pomurja, s čimer bi se še bolj približali potrebam svojih uporabnikov, ni treba posebej poudarjati.
Železniška postaja v Murski Soboti, ki je najpomembnejše vozlišče v pokrajini ob Muri, je nedvomno sposobna prevzeti vse zmogljivosti. V ta namen so se tudi vključili v gradnjo Blago-vno-transportnega centra Javnih skladišč v Murski Soboti, do koder so že pred meseci položili industrijski tir. Zato pričakujejo, da bo vedno več blaga prihajalo po tirih; tako pri nakladanju kot pri razkladanju. Posebno zato, ker je ta industrijski tir potegnjen dobesedno v halo, s čimer je povečana možnost prevzemanja večjih količin tovora.
Poleg tega nameravajo Železniško postajo Murska Sobota čimprej vključiti v sodoben informacijski sistem. Računajo, da bodo v kratkem priključeni na informacijski terminal, kar po
meni, da bodo njihovi uporabniki pravočasno in dosti prej kot doslej zvedeli za prihod tovorov na soboško železniško postajo. Ta novost pa je velikega pomena za večjo konkurenčnost železnice
glede na cestne prevoznike. Treba je omeniti, da po načrtih poteka tudi prestavitev Železniške postaje Gornja Radgona v industrijski del Melov. Dogovorjeno je, da to opravijo v dveh letih. Tega se z velikim pričakovanjem nadejajo tudi v radgonskih delovnih organizacijah, ki jim bo omogočen lažji prevoz raznega blaga na večje razdalje.
INTEGRALNI TRANSPORT ODPIRA NOVE MOŽNOSTI
Podobno kot drugje v Pomurju tudi na Železniški postaji Murska Sobota ugotavljajo določen padec pri nakladanju in razkladanju tovorov. Borut Štraus, šef transportno-komercialne službe, pa pravi, da je bilo v primerjavi z letom 1987 lani okrog 13 odstotkov manj tega pretovarjanja. »To se opaža že pri vagon-skih pošiljkah, saj je bilo v letu 1988 prepeljanih po tirih za okrog 10 tisoč ton manj premoga in okrog 5 tisoč ton manj žit. Pri nakladanju pa znaša ta padec okrog 12 odstotkov. Slednje gre na rovaš gramoza, ki ga nakladamo na puconski postaji. Če pa pogledamo podatke iz prvega trimesečja letos, je podoba pozitivnejša, saj so v primerjavi z letom poprej za 2 odstotka boljši. Pri tem mislim na vagonske pošiljke. Na žalost pa je opazen padec v prevozu kosovnih pošiljk, kar se nadaljuje tudi letos v prvih treh mesecih. Naši največji uporabni
ki pa so še naprej ABC Pomurka, KZ Panonka pretežno z gnojili, veletrgovina Potrošnik z gradbenim materialom, cementom, apnom in premogom, sodelujeta pa tudi KZ Lendava in KG Rakičan ter nekaj manjših organizacij.«
Prav na tem področju se je uveljavil t. i. integralni transport oziroma dostavljanje blaga strankam po sloganu Od vrat do vrat.
Po posebnem dogovoru opravlja to zanje transportna organizacija Avtoradgona, in sicer okrog 90 odstotkov vseh prevozov. Kot so nam povedali na soboški železniški postaji, so s storitvami predstavništva Avtoradgone dokaj zadovoljni. Ravno letos pa poteka deset let od podpisa samoupravnega sporazuma o integralnem transportu, ki je dobil v Pomurju domovinsko pravico. Tudi v predstavništvu Avtoradgone v Murski Soboti so podobnega mnenja. Stefan Kutoš, vodja predstavništva Avtoradgone, nam je povedal naslednje: »Lani je bilo v Murski Soboti razloženih do naslovnikov 61 tisoč ton blaga, v Gornji Radgoni pa okrog 25 tisoč ton, kar znaša skupno 86 tisoč ton. Opravljamo ves razvoz iz centralnih skladišč do strankinega dvorišča, pri čemer koristimo tudi zasebne prevoze. Tako lahko dosti hitreje razložimo tovor. V letošnjem letu se želimo še bolj posodobiti, zato si prizadevamo, da bi vse blago razlagali na palete. To pomeni,
POMEMBEN VEZNI ČLEN integralnega transporta — To za nove skladiščne prostore Blagovno-transportnega centra Javnih skladišč v Murski Soboti gotovo lahko rečemo. Industrijski tir, ki je speljan celo v pokrite prostore hale, vsekakor omogoča hitrejši in varnejši pretovor raznega blaga. Foto: N. Juhnov.
da bi zmanjšali število delovne sile oziroma razbremenili delavce, s tem pa povečali produktivnost in zmanjšali stroške poslovanja. Tačas imamo na voljo 13 vozil, in sicer velikih tovornjakov, ter prekladalnik za premog, vse bolj pa uporabljamo tudi viličarje.«
KONKURENČNI SO LAHKO LE S KAKOVOSTJO
Za slehernega uporabnika železniških storitev pa je nedvomno odločilnega pomena cenovna politika. Ali je železniško gospodarstvo lahko konkurenčno cestnim prevoznikom? To vprašanje smo postavili direktorju Železniške transportne organizacije Maribor, kamor sodi tudi pomursko železniško omrežje, Ludviku Krajčiču.
»Danes je težko govoriti o konkurenci v pravem smislu besede. Vsi pa smo si edini, da mora biti zdrava konkurenca, ker le to prinaša novo kakovost. Želimo biti čim bolj konkurenčni, ne glede na naše tarife, pri čemer pa se z uporabniki vedno dogovarjamo o ceni prevoza, ki mora biti seveda konkurenčen cenam cestnih prevoznikov. Z novim voznim redom bomo tudi izboljšali potniški promet. Prav o slednjem je bilo zadnji dve leti veliko govora in smo v preteklosti marsikdaj stali na dveh bregovih. Menim, da je sedaj to ugodno rešeno.«
— Kako pa vendarle komentirate določene nelogičnosti? »Vsekakor je nelogično, da po eni strani železnica izboljšuje svoje poslovanje in daje kakovostnejše storitve, po drugi pa je opazno upadanje prevozov po železniških tirih. Govorim seveda za tovorni promet. Mislim, da je v tem trenutku to normalno, ker praktično še nismo začeli z vsemi navedenimi novostmi, zato se bodo pozitivni rezultati pokazali šele pozneje. Pozivamo pa gospodarstvo Pomurja, da v prihodnje več prevaža po železnici, ker pričakujemo, da bomo spričo cenejšega prevoza na tržišču gospodarnejši.«
ŽELEZNIŠKA POVEZAVA Z MADŽARSKO BI BILA ZELO DOBRODOŠLA
Zadnje čase je zopet aktualno vprašanje železniške povezave s sosednjo Madžarsko. »To je naš sen, da bi tudi ta del Slovenije povezali z Madžarsko in naprej z drugim delom Evrope. Zdaj potekajo intenzivni pogovori z madžarsko stranjo in so navezani stiki z železniško direkcijo v Szombathelyu, ki nas v teh prizadevanjih podpira. V pogovorih, ki jih je imela delegacija Gospodarske zbornice Slovenije v Monoštru, je bilo tudi dogovorjeno, da bi čim prej prišlo do te povezave, pri čemer nam obljubljajo določeno pomoč tudi Madžari. Zato se moramo potruditi, da do te povezave resnično pride. Gre za gradnjo približno 13 kilometrov proge na madžarski in 17 kilometrov na naši strani. Kakšno bo finančno sodelovanje jugoslovanskih železnic in madžarskih državnih železnic, pa je seveda drugo vprašanje. Najpomembnejše je, da obstaja obojestranski interes. Mislimo, daje to prihodnost za Pomurje, ki se bo lahko tesneje povezalo z mednarodnimi blagovnimi tokovi, pa tudi s potniškim prometom. Interes se-vernojadranskih pristanišč, predvsem Kopra, je jasno izražen, ker računajo, da bodo s to povezavo dobili več tovora tudi zase,« po-jasnuje Ludvik Krajčič.
Seveda nas je močno zanimalo, v kakšen stanju je železniško gospodarstvo v Lendavi, saj ima tamkajšnja železniška postaja sedež tozda v Varaždinu, spada pa pod ŽTO Zagreb. Potniški pro
met na progi do Čakovca je zanemarljivo majhen, čeprav so lani obnovili tire, ki zdaj vzdržijo I8-tonski osni pritisk, kar je po besedah šefa Železniške postaje Lendava Josipa Varge zaenkrat dovolj tudi za prevoz raznega blaga. V letu 1988 so razložili 2.251 ton vagonskih pošiljk, od-premili pa čez 331,5 tone, pri čemer je bilo nekaj tudi izvoznih pošiljk. Znatno več pa je kosovnih pošiljk, in sicer nad 4806 tisoč ton. To omogoča približno 600 metrov dolga proga na lendavski železniški postaji in industrijski tir do Ine Nafte, ki ima lastno lokomotivo. Tudi Lesno in gozdno gospodarstvo se čedalje bolj vključuje v te prometne tokove. Seveda naj večji del tovora odpade na prevoz surove nafte, metanola in drugih naftnih derivatov, Agromerkur ima na železniški postaji dva silosa, večji odjemalci železniških storitev pa so tudi Tovarna logistične opreme, Gorenje Varstroj in Gorenje Imo, pa tudi KZ Lendava s premogom in Univerzal z gradbenim materialom ter KG Rakičan z ekonomskima enotama v Lendavi in Benici. »Tirna povezava z Madžarsko na tem območju ni predvidena do leta 2000, saj nam primanjkuje denarja za tako naložbo, poleg tega pa 17 delavcev, kolikor je zaposlenih na naši železniški postaji, ni zadovoljnih z osebnimi dohodki, ki jih izplačujejo na Hrvaškem, saj so znatno nižji od slovenskih,« nam je še potarnal Josip Varga.
BTC KOT POMEMBEN
VMESNI ČLEN
Blagovno-transportni center Javnih skladišč v Murski Soboti poskusno obratuje šele nekaj mesecev. Kot kaže, pa so dosedanje izkušnje dokaj dobre, kar nam je v pogovoru potrdil tudi direktor poslovne enote ljubljanskih Javnih skladišč v Novem mestu Vinko Kocjančič, ki je ves čas skrbel za postopno ustanavljanje enote v Murski Soboti. »Blagovno-transportni centri kot vmesni člen v sistemu integralnega transporta so v zadnjem obdobju prišli do prave veljave. Njihova osnovna funkcija je, da opravljajo časovno premostitev med proizvodnjo in porabo; čeprav bi bilo teoretično možno, pa praktično ti dve funkciji časovno nista usklajeni, zato je vmesni člen Javnih skladišč še kako dobrodošel. Izkušnje v SR Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije so narekovale, da so distribucijski centri oz. BTC-ji zelo potrebni, zato smo v matični firmi razmišljali o nujnosti ustanovitve takega centra v Murski Soboti. Dosežki v preteklih treh mesecih potrjujejo, da ja narejena prava poteza, saj se lahko pohvalimo, da smo v tem času praktično polovico objekta dokončali, v njem pa zasedli zmogljivosti. V poslovno stavbo pa so se preselili špediterji, carina, avtoprevozniki in drugi. Zato je tu možno opravljati vse osnovne funkcije, ki so v takem centru potrebne.«
Brez dvoma mora biti tudi soboški BTC povezan s transportnimi potmi in ena le-teh je železnica. Zato je v Murski Soboti zgrajen .približno kilometer dolg industrijski tir, ki je neposredno povezan s prvo skladiščno halo, s čimer so omogočene vse vrste blagovnih manipulacij. Ta naložba je stala astronomskih 30 milijard dinarjev; vanjo pa štejejo 800 kvadratnih metrov velike poslovne prostore in skladiščni objekt, ki ima površino 4.500 kvadratnih metrov. Seveda ne manjka tudi načrtov za nadaljnjo razširitev BTC-ja Javnih skladišč v Murski Soboti, kar bo pokazal nadaljnji razvoj te dejavnosti na našem območju. Obeti pa že zdaj niso majhni. Vsaj to!
JOŽE GRAJ, MILAN JERŠE
VESTNIK, 13. APRILA 1989
STRAN 5
BODOČI KOVINARJI — Vodja šolskih delavnic lendavske srednje šole, v kateri se izobražujejo tudi kovinarji, inženir Štefan Kulčar nam je povedal, da imajo sicer precej strojev, za praktično izobraževanje, a so zastareli in dotrajani. Veseli so, da je akcija združevanja denarja za nakup modernih strojev, ki jo je vodil občinski izvršni svet, dala rezultat, saj bodo organizacije združenega dela zbrale denar za nakup najmanj enega rezkalnega stroja in stružnice, ki bosta računalniško krmiljena (tako imenovana CNC avtomatika). Tačas se za kovinarje izobražujeta 202 dijaka, od tega jih bo 111 strojnih tehnikov in 91 obdelovalcev kovin. Naš posnetek prikazuje šolske delavnice, kjer je, kot je razvidno s slike, veliko strojev, ki pa se jim bosta predvidoma v maju pridružila najsodobnejša. Stala bosta 300 000 000 dinarjev, uvozili pa ju bodo (prek Pomurkine Zunanje trgovine) iz Avstrije.	Foto: Š. S.
Škoda, da ni več gradbene šole
Pred leti je bilo v slovenskem gradbeništvu zaposlenih okrog 96 tisoč delavcev, njihovo število pa se je zaradi gospodarske krize do danes zmanjšalo za približno 15 tisoč, kar je precej več, kot so predvidevali.
Tudi gradbene šole so v tem času postajale vse bolj nezasedene, kajti mladih ta poklic ni dovolj zanimal. Med njimi je namreč prevladalo mnenje, da jih v njem čaka le težko fizično delo, večinoma na prostem, slabo nagrajevanje in pičle možnosti za napredovanje na delovnem mestu. Tako je prenehala delovati tudi gradbena šola pri Centru poklicnih šol Murska Sobota. Zdaj so takšne šole le še v Mariboru, Celju, Ljubljani, Kranju, Ajdovščini in Novem mestu. Mladih iz Pomurja je v njih bore malo. Za potrebe pomurskih gradbenih delovnih organizacij pa bi jih lahko bilo vpisanih celo za dva oddelka (zidarjev, tesarjev, železokrivcev, izolatorjev, asfalterjev, pleskarjev, steklarjev, strojnikov gradbene mehanizacije ...). Zdaj si pomagajo tako, da organizirajo krajše usposabljanje (tečaje) v okviru delavske univerze.
Indip Lendava, Deloza Velika Polana, Planika Turnišče in Toko Žižki
Tekstilci in usnjarji pod drobnogledom
Tako je kadrovska sestava v gradbeništvu precej nizka. Prevladuje nivo 2- do 3-letne šole. Kako naj v tako kratkem času usposobijo gradbenega mojstra? Tudi za tako imenovano permanentno (stalno) izobraževanje je premalo zanimanja, kar je druga rakava rana slovenskega gradbeništva. Znano je namreč, da znanje hitro zastara zaradi številnih novosti in tehnoloških sprememb v gradbeništvu.
Na strokovnem posvetovanju o gradbenem šolstvu, ki so ga pretekli petek pripravili v Gornji Radgoni v okviru gradbenega sejma, je bilo še
rečeno, da izobraževanja ne gre spodbujati zaradi izobraževanja samega, temveč zavoljo višjih ciljev dela. Vanj se morajo bolj vključevati tudi poslovodni delavci. V prihodnje se bodo namreč lahko obdržala le tista podjetja, ki bodo dovolj vlagala v znanje svojih kadrov, ki bodo torej imela dovolj strokovnjakov.
Da bi prodobili program gradbene usmeritve v Pomurju, smo letos očitno zamudili. Razpisi so bili namreč že zdavnaj objavljeni. Upajmo, da prihodnje leto ne bomo spet zamudili vlaka.
Jože Graj
V tekstilni in usnjarski industriji v občini Lendava je zaposlenih okrog 1 500 delavcev, kar je 22 odstotkov od števila delavcev, ki delajo v gospodarstvu. Ta dejavnost (Planika) je tudi največji izvoznik, zato je družbenopolitična skupnost zelo zainteresirana za stabilnost v poslovanju. Pa tudi v občinskem sindikalnem svetu so enakega mnenja, zato so ustanovili sindikalni odbor delavcev tekstilne in usnjarske industrije, ki se je prejšnji teden sestal na prvi seji. Beseda je tekla o preteklem in prihodnjem gospodarjenju.
Indip in Deloza sta lansko poslovno leto sklenila pozitivno, v Planiki in Toku pa je bila izguba. Negativni rezultat v Planiki je 4,3 milijarde dinarjev, ki pa so ga pokrili v breme revalorizacijskih dohodkov. Poslovanje v tur-niški organizaciji je sicer svojevrsten šok, saj o četn takem v preteklosti ni bilo slišati, žal pa izguba ni nastala, le v tem tozdu, ampak v celem kombinatu Planike Kranj (skupaj 15,8 milijarde). Turniščanom ni mogoče očitati, da se ne bi naprezali, saj so lani izdelali 914 933 parov obutve, kar je za 11 odstotkov več kot leto prej. Od skupne količine obutve so na tuje prodali 733 103 pare in dobili 13 871 125 dolarjev, kar je 36 odstotkov več. Resnici na ljubo pa je tudi treba povedati, daje ta kolektiv lani tudi veliko uvažal — za 5 549 926 dolarjev, kar je za 88 odstotkov več kot pred letom. Očitno je torej, da je vrednost izvoza še vedno večja od uvoza, kljub temu pa končni uspeh ni zadovoljiv. Kot glavni vzrok za ugotovljeno stanje na dan 31. decembra 1988 navajajo prenizke izvozne spodbude in visoke cene materialov, kar je razvidno tudi iz tegale podatka: v industrijskem kombinatu Planika so lani celotni priho
POPRAVEK
V prejšnji številki smo v članku So (ne)uspehi prikrojeni navedli izgubarje v gospodarstvu lendavske občine in med njimi tudi Gorenje Imo. Tako je bilo namreč zapisano v občinskem poročilu o gospodarjenju. K sreči pa je drugače: Imo je imel izgubo ob polletju, ne pa na koncu leta. Za napako se opravičujemo.
dek povečali za 177 odstotkov, porabljena sredstva pa so bila višja za 200 odstotkov. Seveda pa priznavajo (tako na ravni delovne organizacije kot v tozdu Planika), da so na (ne)uspeh vplivali tudi subjektivni dejavniki. V Turnišču so pred kratkim delavci sami zahtevali (in uspeli) odstranitev delavca iz tehnične službe, za katerega so menili, da je (ne)po-sredno kriv za motnje v prodaji.
In če smo že pri usnjarjih, pokukajmo v Žižke, kjer že deset let deluje 68-članski obrat domžalskega Toka. Tozd Proizvodnja galanterije Domžale, v katerega sestav sodi obrat Žižki, v lanskem poslovnem letu ni bil uspešen, kajti bilo je za 1 828 839 000 dinarjev izgube. Tudi tam ugotavljajo, da so se porabljena sredstva odstotno bolj povečala, kot pa je narastel celotni prihodek. Tudi tam to izgubo pokrili v breme revalorizacijskih dohodkov in iz sredstev rezervnega sklada. Pripravljajo tudi sanacijski program, kajti spričo manjše kupne moči prebivalstva po izdelkih usnjene galanterije (torbice in podobno) na domačem tržišču ni ravno veliko povpraševanje, kar utegnejo občutiti tudi v obratu v Žižkih, kjer sicer izdelujejo drobno galanterijo (med drugim tudi
razne etuie, denarnice, torbice ...). Poslej bodo dobrodošle tudi manjše serije, še več: tudi individualna naročila. Med ukrepi, ki veljajo tudi za Žižke, pa je širitev proizvodnih programov in selekcija sedanjih. Nazadnje: v Toku Domžale bodo ukinili tozde in poslovali kot enotno podjetje, morda celo kot mešano podjetje v povezavi s firmo Deuter— Jansen iz Nemčije.
Po tem, kar smo slišali na seji sindikalnega odbora delavcev tekstilne in usnjarske industrije občine Lendava, se zdi, da še nekako plavajo tekstilci. V lendavskem Indipu so lansko poslovno leto sklenili pozitivno, čeprav so imeli nemalo težav, pa tudi produktivnost je bila v programu oblačil nekoliko nižja kot leto prej. Celotni prihodek so povečali za 267,, porabljena sredstva so bila višja za 306 odstotkov, dohodek je višji za 216 odstotkov, čisti dohodek (po pokritju obveznosti iz dohodka) pa je višji — v primerjavi z letom prej — za 240 odstotkov. Za bruto osebne dohodke so namenili 234 odstotkov več denarja. Sredstva so dali v sklade skupne porabe, rezervni in poslovni sklad, pa še za akumulacijo je ostalo (184 odstotkov več kot leto prej oziroma 473 771 000 dinarjev). V Indipu je lani delalo 67 delavcev dežnike, 264 oblačila, v obratu družbene prehrane, kjer kuhajo tudi za nekatere druge kolektive, pa je bilo zaposlenih 15 delavcev.
Predstavnik Indipa je povedal, da na podlagi 15-letnih izkušenj ugotavlja, da v nobenem poslovnem letu ni bilo tolikšne negotovosti kot letos, čemur je vzrok izredno visoka stopnja inflacije (tudi sami so jo morali vkalkuli-rati v ceno), pa tudi »politika« je po svoje »prispevala« k zbeganosti. Ker pa tekstilci že dlje časa poslujejo po tržnih zakonitostih (nihče jih ne ujčkal), se bodo izvlekli tudi zdaj.
Spodbudne novice pa prihajajo tudi iz Delozinega tozda Konfekcija Velika Polana. Zelo pomembno je: izgube ni! Glede na to, da so bile sredi leta motnje v proizvodnji — delali so z 80 odstotki zmogljivosti — je bila dobrodošla povezava z Muro, konkretno s tozdom Težka konfekcija, za katerega šivajo določene izdelke. Kaže, da se bo treba v prihodnje še bolj nasloniti na ta kolektiv oziroma izdelovati čim več izdelkov zanje, kajti izdelava zaščitnih oblek, kar je temeljni program Deloze, se zmanjšuje, med drugim zaradi varčevanja v delovnih organizacijah, kjer so prej morali delavcem letno dati po dve obleki, zdaj — po spremembi ustreznega pravilnika — pa le eno. Pa še hudo konkurirajo proizvajalci iz drugih republik, saj ponujajo cenejše izdelke. V polanski Konfekciji so lani sicer povečali rast celotnega prihodka (180 odstotkov),,dohodka (182 odst.), čistega dohodka (222 odst.), vendar pa z rezultati niso in ne morejo biti povsem zadovoljni, pa tako tudi ne z lani izplačanimi povprečnimi osebnimi dohodki v višini 453 756 dinarjev. No, letos je stanje že boljše (februarja so v povprečju dobili 1 137 030 dinarjev), vendar je zavoljo podražitev taka plača še vedno nizka.
Na pogovoru o stanju v tekstilni in usnjarski industriji občine Lendava so tehtali še o predlogu vsejugoslovanske stavke tekstilcev in usnjarjev. Menili so, da prekinitev dela ne bi dala nikakršnih rezultatov. Ugodno so ocenili prizadevanja novega zveznega izvršnega sveta in njegove prve ukrepe. Prepričani so tudi, da bodo nevzdržne razmere končno popravljene. Gre za nujnost zmanjšanja dajatev na uvoz materiala, ustrezne gmotne spodbude za izvoz, razbremenitve dohodka in tako naprej.
Š. Sobočan
GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST OBRT TER STORITVE n. sol. o. LENDAVA
čista zidna barva
NOVA PODOBA MOJEGA SVETA
TELEFAX: 069/75-254
DEJAVNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE
— keramičarska in kamnoseška dela;
— vse vrste elektroinstalacijskih in strojnih instalacij ; — mizarska dela;
— pleskarska dela;
— gradbeno vzdrževalna in komunalna dela.
ODGOVORNI DELAVCI ZA POSLOVNO-KOMERCIALNO DOGOVARJANJE VAM BODO DALI ŽELJENE INFORMACIJE
Direktor delovne organizacije	TRATNJEK Štefan	tel., dir. 75-420 tel. h. c. 75-055, 75-150
Obrtno instalacijska dela	KOVAČ Jože	tel. dir. 75-169
Keramičarsko-kamnoseška dela	JAKLOVIČ Ladislav	tel. h. c. 75-055, 75-150 tel. dir. 75-169
Elektroinstalacijska dela	KUZMA Štefan	tel. h: c. 75-055, 75-150 tel. dir. 75-169
Pleskarska dela	GAJŠEK Mirko	tel. h. c. 75-055, 75-150 tel. dir. 75-169
Mizarska dela	SEREC Stjepan	tel. h. c. 75-055, 75-150 tel. h. c. 75-055, 75-150
Gradbeno vzdrževalna, strojno instalacijska in komunalna dela:	VARŠIČ Duro	tel. dir. 75-160
	KRALJIČ Ignac	tel. h. c. 76-055, 75-150 tel. dir. 75-160
Gradbeno vzdrževalna dela	KRAMAR Ivan	tel. h. c. 75-055, 75-150 tel. h. c. 75-055, 75-150
Strojne instalacija	TRATNJEK Drago	tel. h. c. 75-055, 75-150
Komunalna dela	BOKAN Katarina	tel. h. c. 75-055, 75-150
izdatno pleskanje brez čiščenja
STRAN 6
VESTNIK, 13. APRILA 1989
kmetijska panorama
Zagate rejcev in mlekarjev
Kriza, ki je v živinoreji prisotna že dalj časa, se je začela v lanskem letu neugodno odražati tudi v prireji mleka. Ker odkupne cene mleka niso sledile rasti pridelovalnih stroškov, so nekateri rejci že začeli zmanjševati čredo krav molznic, samo v Pomurju pa se je lani število molznic zmanjšalo za več kot 1,700. Posledica tega je seveda tudi manjši odkup, saj so v soboški Tovarni mlečnega prahu v letošnjih prvih treh mesecih odkupili 6 odstotkov manj mleka kot v enakem lanskem obdobju. Res, daje bil lani v enakem obdobju zabeležen rekorden odkup, vendar je letošnje zmanjšanje v veliki meri posledica nespodbudnih odkupnih cen mleka. Zaščitna cena mleka se je v obdobju enega leta povečala le za 190 odstotkov, medtem ko so se nekateri reprodukcijski materiali za kmetijstvo v tem času povečali tudi od 700 do 900 odstotkov.
Seveda v težavah niso le rejci, pač pa tudi predelovalna industrija. Ob medsebojnih srečanjih često prihaja do obtoževanj med rejci in predelovalno industrijo, vendar so pri razreševanju nakopičenih težav oboji nemočni. V mlekarnah nikoli niso trdili, da je zaščitna cena mleka primerna, vendar veliko več od te cene rejcem niso mogli ponuditi. Zaradi neustreznih cenovnih razmerij je tudi predelovalna industrija v neugodnem položaju, saj so se v obdobju enega leta- cene mlečnih izdelkov povečale od 269 do 290 odstotkov (maslo za 269, mleko v prahu za 290 in fermentirani izdelki za 288 odstotkov), cene reprodukcijskega materiala pa so se v tem obdobju povečale za 650 do 800 odstotkov.
Slovenski mlekarji pa se kljub vsemu zavedajo, da brez osnovne proizvodnje ni tudi predelave, zato skušajo po svojih močeh pomagati rejcem. Tako je bila odkupna cena mleka v Sloveniji za 28 odstotkov višja od zaščitne, od oktobra pa so rejci dobivali tudi enkratno doplačilo, ki je do konca marca znašalo 170 dinarjev po litru oddanega mleka. Sredstva za to so prispevale mlekarne in SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
Kot vse kaže, pa se težave z mlekom še naprej zaostrujejo. Slovenska kmečka zveza poziva rejce k mlečnemu štrajku, slovenski mlekarji pa so ob vsem tem nemočni. Cene njihovih izdelkov so že zdaj za 37 odstotkov višje od
drugih v Jugoslaviji, s tem pa se zmanjšuje tudi njihova konkurenčnost na tržišču.
L. Kovač
Lepo vreme — dobra setev
Spomladanska setev je v polnem teku in v Pomurju poteka brez večjih težav. Kmetje so sladkorno peso v glavnem že posejali, s setvijo končujejo tudi na družbenih kmetijskih gospodarstvih, vse pa je že nared za setev koruze. Slednji bodo pomurski pridelovalci tudi letos namenili največ njivskih površin, saj jo bodo zasejali na okrog 20 tisoč hektarjih. Zadolženi za oskrbo z reprodukcijskim materialom pravijo, da je tega dovolj, z njim so se pridelovalci
Dražje mleko
Zvezni izvršni svet je v prejšnjem tednu sprostil cene konzumnega mleka, ki jo mlekarne poslej oblikujejo svobodno, s 1. aprilom pa so se povečale tudi odkupne cene mleka. Mlekarji in rejci sicer skupnega jezika tudi tokrat niso našli, saj so slednji zahtevali za liter mleka s 3,6 odstotka maščobe 2.500 dinarjev, slovenske mlekarne pa so se dogovorile za odkupno ceno 2.000 dinarjev. To je že tretje povečanje letos, saj je od 1. januarja do 15. marca znašala odkupna cena v Sloveniji 974,88 dinarja (270,80 dinarja za tolščobno enoto), od 15. marca do konca marca so dobili rejci za liter oddanega mleka 1.410 dinarjev (391,67 dinarja za tolščobno enoto), od 1. aprila naprej pa je cena tolščobne enote 555,55 dinarja. Z višjo odkupno ceno rejci poslej več tudi ne bodo dobili enkratnega doplačila po litru oddanega mleka, ki je znašalo 170 dinarjev, še naprej pa ostajata premija in spodbude za kakovost. Tako bodo kmfetje na nižinskem območju dobili za vsak liter 57 dinarjev in kmetje na višinskem območju 120 dinarjev premije, večji rejci, ki oddajo več kot 20 tisoč litrov mleka pa še dodatek po pravilniku o kakovosti ugotavljanja mleka. Ta dodatek znaša v povprečju okrog 7 odstotkov na odkupno, ceno mleka.	L. Kovač
lahko pravočasno oskrbeli, je pa veliko pripomb in hude krvi na račun visokih cen.
V primerjavi z lanskim letom se je močno podražila predvsem semenska koruza, zato so mnogi pridelovalci iskali cenejše rešitve in se oskrbeli s starim semenom, ki ni kalibrirano ali je brez deklaracij, nekateri pa celo razmišljajo, da bodo sejali domače seme. Vendar strokovnjaki takšno odločitev odsvetujejo, saj izkušnje kažejo, da so pridelki tudi za 25 odstotkov nižji, ob vseh ostalih visokih proizvodnih stroških pa se takšna odločitev ne splača. V skladiščih temeljnih zadružnih organizacij je dovolj kakovostnega semena jugoslovanskih pridelovalcev, uvozili pa so tudi 250 ton semenske koruze sorte pioneer.
Tudi z mineralnimi gnojili težav ni, saj jih tovarne sproti dobavljajo, tudi tu pa predstavljajo največji problem cene. Pomurski kmetijci so se doslej z mineralni-
mi gnojili oskrbovali iz tovarn v Rušah in Kutini, letos pa so poiskali še novega partnerja, in sicer tovarno Zorka iz Subotice. Tudi na tem področju je že začelo delovati tržišče, gnojila iz Subotice pa so znatno cenejša. To potrjujejo tudi podatki o nabavnih cenah (k njim je treba prišteti še stroške prevoza in marže), saj stane tona dušičnih gnojil v Subotici 1.139.831 dinarjev, v Kutini pa 1.455.793 dinarjev, razlike pa so tudi v ceni kompleksnih gnojil. NPK 15:15:15 stane v Subotici 1.657.869 dinarjev, v Kutini 2.045.716 dinarjev in v Rušah 2.045.700 dinarjev. V sozdu ABC Pomurka, ki oskrbuje pomurske in del drugih slovenskih kmetijcev z mineralnimi gnojili, pravijo, da glavna proizvajalca še naprej ostajata Ruše in Kutina, v še večji meri pa se bodo v prihodnje navezali tudi na subotiško tovarno.
L. Kovač
Varstvo vinogradov in sadovnjakov z zmanjšano
količino vode (III.)
Tudi v Lendavi društvo vinogradnikov
Na območju lendavske občine je največje strnjeno vinogradniško območje gričevje nad Lendavo. Vinograde pa imajo še v Strehovcih, Dobrovniku in Kobilju. Vseh teh površin je 620 hektarjev, od tega jih je desetina v družbeni lasti. Prevladujejo torej zasebni vinogradi in ti so zelo razparcelirani, saj imajo kar 4000 lastnikov (da o solastnikih niti ne govorimo!). V povprečju so zasebni vinogradi majhni, okrog 15 arov, tudi nekaj samorodnice (šmarnice) je še, v večini pa so žlahtne trte, od teh je največ laškega rizlinga in šipona. Čred leti so na veliko sadili sianko, ki daje sicer obilen rod, ne pa tudi kakovosti, zato jo nekateri že izkopavajo in sadijo boljšo.
Vinogradniki lendavske občine (in nekateri, ki stanujejo zunaj nje) so bili doslej včlanjeni v vinogradniški skupnosti, ki je v okviru kmetijske zadruge Lendava. To so bili predvsem tržni proizvajalci grozdja. Ker pa je veliko več tako imenovanih ljubiteljskih vinogradnikov, ki pridelujejo grozdje oziroma vino pretežno za svoje potrebe, ti pa so bili neorganizirani, so v februarju v Lendavi ustanovili Društvo vinogradnikov občine Lendava, v katero se je doslej včlanilo okrog 50 vinogradnikov. Glede na to, da si je društvo zastavilo obširen program dela (strokovna predavanja, strokovni izleti, društveno ocenjevanje vin, dogovarjanje o prodajnih cenah vina, skrb za ugled lendavčana itd.), je prav, da se v društvo včlani čim več tržnih proizvajalcev grozdja in malih vinogradnikov. Nove člane vpisuje Marika Feher, zaposlena v Kmetijski zadrugi Lendava, letna članarina pa je 50 000 dinarjev. 4	§ g
2000 milijard prihodkov ABC Pomurke
V letu 1988 so se gospodarske razmere spreminjale zaradi stopnjevanja inflacije, kar otežuje realne primerjave s preteklim obdobjem. Največji vpliv na raven in gibanje finančnih rezultatov so imele cene, ki so se industrijskim izdelkom povečale za 206,4 odstotka (v devetmesečju za 174,5 odstotka).
Delovne organizacije, združene v sozd ABC Pomurka, so v letu 1988 ustvarile 2.088 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je 199 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Večji porast celotnega prihodka so dosegle DO kmetijske dejavnosti, 208 odstotkov. Največ, 44,3 odstotka prihodka, so imeli v trgovinski dejavnosti, kmetijci so k prihodku prispevali 26,7, živilska industrija 20,1, servisno-proizvodna in strokovnosvetovalna dejavnost 6,8 odstotka, gostinsko-turi-stični delavci so prispevali 1,7 in gozdarji 0,4 odstotka.
Za svoje poslovanje so ozdi v sozdu porabili 1.781 milijard dinarjev sredstev ali 198 odstotkov več kot v enakem obdobju 1987.
Poziv za mlečni štrajk
Slovenski rejci že dalj časa opozarjajo na težak položaj v prireji mleka. Cene krme in drugi stroški se nenehno povečujejo, s cenami, ki jih dobijo za mleko, pa ne morejo pokrivati stroškov proizvodnje. S 1. aprilom so se odkupne cene mleka sicer povečale, vendar z njimi rejci še vedno niso zadovoljni. O tej problematiki so že nekajkrat razpravljali v Slovenski kmečki zvezi, ker pa s predelovalno industrijo ne morejo najti skupnega jezika, predlagajo mlečni štrajk, da bi
na ta način opozorili slovensko družbo na svoje zagate. O tem so razpravljali tudi na zadnji seji občinske podružnice Slovenske kmečke zveze v Murski Soboti in podprli organizacijo mlečnega štrajka. Ce mlekarne ne bodo ugodile njihovim zahtevam, kmetje 24. in 25. aprila ne bodo oddali mleka. Slovenska kmečka zveza zahteva, da dobijo rejci za liter oddanega mleka s 3,6 odstotki maščobe 2.500 dinarjev.
L. K.
Rast porabljenih sredstev je bila za 1 indeksno točko počasnejša od rasti celotnega prihodka, ob devetmesečju pa celo za 4 indeksne točke.
V sozdu je bilo ustvarjenih 307,6 milijarde dinarjev dohodka oziroma 202 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem lani. 25,5 odstotka so namenili pokrivanju obveznosti iz dohodka, 74,5 odstotka pa je ostalo za čisti dohodek, ki je dosegel vrednost 228,6 milijarde dinarjev in je bil v primerjavi z letom 1987 v letu 1988 za 226 odstotkov višji. Zaradi nekoliko nižjih obveznosti iz dohodka je čisti dohodek rasel hitreje kot dohodek, delež v dohodku pa>se je povečal tako v primerjavi s tistim v letu 1987 kot tudi v primerjavi z devetme-sečjem. Tako navedeno gibanje naj bi se nadaljevalo tudi v letu 1989. Za osebne dohodke je bilo razporejenih 76,6 odstotka čistega dohodka oziroma 221 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1987.
Povprečni mesečni osebni do-hodek na delavca je znašal v letu 1988 661.538 dinarjev, kar je za 166,4 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem leta 1987. Hitra rast življenjskih stroškov, ki so glede na leto 1987 porasli za 199,6 odstotka, je realni osebni dohodek delavca znižala za 11,3 odstotka v primerjavi z letom 1987. Obračunani osebni dohodek na delavca v SR Sloveniji je v letu 1988 znašal 686.070 dinarjev, kar pomeni, da so bili osebni dohodki v sozdu ABC POMUR-
KA za 3,6 odstotka nižji od slovenskega povprečja. Za akumulacijo je ostalo organizacijam v ABC Pomurki 51 milijard dinarjev ali 212,5 odstotka več kot v letu 1987. Rast sredstev za akumulacijo je bila 10 indeksnih točk hitrejša od rasti doseženega dohodka in tako njen delež v dohodku predstavlja 16,6 odstotka, kar je več kot v letu 1987 in več kot v devetmesečju 1988.
V sozdu ABC Pomurka so poslovale z izgubo v višini 1,3 milijarde dinarjev štiri delovne organizacije oziroma temeljne organizacije, ki zaposlujejo 569 delavcev, tako znaša izguba na delavca 2,358.730 dinarjev. Poslovno leto 1988 so sklenili z rdečimi številkami v delovni organizaciji Ljutomerčan — tozd Prevozništvo, ki je svojo izgubo v primerjavi z letom 1987 povečal za 300 odstotkov, in sicer zaradi slabe organiziranosti dela, starih vozil, neizkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. ..
Trgovci Prvega junija — tozd Maloprodaja iz Trbovelj so poslovno leto sklenili z izgubo v višini 673 milijonov din. Vzrok za nastalo izgubo je primanjkljaj revalorizacijskih prihodkov. V DO Rudar, prav tako iz Trbovelj, je glavni vzrok izgube, ki znaša 264 milijonov dinarjev, padec prometa, ki se je v zadnjih dveh letih zmanjšal za četrtino, svoje pa so prispevale tudi velike revalorizacijske obresti. Gostinstvo Zagorje je za širitev zmogljivosti v Medijskih toplicah in rekonstrukcijo hotela najemalo posojila, za kar plačujejo veliko obresti, ki so v letu 1988 povzročile izgubo v znesku 234 milijonov dinarjev.
Boris Hegeduš
V tem zadnjem delu sestavkov na to temo se bomo seznanili, kako naj teče priprava za pršenje z zmanjšano količino vode. Na začetku smo rekli, da moramo za ta postopek izpolniti določene pogoje, in sicer: primerna škropilnica, dober traktor, ustrezen nasad in ustrezni ljudje. Prvi trije pogoji so izpolnjeni, manjka samo še četrti. O tem naj bi tekla beseda v današnjem pisanju.
Postopek zahteva veliko temeljitost, doslednost in delovno disciplino, seveda z normalnim strokovnim znanjem. Če smo prepričani, da to zmoremo, bo dalo takšno pršenje odgovarjajoče in dobre rezultate.
Predno začnemo s pršenjem, moramo točno določiti parametre dela traktorja na določeni parceli. To pomeni določiti prestavno razmerje in število obratov motorja, delovni pritisk črpalke, dimenzijo, barvo in število odprtih šob. S tem bomo točno določili potrošeno količino vode na hektar in temu prilagodili koncentracijo pesticida. Kako to gre, bomo prikazali na enostavnem primeru.
Najprej pa bi še pojasnil formulo, ki nam pomaga pri teh preračunavanjih:
Q = 600 x — = l/ha r x v
Q = količina vode/ha v = delovna hitrost v km/ha k = pretok škropilne armature v 1/min. r = medvrstna razdalja v m
S to formulo lahko preračunamo vse parametre naprej in nazaj. Največkrat nam bo predstavljal problem parameter K (pretok armature v 1/min.). Če imamo dan neki Q, katerega želimo doseči, si K izračunamo:
Dobimo neko vrednost v 1/min. Tej vrednosti moramo zadostiti s pravilno izbiro šob. Kakšne so te vrednosti, bom navedel v tabeli.
Tabela: Pretok keramičnih šob ZUPAN v 1/min. glede na različne obratovalne tlake črpalke
	b			a	r				
Barva	2,2	5	7,5	10	12,5	15	17,5	20	22,5
rdeča	0,22	0,37	0,47	0,5	0,63	0,68	0,76	0,81	0,85
zelena	0,29	0,46	0,61	0,71	0,81	0,88	0,95	1,03	1,09
modra	0,49	0,77	0,98	1,18	1,32	1,46	1,85	1,70	1,78
bela	0,58	1,08	1,34	1,64	1,85	2,04	2,22	2,39	2,56
Primer: Pršiti želimo s 350 l/ha. Medvrstna razdalja v vinogradu je 2,5 m. Traktor IMT 558 doseže pri 2000 vrt./min. v tretji poljski prestavi 6,5 km/h. Kakšne šobe bomo izbrali? „ Q x r x v 350 x 2,5 x 6,5	„ .- , . .
K =	600	= --------600----' = 9’45 1/mm'
Skupen pretok škropilne armature mora biti 9,45 1/min. Če imamo odprtih 10 šob, je to 0,945 1/min, na eno šobo. Sedaj izberemo šobo iz tabele. Najbolj ustreza zelena šoba pri 17,5 bara. Vzeli bomo torej deset zelenih šob in pršili s tlakom 17,5 bara.
Poznamo tudi druge keramične šobe, npr. ALBUZ—HOLDER, ki pa imajo seveda druge značilnosti, ki jih sedaj tu ne bi omenjal, so pa na voljo pri avtorju tega članka.
Hitrost traktorja v posamezni prestavi dobimo iz navodil, ki jih da izdelovalec traktorja.
Iz tabele je tudi razvidno, da so tlaki pri pršenju s keramičnimi šobami dosti nižji (2,5—22,5 bara) kot pri klasičnem (25—40 barov). Obraba črpalke je pri nižjih tlakih seveda dosti manjša kot pri visokih.
Povejmo sedaj še nekaj besed o pripravi škropiva za tako pr-šenje. Po večini so sedaj, vse vrednosti za pesticide, ki se uporabljajo v vinogradništvu in sadjarstvu, navedene v odstotni koncentraciji, razen seveda herbicidi, ki so v 1 ali kg/ha. Če je dana vrednost v odstotkih koncentracije, npr. antracol 0,2 %, pomeni to 3 kg/1500 1. Ker pri klasičnem škropljenju porabimo 1500 1 vode/ ha, pomeni to, da gre 3 kg antracola na hektar. Ker pa mi glede na prejšnji zgled zmanjšamo vodo s 1500 1 na 350 1, tj. pribl. 4-krat, moramo tudi koncentracijo povečati za 4-krat. Torej ne več 0,2 %, temveč 0,8 %. Če to poenostavim, pri normalni porabi s 100 I vode poškropimo 6,6 ara, pri zmanjšani porabi (350 l/ha) pa poškropimo s 100 1 28 arov. Zato mora biti v isti enoti vode povečana koncentracija.
V prihodnje bo to lažje, saj bo za vse pesticide navedeno, koliko jih potrebujemo na ha. In če bomo vedeli, da na ha potrebujemo npr. 3,8 kg pesticida, naša parcela pa ima 30 arov, bomo vedeli, da ne glede na to, s kakšno količino vode škropimo, moramo porabiti 1,14 kg sredstva na parcelo.
Če izhajamo iz vrednosti 350 l/ha, bomo na 30 arih porabili 105 1. Torej nalijemo v sod pršilnika 105 1 vode, dodamo 1,14 kg pesticida in sploh več ne potrebujemo koncent. v odstotkih. 350 1/ ha je bil je zgled. Zmanjšana količina vode in vsi postopki v zvezi z njo, se smatrajo od 120—700 l/ha. Nižja je ta vrednost, večji so gospodarski učinki. Če pa želite zmanjšati še aktivno sredstvo na hektar, se morate posvetovati s strokovnjakom te stroke, ker je to že zahtevnejše.
S tem bi bilo pisanje o tej temi končano. V Sloveniji je na tisoče škropilnic, devetdeset odstotkov pa je tehnično nedovršenih, škropljenje z njimi je drago in nevarno. Če se boste odločili stopiti v korak s časom, zmanjšati svoje proizvodne stroške in prispevati k varstvu in zaščiti okolja, začnite razmišljati o varstvu vinogradov in sadovnjakov z zmanjšano količino vode. Lastne izkušnje, pridobljene v KK Radgona, tozd Radgonske gorice, kjer smo se za take postopke odločili, so pokazale velike gospodarske učinke.
Ob neki priliki je bilo rečeno: samo slogan Slovenija, moja dežela nam ne bo pomagal, da bi naša dežela ostala »lepa in čista dežela na sončni strani Alp«, kot sojo poznali naši dedje. Narediti bomo morali kaj več!
Kraner Andrej, dipl. inž. agr.
CENE V ZADNJIH DNEH
V zadnjem času se cene tako hitro spreminjajo, da jim skorajda m možno več slediti. To sicer ne velja za cene živine, vendar pa tudi tu prihaja do sprememb. Močno so se v zadnjem času podražila predvsem teleta, saj odkupujejo bikce zdaj že po 28.000 dinarjev in teličke po 25.000 dinarjev kilogram, prašiči do teže 150 kilogramov so po 8.000 dinarjev kilogram žive teže, pujski za nadaljnje pitanje pa po 15.000 dinarjev kilogram.
femu primerno se oblikujejo tudi cene pujskov na sejmu v Turnišču. Prejšnji četrtek so jih rejci ponujali 36, za par pa so zahtevali od 350.000 do 400.000 dinarjev. Prodali so 29 živali.
VESTNIK, 13. APRILA 1989
STRAN 7
V ROMU VIDETI ČLOVEKA
V sedanjem času se veliko govori o človekovih pravicah, o enakopravnosti narodov in narodnosti v naši družbi. Del te družbe pa smo tudi mi — Romi, ljudstvo, ki je bilo najbolj zatirano v zgodovini človeštva, ljudstvo, kateremu so družbe naredile največjo krivico. Romi skozi zgodovino nismo prišli do zad- nje razvojne stopnje naroda, da bi imeli državo. Imeli smo rod, plemena, danes pa smo le ljudstvo. Hočemo pa biti narod, ki bo enakopraven del države.
niso uspeli uspešno delati. Nekateri so ostali celo brez dela. Družba nas je tako razvrednotila, nam odvzela splošne človekove pravice, enakopravnost, in nas potisnila na sam rob propada.
Bila so potrebna desetletja in mukotrpna dejanja tistih redkih, ki so tudi v Romu videli človeka in nam pomagali. In za to so jih nekateri Neromi obsojali in so jim celo grozili s smrtjo.
vori o človekovih pravicah so šli mimo nas, kot so nekdaj odločali o nas brez nas in nam dajali pravico le do tistega, za kar so oni hoteli. Tudi ustava iz leta 1974 nas ne omenja kot sestavni del te družbe. Slovenska ustava v 250. členu omenja le Madžare in Italijane.
dje. Ali bomo res morali začeti krasti, da se bomo lahko preživljali? Delovne organizacije pa nas ne zaposlujejo, ker nas vrednotijo kot drugorazredne, naših socialnih stisk pa ne upoštevajo.
•• Mu L
ILJHJDSM
i=?SLRSU.OQSyOBOI>lL«SFft0tH« OSBJRSUiH
M m««* 4^^
Razvoj naroda je odvisen od njegovega dela, delo pa naredi človeka. Nas Rome pa to dejanje ni zajelo vse tja do konca druge svetovne vojne. Imeli so nas za lažnivce, kradljivce in nedelavce. V Pomurju so nas zaposlovali le poskusno, predvsem na fizičnih delovnih mestih. Zaradi slabih delovnih navad, specifičnih bolezni in slabih življenjskih razmer ter podhranjenosti Romi tedaj
Ce gledamo preostalo Slovenijo, se je v soboški občini dosti spremenilo na bolje. Vendar pa to ni dovolj, kajti če hočemo in Romi moramo živeti v tem okolju, moramo dosti spremeniti, predvsem izobrazbeno sestavo in zaposlenost. Brez izobrazbe težko dobimo delo, pa vas sprašujem, kako izobraziti otroka, če ni materialne podpore in ustrezne socializacije, če torej starši ne delajo? Zaposlovanje je torej glavni vzrok vseh naših težav. Go-
Torej, kje je tista pravica človeka, Roma, ki bi mu omogočala pravico do dela in do normalnega življenja?
In če že omenjam človekove pravice, me zanima, kdo torej ima le pravico do te človekove pravice, ali vsak človek ali pa le izbranci. Resda je zaposlitev težko dobiti, ker so delovne organizacije v sedanjem času v denarnih težavah. Vemo tudi to, vendar pa moramo povedati, da razmer ne bomo rešili le s socialno politiko, saj tako ne bo napredka za našega človeka in ne za naša naselja. Prišli bomo do tega, da bomo morali živeti kot naši de-
Naši otroci bodo ostali brez zaposlitve, mladi brez dela, naselja bodo ostala nerazvita, starci pa nam bodo umirali od lakote. V Sloveniji pa se bo na veliko govorilo o veliki demokraciji, o človekovih pravicah in enakopravnosti. Mi Rdmi pa bomo ostali le Romi, z vsemi našimi lastnostmi, dihali bomo isti zrak kot drugi, drugače pa nas ne bo!
Jožek Horvat
SLOVENSKI
ROMI V
iJlWU u OBWlKjt
n

CE ŽELITE LEPO in KAKOVOSTNO, pridite k nam, radi vam bomo svetovali
PONUJAMO VAM
Betonske strešnike, betonske ograje, betonske tlakovce, cvetlična korita in vaze, betonske podstavke za fasado in drugo betonsko galanterijo v barvah po želji kupca.
Pri vseh izdelkih jamčimo za kakovost. Dostava do objekta in montaža.
OZ LINDAU Lendava
tel. (069) 75 739, 75 807 in kooperacijska proizvodnja
ŠTEFAN, ŠTEFAN & KOŽNJAK DON JI KRALJEVEC, PALiH BORACA 72 A tel. (042) 87 492
ZA VAŠ
DOM
*
TRAJNO GOREČE PEČI ZA SOBNO OGREVANJE
- visoki izkoristki goriva
- avtomatska regulacija
- preprosto kurjenje in čiščenje
TRAJNO GOREČI KOTLI IN UNIVERZALNI KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE DO 100 kW
KOTLI ZA INDUSTRIJO IN TOPLARNE do 3500 k W
PEČI ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE
- visoki izkoristki goriva
- vakuumsko emajlirani bojlerji
- avtomatska regulacija
- ekonomično in preprosto kurjenje
peč za etažno centralno ogrevanje CENTRAL 23 TERMIK
trajno goreča peč za sobno ogrevanja KAMIN TOBI AVTOMATIK
ČRNOMLJU
Osmi april je Svetovni dan Romov. Tudi letos so se na ta dan, osmič zapored, srečali Romi iz Slovenije, organizator pa je bil Črnomelj in društvo Rom Bela Krajina. Prišli so predvsem mladi iz Novega mesta, Kočevja, domačini, srečanja pa se je udeležilo tudi 39 Romov iz Pušče in lendav-skeobčine.
Mladi so se pomerili v nogometu in streljanju z zračno puško in v obeh igrah so bili najboljši Romi iz Pomurja. V popoldanskem času pa je bila organizirana okrogla miza, na kateri tudi ni (smel) manjkal(ti) doktor Vanek Šiftar. Svoj nastop ja zečel s pripombo, da bi letošnje srečanje moralo dobiti mesto v Cankarjevem domu, tudi razstava likovnih in ročnih del bi morala obiskati več slovenskih krajev, če pa že to ni možno, pa si jo naj ogledajo vsaj učenci črnomaljskih šol.
Nadaljeval je z oceno sedanjega časa, ki je čas, ko Romi več ne potrebujejo tutorstva, ko bo njihova nadaljnja usoda vse bolj odvisna od njih samih, posebej še sedaj, ko delovne organizacije želijo delati po tržnih zakonitostih in trgu delovne sile. Slednji pa ne upošteva socialnih momentov. O statusu naroda, ki naj bi ga Romi dobili, pa je pripomnil, da ne more obstajati skupnost, če nima skupnega jezika. Zato se ga je treba učiti, da bo združeval in ne razdvajal, kot sedaj. Med udeleženci se je oglasila tudi predstavnica republiške Skupnosti socialnega varstva, ki je dejala, da v tem času pripravljajo nacionalne programe, kjer so povedali, da bo trg delovne sile moral imeti izjeme, in to so invalidi, pa tudi Romi.
Edini sklep okrogle mize pa je bil, da sestavijo pobudo republiški konferenci socialistične zveze, da prevzame vlogo koordinatorja vseh akcij in programov za reševanje problematike Romov. To so zahtevali že na mnogih srečanjih in pogovorih, tudi na srečanju v Mariboru, udeleženci pogovora pa so izrazili upanje, da bodo enkrat s tem vendarle uspeli in dosegli, da se bo tudi republika čutila dolžna reševati to problematiko, ne le občine, kjer živijo Romi.
Dan srečanja so končali s kulturnim programom, kjer so se spet izkazali folkloristi iz Pušče, saj so dobili tudi ustno povabilo in zagotovilo, da bodo nastopili na odru Cankarjevega doma.
SOLARNI BOJLERJI
- prostornina od 150-4001
- trisistemski
- visoko produktivni
- najcenejša topla sanitarna voda
- sodobna konstrukcija
TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR
solarni bojler SAT 302 DUO
62000 Maribor, Leningrajska 27 telefon: (062) 302 321 telex: 33 161 TVT MB YU
Predstavništvo:
11000 Beograd. Kataničeva 24/il telefon: (011) 450 685
Več o srečanju pa boste lahko prebrali v naslednji številki.
mh
Na naslovnici prve številke petega letnika predhodnika Vestnika (Obmurski tednik, štev. 1/53, L januarja 1953) med drugim beremo: »Nam pa ne grozijo le informbirojevci na vzhodu, temveč se ob nas spotikajo tudi nekateri ljudje na zapadu, pri katerih nosi'zastavo Vatikan. Na vse načine poskušajo zmanjšati naš ugled v zapadnih državah; zato je rimski papež imenoval našega vojnega zločinca Stepinca za svojega kardinala; zato s svojo nepošteno in lažnivo propagando poskušajo dopovedovati ljudem v zapadnih državah, da pri nas ni svobode vesti, da preganjamo cerkev, to je vero itd. To dela Vatikan le zato, da bi pomagal italijanskim iredentistom, ki stegujejo roke po naši zemlji, in da bi si pridobil politično oblast, s katero bi lahko preprečil graditev socializma pri nas, s čimer bi najbolj ustregel kapitalistom in vsem reakcionarjem. Zato poskuša z vsemi silami preprečiti, da bi nam zapadne države pomagale kot državi, ki je pripravljena braniti svoje meje in s tem tudi vse svobodoljubne človeštvo. Toda njegovim spletkam in lažem nasedajo le zelo skrajni reakcionarji, ki nočejo razumeti, da se življenje na zemlji razvija vedno naprej.« Povzeto je iz uvodnika v novo leto 1953, ki se končuje s tole realsocialistično cvetko: »Sicer nam težav ne bo manjkalo tudi v tem letu — vsaj tako lahko sklepamo po dogodkih, ki so se odigravali v zadnjih tednih preteklega leta — vendar stopamo v novo leto 1953 z zavestjo, da se bomo v tem letu pomaknili spet nekoliko bliže k izgraditvi socializma.«
Naši fantje so takrat pisali od vojakov, s »špasnimi štorijami« pa sta se oglašala viijec Balaž z Vujdrimlake in Bahirov Tunek. »Vest o izvolitvi maršala Tita (za predsednika republike -op. B. Ž.) se je z bliskovito naglico razširila po vsej naši domovini in povsod vzbudila veliko veselje in navdušenje. V Beogradu se je zbralo pred poslopjem Ljudske skupščine skoraj 100.000 ljudi. Tudi po drugih mestih Jugoslavije so bila velika manifestacijska zborovanja,« je 16. januarja 1953 sporočil Obmurski tednik. V tem letu so februar proglasili za mesec Obmurskega tednika in ga temu primerno tudi propagirali. Na primer: »Naj velja geslo: Obmurski tednik v vsako hišo!« Ali pa: »Pošljite mi vse številke iz letošnjega leta ...« In še: »18 novih naročnikov v eni minuti!«
V pismu iz Ljubljane je priro-
mala novica, da so v slovenski prestolnici ustanovili Klub ob-murskih študentov. »Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba ob-murskih študentov s sedežem v Murski Soboti, ki je pripravil osnutek pravil, je sklical ustanovni občni zbor na dan 23. januarja, ki se ga je udeležilo 60 študentov in nekateri ustanovitelji nekdanjega Kluba prekmurskih akademikov. Po izvolitvi delovnega predsedstva je Bogdan Pleša, štud. ek., obrazložil stališče iniciativnega odbora in razloge, ki so narekovali ustanovitev kluba, ter zavrnil zgrešeno mnenje nekaterih, da gre pri ustanavljanju takega kluba za poživljanje lo-kalpatriotskih tendenc... Glede na dejstvo, da je na ljubljanski Univerzi vpisanih okrog 120 študentov iz Prekmurja in okrog 80 študentov iz Prlekije, ima Klub obmurskih študentov osnovni pogoj, da bo kar najbolje razvil svoje delovanje na vseh področjih družbene dejavnosti, kar delovni ljudje Obmurja tudi pričakujejo od svoje inteligence.«
Takole pa je na naslovnici našega tednika (Obmurski tednik, štev. 7/53 od 13. februarja 1953) tekla beseda podeželskega dopisnika pod naslovom V vsako
VESTNIK
hišo naš domači list: »Ni lahko podeželskemu dopisniku prijeti za ročice pluga in zaorati v pisanje krajevnih dogodkov. Ne bo domneva, temveč stvarnost, da prav tam. kjer ima pokrajinski časopis dobrega krajevnega dopisnika. je tudi število naročnikov neprimerno večje. Da pa lahko tak dopisnik prisluhne vsem krajevnim dogodkom in jih pridno priobčuje, je potrebna trdna povezava, ki pa mu ni vedno dana. Bodisi da je s poklicnim delom preveč zaposlen ali pa krajevni činitelji nanj niso pozorni. Zato ne bi bilo napak, ako bi ga pri službenem delu malce razbremenili. Od časa do časa pa naj bi tudi uredništvo sklicevalo konference z dopisniki, na katerih bi le-ti dobivali koristne napotke za delo.« Avtor prispevka se je »legitimiral« kot poštar.
Ne pozabite! Kjerkoli ste, povsod povejte ljudem o našem domačem časopisu. (To je dežurna parola iz tistih dni — da ne bo pomote!)
B. Ž.
HWEST kil k
VESTNIK
trto Kvm. — s
MdPSHA 5Z38OTA, 4	?•?*£.
Kopališče BANOVCI že odprto!

Vabljeni na kopanje v bazene s toplo termalno vodo in v posebni del kopališča, namenjene naturistom.
• priporočamo vam bivanje v penzionu prve kategorije in avtokampu
• sodobno urejena restavracija • kmalu odprt zaprti bazen s savno, trimskim kabinetom in aperitiv barom • odslej bo kopališče v Banovcih odprto vse leto
29. aprila VABLJENI V BANOVCE NA GOSTINSKO-TURISTIČNI
PLES,
s katerim veselo začenjamo letošnjo turistično sezono — igral bo ansambel Magnet — prireditev bo pod pokroviteljstvom Radenske iz Radenec
CENE UGODNE
VABLJEN!
VESTNIK, 13. APRILA 1989
STRAN 8
kulturna obzorja
S SLOBODANOM RALEVIČEM
O GALERIJI
IN PRODAJALNI ODISEJ
V Murski Soboti je že dober mesec odprta zasebna galerija Odisej, pravzaprav prodajalna z izbrano ponudbo slik, pa tudi drugih unikatnih eksponatov in drobnih voščenih ter papirnatih izdelkov, ki se jih razveseli vsak kupec s prefinjenim okusom. Skoda le, da je malce odročna na Lendavski med bloki in ni bolj na očeh kje v središču mesta, kjer bi se v njej lahko ustavljali tudi turisti in naključni obiskovalci pomurskega središča, v katerem je tovrstna ponudba daril bolj skromna. Slobodan Ralevič, ki ga je, tako kot Odiseja iz grške mitologije, življenjska pot zanesla iz Beograda v pokrajino ob Muri.
Spodbudni
rezultati
kulturni koledar
Lastnik med eksponati, ki jih s smislom za umetnost prinaša z vseh koncev naše dežele v soboško prodajno galerijo Odisej na Lendavski 19a.
Foto: Nataša Juhnov
Kdaj se vam je porodila ideja o odprtju nevsakdanje prodajalne, prve zasebne galerije v pomurskem središču?
Ko sem prišel v Mursko Soboto, sem iskal zaposlitev v družbenem sektorju, toda rekli so mi, da je stanje v kulturi slabo, in neodvisno od kadrovskih potreb, ni prostega tovrstnega delovnega mesta, čeprav imam izkušnje urednika kulturnoumetniškega programa v Beogradu in bi jih rad realiziral. Mesto je zelo zanimivo, v njem je veliko mladih in želel sem obogatiti kulturni utrip z novimi idejami. Ker nisem naletel na odziv, sem razmišljal, kako vseeno lahko popestrim kulturno ponudbo, in se odločil, da odprem zasebno galerijo in papirnico z namenom, da bo v njej najširši izbor umetniških del sodobnega oblikovanja v uporabnih oblikah. Nameraval sem in se še vedno trudim, da vse najlepše in najbolj kakovostne eksponate približam obiskovalcem in kupcem, če so med njimi. Začel sem skromno, vendar bom kmalu začel sodelovati z Mladinsko knjigo in njeno galerijo Ars, pa tudi z društvom likovnih umetnikov Slovenije ter pomurskimi umetniki.
Pomurje ima svojo likovno tradicijo. Če katera kulturna, je pri nas bogata likovna ponudba, saj imamo številne akademske slikarje in likovne ljubitelje. Kako to, da jih še niste vključili, saj njihovih del ni zaslediti med razstavljenimi v vaši galeriji?
Nameravam jih vključiti, vendar mi doslej še ni uspelo vzpostaviti ustreznih stikov z vsemi, s katerimi bi rad. Nekaj umetnikov je že izrazilo zanimanje za sodelovanje, moja galerija je odprta za vse, ki ustvarjajo in jim je umetnost blizu; pa tudi tiste, ki bi želeli imeti kak unikat pod svojo streho ali na sebi.
V Odiseju so naprodaj med unikati tudi izjemno lepe svilene potiskane rute, ki imajo svojo ceno, izdelki iz keramike in še marsikaj drugega, kar vzbuja pozornost in željo po nakupu.
Kdo vas oskrbuje s tem?
V glavnem sam, in to iz vseh republik Jugoslavije z željo, da bi imel v galeriji sintezo najlepšega in najboljšega ter omogočil obiskovalcem, da to vidijo in tudi kupijo.
Očitno imate umetniško žilico, vendar pa v kraju, v katerem ste, domnevam, da so kupci unikatov bolj redki, vsaj med mladimi, ki imajo želje, možnosti pa starejši in varčnejši. Upate, da bo ob tem padcu standarda prodor na boljše?
Verujem, da bo, posebej zato, ker si razlagam, da v tem okolju tudi ni navade in zaupanja v tovrstni izbor. Sčasoma bo gotovo več ljudi ugotovilo, da med razstavljenimi predmeti lahko kaj uporabnega najdejo tudi zase. Trudil se bom, da bom zadovoljil izbranim okusom.
Ko že govoriva o okusu, prodajalna je izjemno okusno opremljena, toda malce odročna, kar je škoda, saj bi bila bolje obiskana, če bi bila bolj na očeh.
Poskušal sem najti tak prostor, vendar mi m uspelo, čeprav sem zavil na občino z namenom, da zapolnim kak izpraznjen kotiček, ki zdaj nikomur ne rabi, pa bi začasno lahko bil zelo uporaben. Posebej, če je na izpostavljenem mestu, kar je za prodajalno te vrste zdo pomembno. Umetniški eksponati morajo biti stalno na vpogled. Za! mi je, da v tem nisem uspel, čeprav sem se trudil, da bi z mojo galerijo mesto, kot je Murska Sobota, pravzaprav dobilo okras, lepo izlozbo, ob kateri bi se ustavljali tudi tujci na poti v Moravske Toplice, Radence in drugam. To je pomembno za gospodarski m vsesplosm razvoj kraja ter osmišljanje življenja v njem, na višji kulturni ravni, za katero verjamem, da so potrebe.	. .	,
Brigita Bavčar
ankete
Naključna anketa med Sobočani na minulih volitvah je pokazala, da prebivalcem pomurskega središča ni vseeno, kakšna bo usoda gradu sredi parka. S temeljito obnovo naj bi dobil tudi novo vsebino — postal naj bi kulturno središče, ponudba v njem pa obogatena. tako naj bi bili poleg kronološko postavljenih zgodovinskih zbirk Pokrajinskega muzeja v njem tudi antikvariat, prenovljena gledališka dvorana (ki bi bila tudi kino-gledališče za projekcijo umetniških filmov in videoprojek-cije) videodelavnice, likovne galerije in podobne dejavnosti, tudi za ohranjanje domačih obrti s praktičnimi prikazi lončarskega oblikovanja iz gline, pletenja košar, žganjekuhe ter še česa (poleg gostinskega lokala).
Ker je grad sredi parka, ta pa naj bi bil zelena oaza miru, bo potrebno poskrbeti tudi zanj, kajti po zadnjih toplih dnevih sodeč ga ni veliko. Za hrup skrbijo motoristi, pa tudi ne ravno rosno mladi, ki se zbirajo pred klubom mladih in se (tudi) pozno v noč) trudijo opozarjati nase. To jim uspeva, škoda le, da na ta način izsiljujejo pozornost priletnejših sprehajalcev, ki se jim v loku izogibajo, mlade matere pa s strahom grabijo svoje otroke, da se ne bi znašli pod kolesi nediscipliniranih mladcev. O tem, da jih ni moč ukrotiti, trdijo tako organi varnosti kot nemočni paznik, na krajevni skupnosti pa so z zanimanjem prisluhnili predlogu, da naj bi po vzoru ureditve parka v Ljutomeru tudi v Murski Soboti omogočili dostop le pešcem, raznoraznim kolesom pa ga preprečili s privzdignjenimi konstrukcijami. Kakorkoli že, potrebno bo ukrepati, kajti mnogi med 493 anketiranci so opozorili, da bo pred večjim vlaganjem v oživitev gradu potrebno rešiti tudi ta (na pogled obroben) problem, za kar pa očitno ni dovolj posluha tistih vodilnih posameznikov, ki redko zaidejo tako v park kot v utesnjeno knjižnico v gradu.
Poleg sredstev, ki se že stekajo za obnovo soboškega gradu in zanj prispevajo tako kulturni delavci kot nekateri pedagogi (moški del kolektiva soboške prve osemletke na primer) po vzoru predsedstva občinske kulturne skupnosti, pa še kdo naj bi bil izhodišče za razpis dodatnega referenduma za krajevni samoprispevek v višini 0,5 odstotka, prav rezultat ankete. Ker so spodbudni (za samoprispevek na mestni ravni seje opredelilo 81,9 odstotka anketiranih) za nadaljevanje referendumskega programa (v katerem naj, bi bile v naslednjem srednjeročnem obdobju vključena tudi obnova soboškega gradu) pa 79,3 odstotka anketiranih, je torej potrebno nadaljevati z akcijo in se truditi za čimprejšnjo oživitev tega zgodovinsko-kulturnega objekta. Da ne bo prej propadel pred našimi očmi, kot se to dogaja z gradom pri Gradu na Goričkem, ki mu očit-• no prav nič ne pomaga, da je spomenik prve kategorije na papirju, dejansko pa vse bolj razvalina. Tudi gradič v Prosenjakovcih je tak, o rakičanskem pa so bolj kot zapisano zgovorne foto-rafije.
Svet kina o filmih
Člani sveta za kinematografijo v pomurski sestavi so se odločili, da bo tudi letos v pokrajini ob Muri izbor najboljših P^an-skih filmov z naslovom Dnevi domačega filma. Potekali [J do 19. novembra, to je neposredno po Tednu domačega filma v Cej ter izbranem v Pulju 89, kjer se bo osrednja manifestacija filma začela nekoliko pozneje kot minula leta. Predvidoma septembru, kar bo glede na odprlo Vespazijanovo areno nekoliko bolj rizično zaradi vremena, toda bojda v prid turizma, ki naj bi gaUk podaljšali tudi v nesezeaski mesec. Kakorkoli re, naša na filmskem festivalu bosta tudi tokrat Tomaž Kuhar m Roman Sluga, Enes Prošič iz Lendave pa pravkar izbira filme na filmskem sej-
mu v Strugi.
bb
Brigita Bavčar
Zakaj tako?
Tako se sprašujemo ob plakatiranju soboških komu-nalcev, ki so plakata za gledališko predstavo Premeteno dekle razdvojili. Na eno stran panojev so prilepili gledališki plakat, na drugo pa tistega Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota, ki napoveduje, kdaj bo (oziroma je bila) predstava v dvorani kina Park. Ker je čas zanjo neobičajen — zgodnje popoldne — so sokrivci za slab obisk, pa tudi težko bi zapisali, da so profesionalno opravili svoje delo!
Sicer pa je slab obisk v zadnjih dneh značilen tudi za druge kulturne prireditve v pomurskem središču. Na koncertu okteta Vrtnica sta bila natanko dva poslušalca več, kot je bilo pevcev. Torej devet proti sedem (manjkal je tudi en pevec), če uporabimo športno terminologijo, rezultat pa porazen.	bb
TUDI RAKIČANSKI
GRAD PROPADA
Na južni strani rakičanskega gradu bi pod idilične oboke nekdanje glasbene sobe bolj kot slama za prašiče sodile mize s stoli za oddih in prigrizek ter napitek, saj je prostor takšen, da bi se ga poleg gostov razveselil tudi vsak podjeten gostinec.
Do konca leta bo potrebno urediti pravna vprašanja in grad v Rakičanu velikim delovnim organizacijam ponuditi v takšnem stanju, v kakršnem je bil pred gojitvijo gob in prašičjo farmo v njem.
Tak je bil sklep soboškega izvršnega sveta, ki je pred kratkim obravnaval problematiko reševanja rakičanskega gradu, potem ko je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Murska Sobota Marjan Čenar spomnil na že poldrugo leto znane obveze upravljalcev (Kmetijske zadruge Panonka in doma oskrbovancev Rakičan) ter strokovnih služb, predvsem Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Ta je sicer izdelal predlog za uslužnostne obrti in gostinske storitve v gradu, toda najprej se je potrebno dogovoriti o tem, kdo lahko, na osnovi česa in kako upravlja s častitiljivim objektom.
Prazen grad ni nič na boljšem od sedanjega z gojiščem gob Marjana Hajdinjaka, vprašanje pa je, ali vanj sodijo (tako kot 35 prašičev), in kakšni bodo prostori potem, ko v njih ne bo ne prašičev ne gob.
V takšnem stanju je grad (zdaj z uničujočo gobo na stropu) zapustil nekdanji upravljalec — dom oskrbovancev Rakičan, ki ima poleg starih postelj v grajskem prizidku tudi prašiče in svojega varovanca, ki živi v človeka nevrednem bivališču.
Za mrežo je v rakičanskem gradu občinski arhiv in skladišče teritorialne obrambe, ki ga občasno zamoči močnejši naliv, vendar očitno ne dovolj, da bi zakrpali streho in tako zgodovinskemu in kulturnemu spomeniku podaljšali življenje.
Ker je gojišče gob za zaklenjenimi vrati, do prašičev pa tudi nismo mogli, fotografija prikazuje le dostopno v pritličju grajskega dvorišča. Navlaka mu gotovo ni v okras!
Napis priča, da je bila v gradu svojčas ambulanta, zdaj je razdejanje. ob katerem človeka zaboli glava in bi potreboval aspirin za odpravo neumnosti, ki botruje zanemarjanju kulturne dediščine.
Brigita Bavčar Foto: Sataša juhnov
Viktor
na Ptuj
Gledališka predstava Pomurskega gledališkega studia Viktor ali otroci na oblasti v režiji Milivoja Mikija Roša je edina pomurska, ki se uvršča na Linhartovo — 33. območno gledališko srečanje na Ptuju. Potekalo bo 13., 14. in 15. tega meseca; vse druge gledališke predstave, ki so letos nastale v pokrajini ob Muri, pa so zakasnile roke prijave in jih tako ne bo med uvrščenimi na območnem srečanju.
bb
ČETRTEK, 13. APRILA
MURSKA SOBOTA — Ob 1930 bo v prvi (mali) dvorani galerije kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave del likovnika Endreja Gonterja in mul-timedialni projekt.
PETEK, 14. APRILA
VELIKA POLANA —Ob 14.00 se bo v prireditveni dvorani začela občinska revija otroških folklornih skupin. Najboljša se bo v nedeljo udeležila medobčinskega srečanja mladih folkloristov v Gornji Radgoni.
LJUTOMER — Ob 20.00 bo v domu kulture letni koncert moškega pevskega zbora kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič, ki ga vodi Ivica Budna. Gost večera bo mešani pevski zbor Radenske z zborovodjem Tomažem Kuharjem.
NEDELJA, 16. APRILA
GORNJA RADGONA — Ob 15.00 bo v kulturnem domu folklorna prireditev, na kateri bodo nastopile najboljše otroške folklorne skupine, zaplesali pa tudi odrasli plesalci ob zvokih tamburašev godcev, in pevcev.
PONEDELJEK, 17. APRILA
LENDAVA — Učenci lendavskih šol si bodo v Slovenskem ljudskem gledališču ogledali Vrtiljak muze Pavlove, gledališko predstavo namesto napovedane opere, ker si je gledališče vzelo pravico do spremembe abonmajskega programa.
razstave
LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljene slike akademskega slikarja Nikolaja Be-era, odprte pa so tudi stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Gyorgya Zale.
LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak so še vedno na ogled dela akademskega slikarja Lojzeta Logarja.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavlja Mirko Bratuša.
»Za pričujočo razstavo je značilno, da se avtor predstavlja s formalno raznoterim delom. Tako se nam pogled strne ob vrsti keramik, ki jih nekoliko lažje vežemo na zgodovinski spomin in tradicionalno pojmovanje tistega kiparstva, katerega osnovne lastnosti razkriva figuralna ter mimetična plastika. Ne kaže posebej obravnavati dvojnosti, ki se tako rada pojavlja pri obravnavi keramike, namreč, ko se nekoliko zlahka zamenjuje m zamenjujejo skulpturalne prvine z umetnostnim oblikovanjem. Z gotovostjo lahko trdimo, da je pojmovanje keramike pri Bratušu bolj kiparsko, kajpak pa mnogo manj, kot to lahko odkrivamo v skulpturah, ki imajo specifičen kiparsko konceptualni, zato pa tudi kontemplativnejši prizvok. In vendarle: morda se prav v keramikah tkejo sproščenejše vezi do — drzneje rečeno — etno prostora, ki mu deloma ostaja zavezan.« Tako je med drugim na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, zapisal Janez Balažič, označil pa tudi drugi pol kiparskega Bratuševega ustvarjanja.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni dobra knjiga v Murski Soboti so: Gojimo domače živali KOKOŠI, PURANI, PEGATKE, PREPELICE (založba Lipa), Gojimo domače živali KUNCI (založba Lipa) in Kathleen E. Woodwiss — ZIMSKA VRTNICA (Založba Obzorja).
Vabijo prebivalce Pomurja in vse, ki jim je pri srcu ohranjanje kulturne dediščine, da se vključijo v akcijo zbiranja preostankov naše duhovne in materialne kulture od začetkov naseljevanja do danes. Zbirajo vse splošne in osebne predmete, dokumente in fotografije, ki so kakorkoli povezani z zgodovino pokrajine ob Muri ali življenjem njenih pomembnih ljudi. Z zbranim gradivom želijo dopolniti in popestriti stalno razstavo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti in muzejske zbirke v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru.
Vsak človek naj bi imel pravico in možnost spoznati bogato dediščino, ki so nam jo zapustili predniki.
Pokažimo jo, bodimo ponosni, nanjo in pomagajmo muzeju, da jo ohrani pred propadom. Pokrajinski muzej Murska Sobota
VESTNIK, 13. APRILA 1989
STRAN 9
samozaščita, varnost
IZ TEMELJNEGA SODIŠČA V M. SOBOTI
Pet let za uboj sina
V nedeljo, 16. novembra lani, se je zgodil v Mačkovcih uboj. Rado-jica Stefanovič je na domačem dvorišču oziroma v garaži s pištolo streljal na svojega 26 let starega sina Dragana in ga ubil. Pozneje so pri obdukciji ugotovili, da so Dragana zadeli štirje streli v predel prsi. Osumljenca oziroma storilca so kmalu za tem priprli. Na prvi glavni obravnavi zoper obdolženca so ugotovili, kakšne so bile okoliščine, v katerih je obdolženi živel in kakšni so bili odnosi v družini pokojnega in obdolženca. Pri Štefanovičih je prišlo večkrat do prepirov, zlasti med mlajšim sinom, ki je živel doma, in očetom, ki je na sina prepisal domačijo. Na prvi obravnavi so izrekli varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
Radojica Stefanovič je imel pištolo z dovoljenjem, z njo ni grozil okolici, le včasih doma, ko je bil malo vinjen, tedaj pa mu jo je žena Irena skrila. Usodnega dne sta bila s sinom doma sama. Na drugi glavni obravnavi so pred sodiščem zaslišali obdolženca, pričali pa sta tudi njegova žena in snaha — žena pokojnega sina. Pričala sta tudi sodnomedicinska izvedenca psihiatrične stroke. Ta sta povedala, da je bil obdolženi Radojica Stefanovič v času dejanja delno prišteven. Sicer pa sta ugotovila, da kaže obdolženec znake možganske okvare zaradi staranja in čezmernega pitja. Tudi med ubojem je imel v krvi 2,2 promila alkohola. Obtoženi je izjavil, da se je že nekaj let bal, da ga bo sin ubil, zato so postajale razmere doma vse bolj napete, dokler ni prišlo to tragedije. Ko se je končala glavna obravnava, je sodišče na zahtevo tožilstva ukinilo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Tožilec je takoj nato vložil ponovno obtožbo, tokrat za umor iz naklepa oziroma delne prištevnosti. Razprava se je nadaljevala še z dodatnim zaslišanjem prič, nato pa je senat peterice, ki mu je predsedoval sodnik Dezider Novak, Radojico Stefanoviča obsodil na 5 let zapora. Podaljšali so mu tudi pripor do pravnomočnosti obtožbe.
J. D.
V prvem trimesečju letošnjega leta se prometna varnost v Pomurju ni bistveno spremenila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Organi za notranje zadeve so obravnavali 71 prometnih nezgod, od katerih se jih je 6 končalo s smrtnim izidom, 55 s telesnimi poškodbami (16 s hudimi) in 10 z večjo materialno škodo. To je sicer nekoliko manj kot lani, vendar še vedno preveč, pravi prometni inšpektor na UNZ Murska Sobota Marjan Horvat. Med povzročitelji prometnih nezgod so najštevilčnejši vozniki osebnih avtomobilov, kar je razumljivo, saj je teh udeležencev v prometu tudi največ.
PROMETNO TEKMOVANJE V MURSKI SOBOTI
Zmagali mladi prometniki iz Beltinec
V Murski Soboti je bilo občinsko prometno tekmovanje osnovnih šol Kaj veš o prometu, ki so ga pripravili Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Murska Sobota, AMD Štefan Kovač in ZŠAM Murska Sobota. Sodelovalo je 100 mladih prometnikov, ki so se pomerili v teoriji, spretnostni vožnji na poligonu in ocenjevalni vožnji po ulicah. Največ uspeha so imeli mladi prometniki z Osnovne šole 17. oktober Beltinci, saj so zmagali v ekipni in posamični konkurenci.
V ekipni konkurenci je zmagala OŠ Beltinci I z 81 kazenskimi točkami pred OŠ Bogojina, 174, OŠ Grad, 236, OŠ E. Kardelja Murska Sobota, 237, in OŠ Beltinci II, 242 kazenskih točk. Pri posameznikih je bil najboljši Slavko Ficko (Beltinci) brez kazenske točke pred Sandijem Kocanom (Bogojin), 10, Simonom Felbarjem, 1L Alojzom Lebarjem, 16, in Štefanom Rothom (vsi Beltinci) 23 kazenskih točk.
V Murski Soboti je bilo tudi pomursko tekmovanje srednjih šol, kjer je nastopilo 24 tekmovalcev. Zmagal je Jože Vouri (SKŠ Rakičan) s 13 kazenskimi točkami pred Matjanom Plejem (SCTPU MS), 43, in Denisom Kovačem (SSKPEU Lendava), 45 kazenskih točk. Najboljši bodo sodelovali na regijskem in republiškem tekmovanju.
F. M.
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA GORNJA RADGONA
Uspešna akcija preventivnega delovanja
V radgonski občini v zadnjem obdobju ni več požarov, ki bi povzročali veliko materialno škodo. To je gotovo razultat široko zastavljene preventivne akcije v občini, saj so samo lani opravili čez 900 preventivnih pregledov po domačijah, v stanovanjskih naseljih in delovnih organizacijah. To so ugotovili na občnem zboru Občinske gasilske zveze Gornja Radgona, ko so temeljito pregledali opravljeno delo in kritično opozorili na tisto, česar niso uspeli uresničiti. Neopravljenih nalog sicer ni veliko, zavzeli pa so se za to, da jih morajo kot prednostno nalogo uresničiti letos. Tako bo tudi v prihodnje osnovna naloga preventivno delovanje, kar naj bi v prihodnje prispevalo k še večji požarni varnosti. V radgonski občini so lani ustanovili 11 ženskih in 26 pionirskih desetin, organizirali taborjenje za 205 mladih gasilcev, kupili precej potrebne opreme in skrbeli za izobraževanje gasilskih kadrov. Vse bolj pa jih skrbi naglo naraščanje cen gasilskega orodja in opreme, ki jo je vedno teže dobiti. Zato bo to vprašanje potrebno obravnavati in reševati na višjih ravneh. Menijo namreč, da smo za požarno varstvo ter varovanje premoženja dolžni skrbeti vsi, ne le gasilci. Na občnem zboru so sprejeli programske usmeritve, ki naj bi prispevale k še večji požarni varnosti.
F. Maučec
POZIVNI IN JAVNI ANONIMNI
NATEČAJ
ZA IDEJNO PODOBO KIOSKOV IN STOJNIC V MESTU M. SOBOTA
Rok za oddajo predlogov je 17. maj 1989 do 12. ure na DSSS krajevnih skupnosti M. Sobota, Kocljeva 4.
Razpisane pogoje in urbanistične podlage dobijo udeleženci na DSSS krajevnih skupnosti, Kocljeva 4, M. Sobota, ob plačilu kotizacije v višini 50.000.— din.
Komisija bo izbrala najboljšo rešitev do 21. maja 1989 in podelila nagrade v naslednji višini:
1.	nagrada 2.500.000.— din,
2.	nagrada 1.500.000,— din,
3.	nagrada 500.000.— din.
Komisija si pridržuje pravico razdelitve nagrad tudi za posamezne predloge, posebej stojnica in posebej kiosk.
Avtorjem predlogov, ki izpolnjujejo pogoje natečaja, vrnemo stroške kotizacije.
S prvim julijem obvezne varnostne čelade
Med najbolj ogroženimi udeleženci cestnega prometa pa so kolesarji in vozniki koles z motorji. Najpogostejši vzrok za prometne nezgode je še vedno neprimerna hitrost, ki je celo v porastu, na kar so — v primerjavi z lanskim obdobjem — vplivale ugodne vremenske razmere. Na drugem mestu je vinjenost, ki pa je kot vzrok za prometne nezgode nekoliko manjša, na kar so morda vplivale kontrole organov za notranje zadeve ali večje kazni. Na tretjem mestu med vzroki za prometne nezgode pa je izsiljevanje prednosti. Sicer pa so organi za notranje zadeve v Pomurju v prvem trimesečju tega leta zaradi prekrškov v cestnem prometu predlagali sodniku za prekrške 1.814 udeležencev, 4.214 so jih mandatno kaznovali in 2.253 pisno opozorili. Med temi kršitelji najbolj izstopa prekoračitev dovoljene hitrosti in neuporaba varnostnega pasu. S prvim julijem letos bo začelo veljati določilo o obvezni uporabi čelad, kar naj bi prispevalo k večji varnosti voznikov koles z motorjem in sopotnikov. Zato na UNZ v Mur-
ski Soboti že sedaj opozarjajo, da si ti udeleženci v cestnem prometu pravočasno priskrbijo varnostne čelade, da ne bi bilo nepotrebnih nevšečnosti.
Pri varnosti cestnega prometa imajo pomembno vlogo tudi ceste, ki pa so v Pomurju v izredno slabem stanju. Zato tudi z nestrpnostjo pričakujemo predvideno modernizacijo magistralne ceste Gornja Radgona—Lendava, ki naj bi bila v celoti urejena prihodnje leto. Začeli so tudi odpravljati nekatere črne točke, kjer se zgodi največ prometnih nezgod. Tako že urejajo cestišče pri Avtof-adgoni v Gornji Radgoni, predvidene pa so še ureditve križišč in cestišč pri bencinskem servisu v Murski Soboti z Gregorčičevo ulico, kjer so zaradi velikega prometa ob konicah zastoji, ureditev križišča pri beltinski osnovni šoli in nekaterih odsekov cest v lendavski občini. Pri regionalnih cestah je prva na vrsti ureditev kolesarske steze Murska Sobota—Černelavci ter Lendavske ceste v Murski Soboti.
Feri Maučec
Občinska gasilska zveza Murska Sobota
Krepitev odgovornosti in požarnovarnostne kulture
V soboški občini so uspešno uresničili programske naloge, ki so bile usmerjene v preventivno dejavnost za izboljšanje požarnega varstva. Te je prispevalo tudi k zmanjšanju požarov glede na prejšnja obdobja, vendar pa to ne pomeni, da so lahko s tem zadovoljni, so poudarili na občnem zboru Občinske gasilske zveze Murska Sobota. Kritično so spregovorili o vključevanju pionirjev, mladine in žensk ter pomlajevanju gasilskih kadrov nasploh. Ugotovili so tudi, da so v preteklem obdobju dali velik poudarek izobraževanju gasilskih kadrov in pri tem dosegli pomembne uspehe. Prav tako je bila kritična razprava o večji odgovornosti do obrambnih priprav in vključevanju v civilno zaščito tako v krajevnih skupnostih kot občini. Pri tem namreč niso dorečene nekatere skupne naloge gasilstva in civilne zaščite. Zato so sklenili, da se bodo v najkrajšem času o stvareh dogovorili, da v prihodnje ne bi bilo nesporazumov. Veliko razprave pa je bilo tudi o programskih nalogah za letošnje leto na področju preventivnega delovanja, izobraževanja in opremljenosti. Težišče dela bo tudi v prihodnje izboljšanje požarne preventive in strokovnega usposabljanja, kjer že doslej dosegajo pomembne rezultate. Gasilske organizacije bodo prek raznih oblik vključevale delovne ljudi in občane v reševanje problemov požarnega varstva, krepitev neposredne odgovornosti in požarnovarnostne kulture. Na občnem zboru so sprejeli obsežen program dela.	F. Maučec
DELOZA, Zagorje ob Savi
tozd Konfekcija Velika Polana
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta tozda dela in naloge
VODJE TOZDA KONFEKCIJA
VELIKA POLANA
POGOJI:
1.	Dokončana peta (V.) stopnja strokovne izobrazbe konfekcijske smeri,
2.	najmanj pet (5) let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri (3) leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v konfekcijski industriji,
3.	pasivno znanje enega svetovnega jezika,
4.	moralno-politične kvalifikacije,
5.	predložitev referenc o svojem dosedanjem delu,
6.	predložitev programa razvoja tozda.
Na razpisana dela in naloge bo kandidat imenovan za 4 leta.
Pisne vloge z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: DELOZA, tozd Konfekcija, Velika Polana, Velika Polana 106, z navedbo;
razpisna komisija za imenovanje vodje tozda.
O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa.
Podjetje DEKOR, Murska Sobota, p. o.
Murska Sobota, Kopališka 2
Na podlagi 114. člena Statuta in sklepa delavskega sveta
razpisuje
naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1.	direktorja
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba gradbene ali ekonomske smeri, —najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja, — organizacijske sposobnosti;
2.	računovodje
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,
—	štiri oziroma pet let delovnih izkušenj pri podobnih delih.
Razpisana dela in naloge razpisujemo za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Podjetje DEKOR, M. Sobota, Kopališki ul 2, 69000 MURSKA SOBOTA.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri.
vodnogospodarsko podjetje
I	I manbor n.solo.
VGP Maribor, tozd Vodno gospodarstvo MURA, Murska Sobota, objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih sredstev:
1.	BULDOŽER TG 50, leto izdelave 1971,
2.	KOMBI Z 435 K, leto izdelave 1981,
3.	OBRAČALNIK SIP 140 (za kosilnico).
Dražba bo v ponedeljek, 17. 4. 1989, ob 15. uri na dvorišču tozda v Murski Soboti, Ciril-Metodova 34.
ABC POMURKA, Trgovsko podjetje VESNA Ljutomer, p. o., Ljutomer, Glavni trg 5 a
Delavski svet delovne organizacije
RAZPISUJE
dela in naloge (reelekcija) za dobo 4 let:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
— DIREKTORJA DO
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu, od tega najmanj 3 leta prakse pri opravljanju del in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostjo;
—	da ima višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in najmanj 8 let prakse v gospodarstvu, od tega vsaj 5 let prakse pri opravljanju del in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostjo;
—	poznati mora načelno vse trgovske stroke in strukturo delovne organizacije;
—	predložiti mora okvirni program razvoja delovne organizacije.	w
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«, v 8 dneh na naslov: ABC POMURKA, TP VESNA Ljutomer, Glavni trg 5 a.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
VARTEKS, Trgovačka mreža, p. o.
VARAŽDIN
Na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v združenem delu DO Trgovačka mreža in odločitve Komisije za delovna razmerja DO Trgovačka mreža z 28. marca 1989, objavljamo dela in naloge
poslovodje prodajalne
v poslovni enoti Murska Sobota.
Pogoj: V. stopnja izobrazbe — trgovski poslovodja ali VKV prodajalec. Prošnji priložite potrdilo o šolski izobrazbi, lastno izjavo o nekaznovanju, da niste v preiskovalnem postopku in da proti vam ni sprožen kazenski postopek. Delo razpisujemo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonskem roku.
Prošnje z dokumenti pošljite v VARTEKS Murska Sobota, Titova 22, v 8 dneh od objave oglasa.
skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sr Sloveniji
OBVESTILO
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Območna delovna enota Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije iz Gradca organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršnokoli pojasnilo o pokojninskem ih invalidskem oz. rentnem zavarovanju Avstrije.
Govorilni dan bo v petek, 21. aprila 1989, v Murski Soboti od 9. do 13. ure v prostorih SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA — OBMOČNA DELOVNA ENOTA Murska Sobota, Titova 24/III, in sicer o pokojninskem zavarovanju delavcev v sobi št. 32, o pokojninskem zavarovanju uslužbencev pa v sobi 36.
KONJENIŠKI KLUB
LJUTOMER
OBJAVLJA
REZULTATE SREČELOVA, KI JE BIL V SOBOTO, 1. APRILA 1989, NA KONJENIŠKEM PLESU V RADENCIH:
Izžrebane so bile naslednje srečke:
štev.: 901 — kobila Panpa
štev.: 2130 — okrogla miza
štev.: 1054 — velur za ženski kostim
štev.: 1259 — ročna blagajna
štev.: 2318 — napajalnik
štev.: 36 — slika — keramika
štev.: 418 — 2-dnevni izlet po Jugoslaviji
štev.: 2378 — vinoteka — 50 kosov
štev.: 292 — cvetlična posoda štev.: 1903 — 7-kilogramska šunka
Dobitniki lahko dvignejo darila do 29. aprila 1989 vsak delavnik od 6. do 14. ure na IMGRADU v Ljutomeru.
STRAN 10
VESTNIK, 13. APRILA 1989
naši kraji in ljudje
Na spominih se ne da graditi
Petišovci in Dolina — vasi, ki sta bili v povojnih letih pojem za mlado naftno industrijo države. Pod obronki goric so zapeli vrtalni stroji in Dolina je postala znana doma in po svetu, tu so iz neder zemlje pritekle prve tone nafte.
Streljaj od Lendave, ob nekdanji glavni cesti proti Madžarski, seje v sotesko — dolino vgnezdi-la vas, ki jo obdajajo vinski hribi, in menda je prav po tej dolini vas dobila svoje ime. Nekaj čez 500 ljudi šteje, pretežno živijo tu občani madžarske narodnosti, ki so zvečine poljedelci, dobršen del pa jih je zaposlen v lendavskih delovnih organizacijah, zlasti pri Ini Nafti, naslednici nekdanje Nafte, podjetja za črpanje nafte. Starejši občani se še danes spominjajo, ko je v tem kraju zabrnel vrtalni stroj in pritekla nafta. Takrat so vsi mislili, da bo vas postala mesto, da bodo dobili vse, kar potrebujejo, in da se bodo zaposlili vsi, kar jih je v vasi. Usoda je bila drugačna, nafte je bilo vedno manj, nazadnje pa ni hotela več pritekati, pa je bil s tem tudi konec hitrega razvoja vasi. Ostali so seveda vsi drugi problemi, ceste so bile za-
Ina Nafta na dolinskem polju spet pripravlja teren, kjer bo stala vrtalna garnitura. Poskušali bodo spet »pogledati« v nedra zemlje. Na tem polju je tik po vojni prvič pritekla nafta iz vrtin. Kaj bodo pokazale sedanje raziskave?
PRED PREMIERO IN Z NAČRTI NA TIŠINI
Zelo natančno in številk polno je poročilo o delu krajevne skupnosti Tišina, ki ga te dni dobivajo v roke njeni krajani. Obiskali smo jih z namenom, da bi zvedeli za njihove načrte v tem letu, predvsem pa, da bi ujeli utrip krajevnega središča v pomladnem aprilskem poldnevu, ko sta si sonce in dež podajala roki, za druščino pa jima je bil tudi veter, ki je upogibal cvetoče sadno in okrasno drevje. Na Tišini je slednjega veliko, saj imajo drevesnico, že poldrugi mesec pa poleg slaščičarne tudi modno pletilstvo. Čisto po žensko smo zvedavo pokukali vanj, zavili na krajevni urad po novice, obiskali pa tudi novopečenega predsednika vaškega odbora Franca Vukana.
Na Tišini 48, kjer domuje, je vzbudila pozornost spominska plošča, na kateri piše, da je bil v .tej hiši 1882, rojen dr. Franc Rogač, škof v Pečuju. Vaški predsednik pa, ki se v začetku ni najbolje znašel, je v pogovoru kasneje poudaril, daje član Kmečke zveze in si od nje obeta spremembe na bolje za kmetovalce, kakršen je sam. Aktivist postaja šele sedaj, saj se zaveda, da je potrebno sodelovati, drugače ni rezultatov. Vidnejši so pri gasilskem društvu, ki deluje že šestde-
nemarjene, trgovina zastarela, šola v slabem stanju, le elektriko so pravočasno dobili.
Dolgo je v Dolini vladalo nekakšno zatišje, ni bilo veliko storjeno za razvoj vasi. S spomini na nafto se nikakor ni moglo več živeti. Starejšim je postalo nekako vseeno, kaj bo z vasjo, mladi pa so izrabili vsako priložnost in se zaposlili v drugih krajih, v glavnem v lendavskih delovnih organizacijah. Razvoj Doline je bil od osvoboditve do danes poln vzponov in padcev. Kaj pa danes?
Nekako pred 20 leti seje nekaj mlajših občanov zbralo in se resno pogovorilo o prihodnosti tega lepega kraja. Sklenili so, da bodo pritegnili vse vaščane k ureditvi večjih komunalnih objektov. Rečeno — storjeno. S pomočjo občine so v Dolini zgradili otroški vrtec, dobili so novo trgovino z bifejem, asfaltirali so
set let, sam pa je njegov vodja zadnjih dvanajst let. Poleg njegove domačije je prenovljen gasilski dom, ki daje streho sedemindvajsetim članom, pa tudi vozilu, saj so poleg fasade zanj uredili garažo. Pravzaprav so jo dogradili in polepšali celotno stavbo.
Zbirališče mladih je tako kot povsod, kjer so hiše za pridobivanje modrosti, šola. Njena ravnateljica Marija Rituper nas je ljubeznivo seznanila s podatki,
Novi predsednik vaškega odbora na Tišini je Franc Vukan, dolgoletni predsednik gasilskega društva in zdaj v Kmečko zvezo včlanjeni kmetovalec.
Milena Kovačič je nasmejana ženska, posebno ko ima družbo v v katerem plete in prodaja izdelke iz volne m garna, obenem pa tud. poje nem pevskem zboru Radenske.
V Dolini se pripravljajo na ureditev vaškega doma. Notranjost so uredili že v lanskem letu, letos pa bo dobil novo »obleko«.
vse vaške ceste, uredili poti v vinograde in postorili še veliko več drobnih vsakdanjih stvari, ki jih človek ne vidi, pa so za ljudi vendarle življenjsko pomembne.
Danes jih tarejo drugačne skrbi, tudi problemi so drugačni. Razvoj vasi je že nekaj let odvisen od krajevnega samoprispevka, ta je postal gibalo napredka. Tudi ljudje so se spremenili, njihovo mišljenje je postalo drugačno. Ni čudno, saj je bilo in je še iz te vasi kar 188 zaposlenih. Veliko mladih družin se je vrnilo v vas in si zgradilo nova stanovanja, tako da seje vas čedalje bolj in bolj delila na novi in stari del.
Starejši, pa tisti, ki so ostali doma, se ukvarjajo z vinogradništvom. Dolinčani so znani kot dobri vinogradniki, kapljice, ki jo imajo v svojih kleteh, se ne sramujejo, sodelujejo na vseh vinskih razstavah v Lendavi. Stari vaščani se radi spominjajo tistih dni, ko so hodili na sezonsko delo v Vojvodino in Madžarsko. Bili so mladi in s trdim delom so si služili vsakdanji kruh, pa tudi veliko sveta so videli.
Marsikateri popotnik, ki pelje mimo Tišine, ne ve, da je v njej graščina. Stara je več kot petsto let, njen prvi lastnik je bil grof Batjan, drugi Mikeš, zdaj pa ji preti usoda večine tovrstnih kulturnih spomenikov, ki kljub »zaščiti« Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine neusmiljeno propadajo.
da jo obiskuje 480 učencev, podružnično v Gederovcih pa 54. Pred kratkim so si vsi ogledali Učno uro, ki so jo v režiji slavistke Metke Gider uprizorili ljubitelji gledališča med sošolci, do-,ber odziv pa je imela gledališka predstava tudi med starši.
Dramska skupina pri kultur-noumetniškem društvu Ludvik Rogan pa pripravlja pod vodstvom Dragice Bokan igro Tolmun in kamen za praznične dni, konec aprila in v začetku maja. Manj uspaha pa je s ponovno združitvijo pevcev v pevskem zboru, ki je svojčas že uspešno nastopal pod vodstvom Ladislava Gybreka, zdaj pa je otroški pevski zbor na šoli tisti, ki žanje pohvale. O kulturni dejavnosti na šoli in v krajevnem središču smo se pogovarjali z Nado Mladenovič, ki poučuje matematiko, obenem pa je predsednica kul-turnoumetniškega društva, kar je nevsakdanja kombinacija, toda očitno ji za matematike značilna logistika ni odveč pri organiziranju kulturne dejavnosti.
Na Tišini je tudi trgovina, pravzaprav je prodajaln več. Poleg Potrošnikove še bolj nove tu-
Danes mladim ni treba več na sezonsko delo, vedno več mladih Dolinčanov končuje šole, napredna misel pa ni bila v vasi nikomur tuja in odveč. Tako je prišel čas elektrifikacije, potem čas asfaltiranja cest, pa čas ureditve vodovoda in končno je razvoj prinesel tudi potrebo po ureditvi telefonskega omrežja. Okoli 20 vaščanov si želi telefon, doslej ga v vasi ni imel nihče. Ureditev telefonije je torej na prvem mestu, pripravljajo pa se tudi na ureditev vaškega doma, zavzemajo se za to, da bi vrtec v vasi ostal. Te dni so delavci Ine Nafte spet začeli pripravljati teren, na katerem bodo spet postavili vrtalni stroj. Zanima jih, ali je pod Dolino še kaj nafte ali plina. Stari vaščani so tako spet dobili idejo za neskončne pogovore o preteklosti vasi. Mlade pa to skorajda nič več ne zanima. Že zdavnaj so spoznali, da je v težavah najboljše, če si pomagaš, pa ti bodo morda še drugi. Čakati na čuda in živeti na spominih, danes nikamor ne gre.
Jani D.
di Železnina in že omenjeno pletilstvo Milene Kovačič, na katerega se krajani še niso povsem navadili, pa tudi s prometne ceste predvsem tujci bolj redko zavijejo vanj. Nasploh je Tišina kraj, skozi katerega se peljemo, ne da bi se ustavljali, oko pa rado počije na vrbah, ki zelenijo, in cerkvi, beli v nežno zelenem okolju in vedno manj opazni graščini. Če iščemo cvetje, najdemo rezanega in vse, kar sodi vanjo,-v cvetličarni. S toplejšimi dnevi pa bo prijetneje v prireditveni dvorani, v kateri se v hladnih dneh zažira hlad v kosti, in ker ni ogrevana, v njej pozimi ni prireditev. Gotovo je tudi razlog, da bo predstava, ki jo pripravljajo domači ljubitelji gledališča, šele zdaj, na pomlad, in daje doživetje Tišine prijetnešje s toplino v zraku. Pa tudi z željo, da bi čim prej uredili parkirni prostor, zasadili še več dreves in uredili kanalizacijo ter drugo komunalo, kar načrtujejo za letos, ko naj bi končali tudi z deli pri mrliški vežici.
Brigita Bavčar
Foto: Nataša Juhnov
^ LJUDJE MED SEBOJ------------------------------------------------s
Dolgi lasje
Kaj naj storim ? Mnogi imajo pripombe na mene. Naj se uklonim in postanem poslušni cucek ? Vzrok so nekoliko daljši lasje. Da, prav ste prebrali: lasje.
Žena me kara: »Pojdi že enkrat k frizerju! Če ne. pa ti bom ponoči, ko boš trdo spal, sama porezala lase!«
Sodelavka v službi me zbada: »Kaj je s teboj? Ali boš zdaj, na stara leta, bi ties?«
Sorodnik mi reče: »Ah, za umetnika bi rad?«
Pozabiti ne smem na šefa: »Poglej mene: vsak dan sveže obrit, klasično postrižen. Pa ti? Dolgi lasje, neoprana glava, pa britvic najbrž tudi nimaš?«
Stopim pred ogledalo. Skušam pozabiti, da sem star toliko in toliko let; rad bi bil seveda mlajši, pa mi šine v glavo misel, da se lahko nekoliko pomladim, če si končno uredim — glavo.
Kaj naj storim ? Neumnost! Kar čopič v roke! Brivske kreme seveda nimam, pa vzamem navadno žajfo. Oh. kje so britvice?! Eno vendarle najdem v brivskem aparatu. Poskušam si odstranjevati kocine, pa ne gre. Vzamem stekleni kozarec in britvico nabrusim. Zdaj gre bolje. Pobožam se po obrazu. Je še kar gladek. In potem, ko nekaj časa zijam v ogledalo, spoznam, da sem mlajši!
Pa lasje? Potem ko jih temeljito umijem, si jih posušim s sušilnikom. Jezus, koliko kodrov! In koliko sivih las! Spet nisem zadovoljen. Končno bo treba k frizerju.
Dva dni odlašam z obiskom, potem pa le pojdem. Za to pa je kriva sodelavka v službi:
»Glej, glej, koga vidim! Kaj, — trajno si si dal narediti?«
Pri frizerkah sem. Vse so zasedene, zato moram počakati. Da se ne bi dolgočasil, vzamem v roke revijo z nagicami, vendar me veliko bolj zanimajo frizerke. Gledam jih, kako napredujejo z delom: katera bo prej prosta in se bo lotila moje glave. Najrajši bi bil, da bi to storila ona v sredini, a kaj. ko pa še ni izkušena, zato brž zaznam, da me bo prijela starejša — mojih let.
»Izvolite, mladi gospod!«
»Gospod!« Zdrznem se: »Mladi?« Oh, to pa se lepo sliši. Ali to pomeni, da sem še za kaj uporaben ? Lepo, lepo!
»Kako želite? Na kratko ali na dolgo? Želite, da vam bodo ven štrleli?«
Zdaj sem v ženskih rokah. Povsem nemočen sem.
»Tako se me lotite, da ne bo bolelo. Veste, že dolgo nisem imel opravka s frizerko,« izdahnem in se povsem prepustim ženski. Loti se me zelo profesionalno. Pač izkušnje.
Iz zatopelih misli, v katerih je veliko fantazije, me zdrami frizerkin glas:
»Gotovo je, mladi gospod!«
»Spel mladi gospod,« se znova zdrznem. Pogledam se v veliko ogledalo in glej: čudež! Obrit, ostrižen, nobenih kodrov več, veliko manj sivih las. Pravi >dečkec<.
»Plačam, prosim!«
»Izvolite, račun!«
Stopim do blagajne. Dam dva pettisočaka in dobim nazaj dva tisočaka. Kaj naj storim z njima ? V duši se začne velik boj. V čigav žep naj ju potlačim? V svojega ali frizerkinega? Slišal sem praviti, da je tudi pri frizerju, še bolj pa pri frizerkah nekako v navadi napitnina. Kaj pa ponos? Tako tistega, ki daje, kot onega, ki sprejema?
Veliki duševni boj je končan. Zmaga tista stran, ki veleva, naj frizerski lokal zapustim, ne da bi dal napitnino. Tako tudi storim. Zdi se mi, da se nikomur ne zamerim, kajti frizerke mi odzdravijo: »Na svidenje!«
Na svidenje?! To pomeni, da sem še kdaj dobrodošel, četudi se zdi, da sem stiskač. Pa nisem, častna! Le način dajanja napitnine (če že brez nje ne more iti. čeprav moj primer to zanika) se mi upira. Ljudje namreč tistega ubogega tisočaka, ki je komajda vreden za polovico skodelice kave, tlačijo frizerkam v žepe. In to se meni upira.
Pridem domov.
»Glej ga, pa si le šel,« me pohvali žena. »Koliko napitnine pa si dal, da so te tako lepo uredile ?«
Pridem v službo.
»Danes pa nisi več bitles, ampak kot mlad vojak. Si dal napitnino ?«
Sreča me sorodnik.
»Pridi, greva na kavo in nulapet. Danes jaz častim. Ti si vendarle imel stroške s striženjem. Pa. >trinkgeld< si najbrž tudi dal?«
Vsem odgovarjam, da napitnine nisem mogel dati. Vsi me zbodejo, češ da sem stiskač. Prepričujem jih, da nisem in šele čez čas me razumejo.
»Ah, moralni predsodki? Škoda, da nimaš opravkov še s kom drugim — šele tedaj bi spoznal, da brez napitnine, podkupnine ... ne gre!« me poduči sorodnik.
»Ah, modre kuverte?« se spomnim.
»Pa ne z dinarji!«
Odvrnem, da sam česa takega ne bi ponudil, sorodnik pa zmaje z glavo:
»Kaj pa, če drugače ne bi šlo?«
Moja morala. Le kako dolgo te bom lahko negoval? Najbrž bom pretrgal z njo že ob bližnjem obisku pri frizerki, saj v duši bijem velik boj; morda pa le nisem ravnal moralno, saj sem pravzaprav nenaraven, ne ravnam tako kot drugi in hočem biti bela vrana.
»Bela vrana, bela vrana . . .« mi udarja v glavi in kar kliče na obisk k dobri frizerki.
----------------------------------------------- ŠTEFAN--------'
Tudi v Bakovcih m dovolj denarja
V krajevnih skupnostih soboške občine že nekaj časa ugotavljajo. da primanjkuje denarja za komunalne objekte, ceste, telefonska omrežja, vaške kulturne domove. Pa čeprav je med ljudmi velika pripravljenost, da s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki zagotovijo izvedbo posameznih naložb. O tem navsezadnje pričajo tudi krajevni samoprispevki, za katere se odločajo občani. Ti so se doslej vedno izkazali z visoko udeležbo na referendumih, ki so pripomogli k hitrejšemu reševanju krajevne problematike.
Kaže pa, da se zadeve tudi na tem področju čedalje boli zaostru-jejo, saj je denarja v sedanjih kriznih gospodarskih razmerah vedno manj, lako je tudi v Bakovcih. kjer je z občinskim referendumskim programom zagotovljena gradnja novih šolskih prostorov. Inflacija jim je namreč močno odžrla vrednost doslej zbranega denarja. Enoodstotni občinski samoprispevek in 23-odstotni krajevni samoprispevek namreč ne zagotavljata dovolj sredstev za to naložbo. Posebej zato, ker bi v Bakovcih morali zbrati kar 19 odstotkov denarja od skupne vrednosti gradnje novih šolskih prostorov. V tem trenutku, ko se cene raznega materiala nenehno dvigujejo, pa je še toliko težje poiskati najustreznejšo rešitev. Do nje pa bo vendarle treba priti!
M. Jerše
VESTNIK, 13. APRILA 1989
STRAN 11
M—
arama
ne zgodi se vsak dan
Polietilenska folija varuje podtalnico
Deponije različnih odpadkov in predvsem lokacije zanje so problematična zaradi morebitnih izlivov nevarnih snovi v okolje predvsem v podtalnico. Ta problematika je zaradi vrste slabo urejenih deponij, predvsem pa zaradi deponij, ki bi jih nujno potrebovali, pa jih še nimamo, aktualna tudi v naši republiki.
Zato je bila dobrodošla nedavna predstavitev posebne polietilenske folije, ki jo izdeluje za-hodnonemška firma SLT s sedežem v Hamburgu, ki sojo pripravili za ljubljanskim Smeltom. Gre za posebno elastično in viso-koodpomo folijo, ki jo izdelujejo v debelinah od 1,5 do 5 milimetrov, s katero lahko obložijo praktično vse vrste deponij, odtokov, bazenov, lagun, rezervoarjev in podobnih naprav, ki morajo biti vrsto let, praktično za vedno, nepropustne. Kakor je pove-
Veliko ljudi na svetu ve za Ru-bikovo kocko, enostavno in skrivnostno igračko, ki je bila pred nekaj leti pravi izziv za stare in mlade. Izumitelj te kocke, čigar ime nosi, je postal slaven po celem svetu. Rubik je eden izmed redkih milijarderjev na Madžarskem po zaslugi čarobne kocke, ki mu je tedensko navrgla tudi do 30 milijonov dolarjev.
Erno Rubik se je že v mladosti zanimal za različne modele in konstrukcije. Kasneje, ko je diplomiral iz kiparstva in arhitekture, je postal profesor oblikovanja na univerzi v Budimpešti. Ideja o skrivnostni kocki mu je šinila v glavo slučajno, ko je s študenti na predavanju analiziral tridimenzio-
On H. ~ 22. aprila 'SO
ŠIROKA PONUDBA IZ PROGRAMA IZDELKOV MURE
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
MODNA REVIJA bo v petek 14. in 21. aprila ob 1730
TLA ČISTIJO SMRDLJIV ZRAK
7 V Arizoni (ZDA) je tovarna, ki predeluje živalski gnoj. Do nedavna je bila ta tovarna pravi problem za sosede. Iz nje je namreč hudo smrdelo.
dal predstavnik film SLT dr. R. E. Krause, so v preteklih skoraj dveh desetletjih, odkar proizvajajo omenjeno polietilensko folijo, opremili najrazličnejše zbiralnike in deponije širom po svetu, od ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije, do Irana in našega Pančeva. Kot rečeno, je folija uporabna kot stabilna in nepropustna obloga tal in sten za deponije pri različnih kemičnih tovarnah, pri termoelektrarnah, tovarnah glinice in aluminija, za bazene procesnih vod pri najrazličnejših proizvodnjah, ki uporabljajo za okolje agresivne snovi, nadalje za urejanje deponij komunalnih odpadkov na zahtevnih tleh, kjer je nevarnost onesnaženja podtalnice, za gradnjo rezervoarjev in akumulacij za pitno vodo, za izolacijo kanalov za namakanje polja na poroznih tleh in podobno.
MADŽARSKI MILIJARDER
nalne oblike. Dneve in noči je razmišljal in kocka je bila rojena. Spomnil se je ideje, da bi lahko kocko prodajali v serijah. Madžarsko podjetje Konzumex je prevzelo izdelavo, toda šele tri leta pozneje, po dolgih prepirih z birokracijo in predpisi, se je kocka pojavila v trgovinah. Po nekaj letih se je pojavila tudi v tujini, ko je spreten trgovec zaslutil, da se v kocki skriva »zlata kokoš«. Ko mu je Rubik razložil delovanje kocke, je bil posel sklenjen. Nekaj mesecev pozneje je prišlo naročilo ameriške firme za milijon kock. Leta 1981 je bilo prodano že 20 milijonov kock, danes pa jih je že prek 500 milijonov. Težave z zaščito Rubikovih pravic je uredila
V zadnjem času pa niti na tovarniškem parkirišču ne smrdi več. Geokemik Heinrich Bohn, z arizonske univerze, je namreč izdelal domiselno čistilno napra-
Čeprav je v svetu več proizvajalcev podobnih folij, je prednost polietilenske folije, ki jo izdelujejo v firmi SLT, predvsem v tem, da jo izdelujejo v deset metrov širokih in do 200 metrov dolgih trakovih, ki tehtajo le okrog 4 tone. Tako z eno samo folijo pokrijejo celih 2000 kvadratnih metrov površine — ki nima nobenega stika oziroma šiva. S številom šivov, če so še tako dobro speti, se namreč povečuje tveganje. Druga prednost izdelkov te zahodnonemške firme je tudi ta, da vsak posel prevzamejo in izpeljejo v celoti, to pomeni, da opravijo tudi vso izvedbo skupaj s pripravljalnimi deli za podlago, na katero polagajo folijo. Tako sami preverjajo in odgovarjajo za vse faze izvedbe in lahko tudi garantirajo, da deponije in rezervoarji, obloženi s polietilensko folijo, lahko zdržijo brez puščanj 100 in več let in to ne glede na snovi, ki so shranjene v njih.
država. Rubik danes živi v razkošni vili z bazenom in savno, vrtom in sadovnjakom v Budimpešti, ima pa tudi svoj atelje, v katerem si »izmišlja« igračke in projektira hiše in stanovanja. Na voljo ima tri merecedese. Pred dvema letoma se je pojavila nova Rubikova igra — Rubikova ura. Doslej se je najbolj uveljavila na britanskem tržišču. Rubikova ura je sestavljena iz okrogle plastične ploščice, ki ima na obeh straneh po devet urnih kazalcev in številčnico. Vsaka ura kaže drugačen čas. Skrivnost je v tem, da ena vzmet poganja nekaj kazalcev. Potrebno je najti pravo kombinacijo z obračanjem vzmeti, da se dobi enak čas na vseh urah oziroma kazalcih.
DNEVI MURE V BLAGOVNICI
MORJE SE UMIKA
strokovni nasveti vsak med 16h in 18h
v Blagovnici Murinih kreatorjev dan razen sobote na oddelku MBM
Že nekaj dni se okoli mesta Šelifa dogaja nekaj nenavadnega: morje se umika, pa nihče ne ve zakaj. Na glavni plaži v mestu Tenes se je umaknilo za tri metre, v pristanišču pa se je gladina vode v primerjavi z običajno znižala za 60 do 80 centimetrov. Na dan so pomo-lele čeri, ki so bile prej pod vodo, in pravijo, da je ponekod morje za 15 metrov plitvejše. Ladje zaenkrat plujejo normalno, skupina raziskovalcev pa se pripravlja, da razišče pojav.
Območje Šelifa je znano potresno območje. Leta 1980 je to mesto popolnoma porušil potres, v katerem je umrlo pet tisoč ljudi. Šelif je že tretje ime tega mesta v novejši zgodovini, pred tem je bil Orle-ansville, zatem El Asnam in po potresu se je preimenoval po bližnji reki.
Lani se je v Du Kadiru blizu Šelifa zgodilo še nekaj nenavadnega, česar si do zdaj niso znali pojasniti: naenkrat je površje zemlje počilo in globoka razpoka je pogoltnila več sto metrov poti.
tozd IZBIRA
VELETRGOVINA

vo. V načelu je preprosta: smrdljive pline vsrkava zemlja.
Tovarniško parkirišče so razkopali in v jarke položili preluknjane cevi, približno 25 centimetrov globoko. Potem so cevi zasuli. Bistveno pri tem je seveda, da tal ne smejo niti asfaltirati niti tlakovati.
Odpadne pline zdaj vpihujejo v preluknjane cevi, smrdljivi plini uhajajo skozi luknjice v ceveh in ko se prerinejo na površje — ne smrdijo več. Prst je vsrkala organske snovi; mikroorganizmi v tleh pa razkrojijo škodljive snovi v nekaj urah oziroma nekatere v nekaj dneh. Praktična stran tega postopka je še ta, da so tla v okolici tovarne dobro pognojena z odpadnimi snovmi, ki so se razkrojile.
Zaenkrat je konstruiral samo napravo za čiščenje smrdljivih plinov. Njegov veliki načrt pa je, da bi poskusil na podoben način očistiti še dim iz termoelektrarne. Tudi tega namerava nagnati v tla. Prepričan je, da bi talno čiščenje lahko zmanjšalo uhajanje žveplovega dioksida, ki med
VESOLJSKI ODPAD
Z odpadki se ne dušimo samo na zemlji, tudi bližnje vesolje je že onesnaženo, kar dela velike preglavice načrtovalcem vesoljskih poletov. Samo v spodnji orbiti, manj kot 2 tisoč kilometrov od Zemlje, se giblje z veliko hitrostjo blizu 7 tisoč predmetov, ki jih je mogoče spremljati z radarjem, njihovo skupno težo pa ocenjujejo na 1.800 ton. Najbolj nevarni pa so predmeti, ki jih z radarjem ni mogoče zaslediti. Srečanje vesoljske ladje ali astronavta s takim predmetom, čeprav majhnim komaj nekaj milimetrov, pa se zaradi njegove hitrosti, ki dosega tudi 13 km na sekundo, lahko usodno konča.
Problema se je lotil inž. Kumar Ramohalli iz ZDA. Iznašel je ASPOD, satelit komunafec, ki naj bi v vesolju pospravljal odpadke. Satelit naj bi izstrelil v spodnjo orbito, kjer je teh odpadkov največ, ga z Zemlje usmerjali do odsluženih satelitov ali njihovih delov, potem pa bi začel samodejno pospravljati te predmete. S pomočjo leče, ki bi zbirala žarke s posebnega sistema ogledal, bi od blizu s koncentriranim žarkom razrezal satelit na manjše dele in ga z avtomatskimi rokami pospravil v svojo notranjost. Ko bi imel notranjost napolnjeno ali pa bi mu zmanjkalo energije, bi ga usmerili tako, da bi v zemeljski atmosferi zgorel, ali pa tako, da bi padel v morje na nenevarnem mestu. Problem z velikimi vesoljskimi odpadki je namreč ravno v tem, da se v medsebojnih trkih raztreščijo v majhne, neobvladljive delce ali pa, ko pridejo v atmosfero, ne zgorijo popolnoma in pri padcu na Zemljo lahko povzročijo hude nevšečnosti. Prvi tak satelit naj bi izstrelili v vesolje leta 1991 ali 1992.
V idilični italijanski Cremoni so pred tremi stoletji tri družine, Stradivariji, Amatiji in Guarneri-ji, izdelovale godala, ki jim še danes ni para na svetu. Je bila njihova skrivnost v mešanici lakov? V posebnem smrekovem lesu?
Ne v prvem ne v drugem, zatrjuje v svoji najnovejši raziskavi skupina mladih znanstvenikov iz Cambridgea. Drobce Stradivari-jevega violončela, izdelanega leta 1711, so pregledali z elektronskim mikroskopom in pod lakom odkrili osnovo iz tako imenovane pozzoulske zemlje, vulkanskega pepela, ki so ga v Italiji stole-
ostalim povzroča strupeni kisli dež, pa tudi uhajanje dušikovih oksidov. Pri vsem tem bi bilo takšno talno čiščenje bolj učinkovito in cenejše
Poskusno napravo za čiščenje dima iz termoelektrarne je že postavil. Našel je idealen teren z močno bazično prstjo. Ta lužna-ta prst je najbolj primerna za nevtralizacijo žveplovega dioksida in dušikovih oksidov. Oboji se namreč spremenijo v kisline, ko pridejo v stik z vlago v zraku. £veplov dioksid se spremeni v žvepleno kislino, dušikovi oksidi pa v solitrno kislino.
Ob čiščenju skozi tla se kalcijev karbonat v zemlji spreminja v sadro (gips). Zato mora biti v tleh čim več apnenca. Če je apnenca premalo, ga je pač treba dodajati, da so tla lahko kos vsem kislim snovem.
»Zdaj vpihavajo v dim apnenčev prah, ki veže žveplov dioksid. To stane od 500 do 2000 dolarjev za vsako nevtralizirano tono žveplovega dioksida. Talno čiščenje bi bilo desetkrat cenejše,« pravi Heinrich Bohn.
00 KOD TA LEPI ZVOK?
tja mešali v cement. Raziskovalci menijo, da so stari mojstri napravili iz tega pepela, jajčnega beljaka in vode podlago, ki je glasbilom zagotavljala ne le izjemen zvok, ampak tudi dolgo življenje.
Biokemik madžarskega rodu Joseph Nagyvary iz Teksasa, ki velja med raziskovalci glasbil za enega največjih poznavalcev, pa odklanja razlage kolegov z univerze v Cambridgeu. Analiziral je tinkturo, s katero so znamenite violine prepolirane in dal recept patentirati. V tej raztopini so, pravi Nagyvary, mesece »marinirali« glasbila, preden so jih dali sušit. Ključ je po njegovem v tem, da so lesne pore, ki se sicer pri sušenju zapro, po tem postopku ostale odprte. Odkril pa je še nekaj: elektronski mikroskop je pokazal, da so bile na lesu, iz katerega so narejeni znameniti inštrumenti, lesne gobe. Uspevale so na tirolskem lesu, ki so ga po rekah splavljali k naročnikom v Cremono. Znamenita godala so dobila tudi firnež iz 22 sestavin, ki pa so bile za vsako glasbilo posebej in malce drugače zmešane med seboj, da so dajale inštrumentu njegov posebni, značilni zvok.
Zarja in mrak
Prepiri o restavriranju Michelangelovih fresk v Sikstinski kapeli se še niso polegli, polemi-kom pa se že ponuja nova snov — čiščenje medicejskih nagrobnikov v novi zakristiji firenške cerkve San Lorenzo. Nihče sicer ne dvomi, da je ta akcija potrebna, saj je Vasari že leta 1534 opozarjal na figure, ki so počrnele od dima, in na vlago v prostoru. Vojvoda Cosimo L, na katerega je bila pritožba naslovljena, je sicer prepovedal prižiganje sveč in ukazal zatesniti tla in stene, toda od takrat je minilo že 455 let. Mlada restavratorja Francesco Panichi in Agnese Parronchi sta v štirih mesecih požrtvovalnega dela odstranila plast prahu in maščobe na kipih, ki so zasijali v novi stari bleščavi. Če bo za nadaljevanje dela zmanjkalo denarja, je pripravljena priskočiti na pomoč skupina nizozemskih mecenov. Tako bo ves prostor svetlejši, kar prav gotovo bolj ustreza Michelangelovemu konceptu
Tako teksaškemu raziskovalcu kot njegovim kolegom iz Cambridgea mnogi že živahno ugovarjajo. Prva raziskava znamenitih glasbil sega v leto 1830, ko je francoski fizik Felix Savart preskusil ducat stradivark in guar-nerk in zagotovil, da različnost njihovih zvenov izvira iz različne zavitosti in razmerja med prednjo in hrbtno stranjo inštrumenta. Danes jih raziskujejo tudi z računalniki. Seveda Japonci. Ju-sukaze Tšaki je »prepustil« stra-divarko računalniku, ki je nata-čno popisal vse odkrite podatke in pomagal, da so po njegovih napotkih napravili novo violino. »Cisto lahko se meri z originalno stradivarko, čeprav je plod tehnike,« zagotavlja Tšaki.
»Ah, bežite no, vsakih nekaj let izbruhnejo tako imenovana nova odkritja o teh glasbilih,« se smeji dobra poznavalka Maian-ne Wurlitzer-Briick, »pa kljub temu violine iz Cremone ostanejo neprekosljive!« Z njo se strinja tudi strokovnjakinja za akustiko Carleen Hutchins iz ZDA: »Čim pogosteje igrate na violino, tem lepše bo zvenela. In glavna prednost stradivark je njihova starost.«
VESTNIK. 13. APRILA 1989
STRAN 12
za. vsakogar nekaj
Caj proti pomladni utrujenosti
Po enolični zimski prehrani so na pomlad res zelo koristne razne zdravilne rastline, najbolj tiste, ki vsebujejo veliko tanina, druge grenčine in vitaminske komplekse.
Za čajne mešanice, ki krepijo
organizem in tek, prihajajo v poštev naslednje rastline: listi in korenine koprive, rman, kamilice, poprova meta, listi maline, ribeza, robidnice, gozdne jagode, vrednik, sporiš in cikorija.
Od plodov za vitaminske sad-
NADLEŽNA DLAKAVOST
ne čaje priporočamo 50% šipka in po 10% borovnic, maline in ribeza. Te čaje pripravimo nekoliko drugače kot ponavadi. Veliko žlico čajne mešanice za okrepitev organizma prelijemo z dvema decilitroma hladne vode, posodo pokrijemo in pustimo sati čez noč. Naslednjega dne čaj v pokriti po sodi zavremo, odstranimo in pustimo, da se ohladi. Čaj precedimo, osladimo po okusu in pijemo po malem večkrat na dan. V raznih kombinacijah čajnih mešanic za krepitev organizma veljajo za dobro in okusno dopolnilo tudi suhe hruške, jabolčni krhlji in bezeg. S tem ko krepijo organizem in obnavljajo njegove obrambne moči, vse omenjene čajne mešanice tudi preženejo znano pomladansko utrujenost. Ta pa po malem muči skoraj vsakogar med nami, ko je zime konec.
NISSAN
- PRAVA IZBIRA ZA VSEPOTREBE
*
NISSANOV PRODAJNI PROGRAM
• nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov (12.500 DM)
• nissan sunny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM)
• nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (15.000 DM)
• nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (15.250 DM)
TERENSKA VOZILA
• terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (29.500 DM)
• terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (25.900 DM)
nOB^
AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO 1 PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO!
Letošnja zgodnja in topla pomlad napoveduje, da bomo lahko kmalu segli po oblačilih s kratkimi rokavi, ženske bomo opustile nošenje nogavic, obuli bomo sandale. Začela se bo sezona dopustov, treba bo obleči kopalke. Toda vsa ta sproščenost v oblačenju ima tudi svoje senčne strani. Na dan pridejo vse drobne pomanjkljivosti, ki smo jih z oblačili uspešno prikrili. Ena takih nevšečnosti pri ženskah je povečana dlakavost. Dlake se pojavljajo na nepravih mestih, na primer na obrazu, rokah in nogah. Ker močnejša dlakavost deluje neestetsko, je treba že pred poletjem poskrbeti za primerno depilacijo. Dlake lahko odstranimo s kremami, voski in električno iglo. Toda ti postopki niso čisto enostavni in nenevarni. V kozmetičnem salonu RENATE MENHART, Lendavska 19 v Murski Soboti, vas bodo na strokoven način in brez neljubih posledic rešili nadležne dlakavosti, sicer pa opravljajo vso nego, kakršna je običajna v salonih. Salon lahko obiščete ob delavnikih, najavite se lahko tudi po telefonu 21 234. Čimprej se odločite za obisk v salonu, da boste negovane in lepe uživale na soncu in morju.
Dišavni šopek
Dišavna zelišča vežemo v šopke, šopke pa dodajamo jedem, da je okus še boljši. Mojstri v vezanju dišavnih šopkov so Francozi, umetnosti pa se lahko naučimo tudi mi. Šopek sestavimo iz aromatičnih zelišč, povežemo ga skupaj s sukancem, ko je jed skuhana, ga poberemo iz posode in zavrzšemo — ostane pa žlahtni in nenadomestljivi okus, pravzaprav kompozicija različnih ubranih okusov. Milega okusa je šopek, sestavljen iz zele-ninega stebla, peteršiljevih vejic in timijana. Tak šopek damo v juho, enolončnico ali pa v omako k pečenki.
Klasičnega okusa je šopek, v katerem so lovorjev list, peteršilj in timijan, pa nemara še zeleno steblo mlade čebule. Okus se prilega povsod, še posebno pa k perutninskemu mesu.
Pikantnega okusa je šopek iz rožmarina, timijana in bazilike, ta kombinacija okusov se prilega k paradižnikom, bučkam, jagnjetini pa k pikantnim mesnim omakam.
Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042) 49-466
N0VAT0RSTVQ
ESPRESSO TUDI V AVTOBUSU
Inovatorje imamo tudi doma, recimo Koprčane Boža Luzarja, ki je izumil kavni strojček. Pa ne običajnega, temveč takega, ki deluje na 25 voltov, zato je mogoče ponuditi pravo kavo espresso tudi v avtobusih, letalih in na vlakih. Za izum so zvedeli podjetni tujci in si že zagotovili pravice za prodajo takih strojčkov turisti-
čnim avtobusom v Evropski skupnosti. Toda Božo Luzar, ki je že dve desetletji samostojni serviser za hladilne naprave, čedalje bolj pa »poklicni izumitelj« —na minulem bruseljskem svetovnem salonu izumov je dobil dve nagradi —, kar naprej tuhta kaj novega. Da drži njegovo vodilo »izumljam tisto, kar
zahtevajo potrebe«, kaže v teh sušnih časih tudi njegova zamisel o strojčku za kuhanje kave, ki se ne bi menil za pomanjkanje vode. Izdelal je strojček s posebnim rezervoarjem za sto kav. Tako imenovana ničelna serija je že v delu. Že zdaj pa ima, posebno iz sušne Istre, preko 200 naročil za to koristno pogruntavščino.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21-232.
I. Oženil se bom — Magnet
2.	Od Murske do Kopra —' Don Juan
3.	The first time — Robin Beck
4.	Črne vrane — Snežna kraljica
5. Superstitious — Europe
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5. naj.
Oddaja 21-232 je na sporedu Radia Murska Sobota ob petkih od 18.00 do 19.00 (UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz).
Naj se nam
Ali veste, koliko litrov čiste pitne vode steče v straniščno školjko, če enkrat samkrat potegnete ročico splakovnika? Reci in piši devet. Vode že zdavnaj nimamo na pretek. Posebno pa nam je primanjkuje od tedaj, ko smo pozidali zemeljsko površje, bodisi da smo zidali hiše ali gradili ceste. Skozi takšna tla deževnica ne more ponikniti v globi-
Vroči
cigančki
so kolački iz kvašenega testa, obloženi z zelenjavo, mesom in sirom. Namesto kvašenega testa lahko uporabimo tudi listnato testo, da pridobimo na času. Vroče cigančke ponudimo kot prigrizek ali malico. Dopolnjeni s solato ali sadjem pa so že primerna večerja.
Za pripravo cigančkov potrebujemo pločevinaste modelčke (kot za tortice) s premerom 10 do 12 cm. Napolnjene naložimo v večji pekač in spečemo. Na osebo računamo 2 cigančka.
Sestavine za približno 12 cigančkov:
Testo:
40 dag kvašenega testa (30 dag moke, 2 dag kvasa, mlačna voda, sol) ali 40 dag listnatega testa.
Nadev:
12 tankih rezin salame,
12 dag kuhanega prekajenega mesa ali šunke,
12 dag sira,
1 čebula,
3 paradižniki (sveži ali vloženi v lastnem soku), sol, poper, zelen peteršilj.
Zamesimo kvašeno testo, povaljamo v hlebček in počakamo, da vzhaja. Če uporabimo listnato testo, ga odtajamo. Testo razvaljamo v 1/2 cm debelo ploščo. Modelčke pomastimo z margarino ali oljem, pomokamo in obložimo s primerno velikimi kosi testa in dobro potlačimo v modelčke.
Meso in sir zrežemo na drobne kocke, čebulo in paradižnike na tanjše rezine. Na testo naložimo rezine salame, čebulo, nakockano meso in paradižnik ter kockice sira. Malo solimo in popopramo, nazadnje potresemo s peteršiljem. Pečico segrejemo na 200° C in pečemo približno 20 minut.
smili narava!
no, ampak se steka v kanalizacijo. Vrh tega voda že zdavnaj ni pitna povsod. To vedo predvsem prebivalci velikih mest.
Kaj lahko storimo, da bi položaj vsaj malo ublažili? Kar precej, zakaj tudi neznatna bitja povzročajo, da se kopičijo odpadki. Ko gre za uporabo vode, ljudje še zdaleč niso neznatna bitja. Vrnimo se k prejšnjemu zgledu: devet litrov vode pri enem potegu naraste v letu dni na astronomsko količino 20 tisoč litrov; toliko vode porabi gospodinjstvo s tremi ali štirimi člani. Če hočemo izplakniti straniščno školjko, nam zadostujejo trije litri. Kaj naj bi vodo v stranišču prihranili? Dvignimo pokrov splakovnika in položimo vanj velik kamen ali opeko. Pokrijmo spet in stvar bo opravljena.
ZDRAVLJENJE
HRIPAVOSTI
Pri hripavosti je sluznica v žrelu rdeča in polna sluza. Lahko se vnamejo tudi glasilke. Nenehno se odkašljujemo in hrkamo, toda v grlu nas stalna praska in peče. Tudi na splošno se slabo počutimo. Nekaj dni se moramo paziti cigaretnega dima, kaditi pa sploh ne smemo. Preudarno je, če prizanašamu glasu. Grgrajmo poparek iz preslice, lahko pa si tudi pripravimo mešanico enakih delov slezovca in kamilic. Pomagajo vlažne in hladne obloge na vratu. Hkrati si noge namakajmo v vodi, ki ji prilivamo vročo vodo, da bo temperatura naraščala.
Hripavost kmalu preženemo, če jemo sladoled. Če pa smo hripavi dlje kot dva tedna, moramo k zdravniku.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
69000
SOBOI A. Objavljene pripise honoriramo.
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka. 20. aprila na naslov: VEST-
— Kje so tisti časi, ko smo se dokazovali z velikimi ribami in malo inflacijo? (Ja Maj
— Ali ti na tvoj trnek nič več ne loviš, tvoja nekdanja ribica (Vom)
— Tudi za ribarjenje v kalnem je treba imeti ribiški pribor (Hec)
— Io je pozdrav izginulemu ribjemu zarodu biološko mrtvi Muri (Hec)
— Glej ga! Kar z roko vabi ribe, kot da bi kure hranil. (M. Duh)
Titova 29/1.
MlRSKA
SESTAVIL MARKO NAPAST	KDOR JE DOLŽAN HODITI V ŠOLO	a VOKAL, OPUŠČAJ	VRHNJE OBLAČILO	ORODJE ZA KOPANJE, ROVAČA	SVETU ZVEZDA V ŠKORPI- JONU	CIGARETNI OGOREK	PRISTANI- I ŠČEV I IZRAELU 1
VOJAŠKA ČEPICA BREZ ŠČITKA							
OPORNI STEBER							
ORODJE ZA NANAŠANJE BARVE							
IZOLACIJA						VRSTA DELFINA	MESTO V NEW MEXICO V ZDA
GORA V ŠVICI			ŠIBA ROGAČ S KLEŠČAMI				
OKRAS MOŠKEGA LICA				OBDOBJE OKROGLINA			
MESTECE PRI OPATIJI							
ODRASEL MLADENIČ PRI STARIH GRKIH					IGRALNA KARTA		
ZAHOD		ŠENTJURC LIDIJA JEZERO V TURČIJI			TULEC	FILMSKA IGRALKA RAS	KASTRIRANO DOMAČE GOVEDO
ODDAJA SOBE Z LEŽIŠČEM ZA NOČ							
MESTO V SZ SEV. VZH. OD MOSKVE							
PUŠČAVSKI RIS							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: enkalon, leopard Endrigo, kare, Al, T. Atena, rilec, oborina, ME, JAR, origami, Tisa EM, ostrina, rt, Ilin.
STRAN 13
VESTNIK, 13. APRILA 1989
križem kražem po šotah
ISKALA SEM POMLAD
Lep sončen dan me je zvabil v naravo, da poiščem čisto pravo toplo in sončno pomlad. Pridem v gozd in zaslišim petje ptic. Rečem si: »Te ptičke je prebudila pomlad.« Siničke, kosi, vrabčki in mnoge druge ptice mi pojejo prelepo pomladno pesmico. Ko hodim še nekaj časa, zagledam parček, srnico in srnjaka. Nežno se oblizujeta. Rekla sem si: »Tudi njiju je našla pomlad.« Ker ju preplašim, skočita za grm. Zazrem se v ta grm. In kaj opazim? Ves je zelen. Začel je brsteti. Zdaj vem. da sem našla pomlad. Toda nikjer še nisem videla zvončkov, trobentic ter drugih znanilcev pomladi. Vendar glej! Naenkrat je pred mano bela preproga zvončkov. Natrgam jih velik šopek, vmes dam tudi trobentice in mačice. Nastal je pravi pomladanski šopek. Zdaj še bolj pozorno opazujem, kaj se je spremenilo-. In vidim, da tudi trava že zeleni in vse se prebuja.
Ko pridem domov, vsem povem, da sem našla pomlad. Pokažem jim šopek cvetic. Dam jih v vazo in tako je tudi v našem domu pomlad.
Brigita Franc, 5. a, OŠ Grad
MOJ ROBOT
Ta šola! Pridem domov in že spet naloge. Pogledam v matematični zvezek. Samo dva računa. Super! Nič drugega!
Ko končam, sedem na kolo in k babici. Ojej, ampak kaj je to! Saj babice sploh ni. Na mizi stoji majhen robot. Vsa sem iz sebe. Potem pride babica in me vpraša, kateri datum je. Odgovorim: »23. april, ja, saj imam rojstni dan! Hvala babi! Takšen je, kot sem si ga želela — robot namreč.«
Tisti dan je babica pospravljala hišo in kuhala kosilo. Rečem ji: »Jaz in robot Janko bova pospravila hišo.«
»Na kosilo bodo prišli mama, očka in Sestrica Tina,« reče babica.
Začnem pomivati okna, pa pride robot in reče: »Pusti, bom jaz.«
Dam mu krpo. Takrat se začne dirka. V četrt ure se hiša sveti kot nova.
Kako šele je. Trebuh mu odpreš in mu daš vanj krožnik z jedjo. Ko je lačen, mu na trebuhu utripa lučka.
Kot sem že prej povedala, najrajši pospravlja. Spi v svojem naslonjaču. Zjutraj odpelje sestrico v vrtec.
Bilo bi lepo, če bi bili na svetu res taki roboti. Ampak, kaj hočemo, tudi brez njih je življenje lepo, zanimivo in pestro.
'------------Politična
Mi gremo, gremo v Beograd pred vlado, tja. kjer se zbira vse staro in mlado.
Šuvar, Stanovnik. Miloševič, kdo so vsi ti?
/zgleda, da letos reforme bodo tri.
Gopodarska. politična, partijska so to. upamo, da nas iz krize popeljale bodo.
Naši politiki izgubljajo glave, ker ne uspejo-narediti dobre ustave. Zunaj po cestah ljudje
v rokah različne napise držijo.
Na njih polno nevarnih je stavkov.
zaradi nedela spet bo povišanje davkov.
Če bomo še naprej sedeli.
se jokali.
dolgov nikoli ne bomo Slavko Fartelj, 8..B, ^odplačali.OS Ivan Cankar. BogojinaJ
NA RIBOLOVU — Narisala (linorez) Brigita Gjerkeš, 6. b razred, O$ f urnisce.
Športni dan nekoliko drugače
Tovarišica nam je pri razredni uri povedala, da bomo imeli športni dan. Dala nam je tudi navodila, po katerih smo se morali ravnati.
Zjutraj smo se zbrali pred šolo in pomalicali. Po malici smo šli proti severu. Fazaneriji. Tam smo se skupine razšle, vsaka na svojo stran. Naša skupina se je obrnila proti vzhodu. Najprej smo izmerili debelino hrasta, potem višino smreke in nazadnje smo se pogovarjali o podrasti. Čas za raziskovanje je hitro minil in vrnili so se k tovarišici. Skupaj smo odšli proti Markišavskem gozdu. Tudi tam smo izmerili debelino in višino, le da so bila drevesa tanjša in manjša. Ugotovili smo tudi, da se podrast zelo razlikuje od podrasti v Fazaneriji. Tam smo se pogovarjali tudi o tem, kako bi se v tem letnem času prehranili v gozdu. Pri tem smo imele vse skupine enako mnenje. Po tem delu se je prilegel počitek. Pomalicali smo tisto, kar smo si prinesli s sabo. Po počitku smo se odpravili na jug, v park. Tam smo našli najdebelejše in najbolj veliko drevo. Na koncu smo se vsi zbrali pri tovarišici in vsak vodja skupine je prebral delo komisije. Nato smo se še malo poigrali in odšli domov.
Naš tako težko pričakovani športni dan je uspel. Vsi smo bili veseli in zadovoljni. Takih in podobnih športnih dnevov bi si lahko samo želeli.
Uroš Legen, 4. d, OŠ Dane Sumenjak Murska Sobota
MOJ BODOČI
Če bi našla pravega fanta, bi se z njim poročila, pri dvaindvajsetih; mož pa bi jih naj imel nekaj več. Želim si, da bi bil moj bodoči dober, prijazen in izobražen. Bil naj bi delaven in skrben, da bi veliko zaslužil in nama ustvaril topel in prijeten dom. Če bi si ustvarila družino in imela otroke, bi želela, da bi za nje pridno skrbel in jim dal vse tisto, za kar sem bila kdaj jaz kot otrok prikrajšana. V času dopustov bi šli vsi skupaj na oddih.
Ker sem še premajhna, da bi o tem tako resno razmišljala ter govorila, bom vse prepustila času.
Marjetka Horvatič, 6. a, OŠ Franc Belšak, Bučkovci
V glasbeni šoli
Obiskujem prvi razred glasbene šole v Lendavi. Učim se igrati na kitaro. Vsak ponedeljek in četrtek imam po dve uri pouka. Najprej odigram vaje, potem pa imam uro teorije.
Vsak začetek je težak. Sedaj pa že poznam glasbeno abecedo in je vse mnogo lažje.
Moja sestra obiskuje četrti razred glasbene šole, oddelek za klavir. Zato sem se tudi jaz navdušil za kitaro. Ko bom že dobro igral, jo bom lahko vzel s seboj komarkoli. sestra pa klavirja ne bo mogla.
Petje in glasbe me veselita, zato rad obiskujem glasbeno šolo.
Gorazd Krampač, 3. a, Podružna OŠ Drago Lugarič, Gaberje
Pomlad na deželi
K nam je prišla pomlad. Narava se je prebudila. Zacvetele so trobentice, vijolice, marjetice, mačice in zvončki. Ptički se vračajo v stara gnezda. Prebudili so se zimski zaspanci. Kmetje imajo polno dela. Delajo na vrtovih. Sejejo solato. Obrezujejo sadno drevje in vinsko trto. Spomladi čistimo tudi okolje. Čisto okolje je lepše in bolj zdravo.
Nina Vereš, 2. razred, OŠ Marija Rožman, Stogovci
----------VOJNE--------------------
Vojne, vojne, to hude so reči.
Človeka ob besedi tej glava zaboli.
Beda, smrt in kri — to v vojni zaživi, na bojiščih trupel polno povsod leži. A v domu praznem otrok joka, po očetu, ki ga ni, žalostno stoka. Kdaj otroške solze trda srca omehčajo, da ljudje po celem svetu spoznajo, da v slogi in bratstvu le lahko živijo.
grozote in vojne pa z zemlje spodijo ? Matej Celec 4 d OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
Narava se prebuja
Končno je spet pokukalo sonce izza oblakov in pregnalo dolgočasno zimo. V še zaspano naravo je poslalo neznanega pleskarja, ki jo je vso odel v zeleno. Iz zemlje so pokukali prvi znanilci pomladi, kot so: zvončki, trobentice ... in okrasili naravo s svojimi čari. Sedaj še samo čakajo, da bodo pridrveli otroci, ki jih bodo lahko razveselili. Kmalu se bodo vrnile še ptice selivke in nam še bolj popestrile zgodnje pomladne dni. Tudi drevesa so se verjetno že naveličala stare gole obleke. Nadela si bodo novo, iz katere bodo ob svojem času pognali popki in lističi. Čez nekaj časa jo bodo še okrasila s cvetovi. Tudi živali so se naveličale zimskega lenarjenja. Čez vso zimo so lenarile, tako bodo zdaj pridno delale in si vsaka na svoj način iskale hrano.
Tako se narava zopet prebuja iz zimskega spanja.
DARJA FLISAR, 6. a, OŠ PUCONCI
Pokrajina se je kopala v pomladnem soncu in lep je bi! pogled z griča na Trojico. Mogočna cerkev s tremi zvoniki je kraljevala nad rahlo valovitim gričevjem in belo zidovje starega samostana je dopolnjevalo njeno podobo. Tri stoletja stoji tam gori in se ozira po Slovenskih goricah.
Sedim na bujni preprogi trav, ozaljšani z rumenimi cvetovi regrata in posuti z drobnimi marjeticami. Uživam v naravi, ki se mi bogato razdaja.
»Lepo pomlad imamo, mar ne...?So vam naši kraji všeč? Ja, Trojice ne najdete povsod. . . Pa, srečno!« me je s počasi izgovorjenimi besedami ogovori! mimoidoči. Leta so mu razo rala obraz in ukrivila hrbet. Gledal sem za njim. S prevelikimi čevlji je krevsa! po asfaltni cesti, da je odmevalo v tiho okolje.
»In zakaj vendar sedim tukaj?« mi je šinilo skozi možgane, ko sem preneha! sanjariti. Neštetokrat me je zadnja teta vodila pot tod mimo, a se nisem nikoli ustavil. Danes pa, glej, kot bi mi nekdo velel:
»Zaustavi vozilo ob cesti. I/ miru se ozri po pokrajini in se spomni, da si bi! del nje.«
Sonce je zatonilo in nenadoma je, kot žaromet izza temine, spet posijalo proti vzhodu, proti Zgornjemu Porčiču. Izpod gričevja se je komaj zaznavno vila stara struga Ročice. Vzporedno z njo je tekla voda v ravnem, sveže izkopanem koritu. Zagledal sem se v dolino pod seboj, kjer ob opusteti strugi potoka stoji onemogel mlin.
Pozimi leta 1941 sva se z očetom za trenutek ustavila na hribu nad Ketiševim mlinom. Štiri teta sem bi! star in oči so mi zalivale solze. Brisal sem jih v rokav prekratkega suknjiča in oče je sta! ob meni z resnobnim obrazom. Gledal je, zdaj proti Gornjemu Porčiču, zdaj v dolino pod seboj, in me bodril:
»MHn strica Tirzeka ni tako daleč od našega doma in tu ti ne bo ničesar primanjkovalo .. ,«Se je hotel nekaj reči, pa so se mu besede ustavile v grlu. Pomislil je, kako je moja mati hlipala ob slovesu in pravila:
»Kaj res ga moramo dati služit? Naj bi ostal doma, mogoče se bodo vrnili boljši časi?« Potem,
»In zakaj vendar sedim tukaj?« mi je šinilo skozi možgane ...
me je ljubeče pobožala po licih, se zavila v dolgo pleteno ogrinjalo in počasi odšla v hišo. Od žalosti spačen obraz se je nekaj trenutkov za tem pokazal v oknu hiše na bregu. Nemo je zrla za nama.
»Preveč jo je prizadelo, pa še sedaj, ko pričakuje petega otroka,« je nekako sam sebi zamrmral oče in glasno dodal:
»No, Franček, nehaj jokati. Pri stričevih bodo mislili, da si mevža.«
Stopala sva po bregu navzdol. Drselo je, da si se komaj držal na nogah. In sneg je škripa! pod podplati in zeblo me je v noge, obute v čeveljčke iz svinjskega usnja. Škozi pore je pronicala moča in mraz se je vpija! v nogi.
Prispela sva do sredine Kranjčevega brega, ko so se oglasili trojiški zvonovi. Z vsemi tremi bronastimi velikani so vabili zvonarji vernike k nedeljski pozni maši. Preneha! sem hlipati, da bi prisluhnil sozvočju zvonenja. Lepo je bilo slišati, kako se je čez zasneženo pokrajino razlegalo: »Bim-bam, bim-bam, bom...«
»Dober dan bog daj!« je zmotila idilo starka, ki nama je prišla naproti. Iz povešenih ust na mlahavem obrazu je spuščala v zimski dan belo sapo. Bilo ji je kakih sedemdeset let in zdelo se je, da poslednjič leze v ta breg. Preveč jo je zdelalo življenje. Bila je neka dekla iz Oseka. Obraz ji je objemala zlizana svilena ruta, nizko telo pa je bilo ovito v črno štrekanco, izpod katere je do tal segalo staro temnozeleno krilo, spodaj okrašeno z plišastimi pasovi. Nedeljo za nedeljo je bila pozimi tako oblečena.
»Kdo bi ji kupil nov gvant, ko pa je le še za nadlogo pri hiši,« je pogosto po moško modroval njen gospodar.
»Čigavpa si ti, nisem te še videla,« me je ogovorila ženica.
Molče, skoraj prestrašeno sem jo gledal, ona pa me je s koščeno roko prijazno potrepljala po rami. Stopil sem korak nazaj in se boječ oprijel očetovih nog.
»Štefanečeva z gornjega konca Trojice sva, tam poleg Porčiča smo doma. Malega peljem služit k mlinarjevim,« me je rešil iz zadrege oče.
»Revček, revček. . . Tako si še majhen, pa že moraš od hiše,« je zamišljeno dodala starka in je počasi, drseče nadaljevala pot.
»Kaj hočemo, nam je pač tako usojeno . ..« je še mrmrala sama sebi.
Grebenjak pri stričevem mlinu je bil ves olepšan z ledenimi svečami. Voda je odtekala po zaledenelih lesenih žlebovih, speljanih mimo pogonskih koles. Bila je nedelja in mlin je stal. 4
Zagledal sem se v velika, zeleno prepleskana pločevinasta vrata in milo se mi je storilo ob misli, da bo sedaj to moj novi dom, da ne bom več živel z brati in materjo.
»Zdaj bodi dovolj te cmeravosti. Bodi korajžen. Vstopila bova! Tukaj ti ne bo ničesar manjkalo ...« je velel oče in že sva bila v prikletu, polnem vreč z zrnjem in moko.
»Je kdo doma?« je povzdignil glas oče.
»Le naprej, le naprej!« je izza kuhinjskih vrat velel mladeniški glas.
Iz veže so vodila vrata v mlin, kuhinjo in prednjo hišo. Kmalu je prišel iz kuhinje bratranec Tonček s krožnikom potice v rokah.
»Čakal sem vaju. Ostali so pri maši. Gremo v hišo, tam je toplo,« je velel in trenutek za tem v prostrani kmečki sobi nadaljeval:
»No, Franček, ti je všeč pri nas?«
Uvidel je mojo potrtost in ni vedel, kako bi me razvedril.
»Skupaj bova mlela in krave bova pasla poleti. Boš videl, da bo lepo,« je iskal spodbudnih besed.
Boječe sem se ozira! po prostoru, od velike krušne peči je prihajala prijetna toplota. Pohištvo je bilo skoraj novo. Lepše od domačega. Sedli smo na klop za veliko mizo v kotu, pogrnjeno s čistim starinskim prtom. Tonček, ki mu je bilo kakih dvajset let, nama je prijazno ponudil potico.
Ko so se vrniti stričevi iz cerkve, sem sredi belega dne spal v veliki postelji v štublu. Tonček me je tako za nekaj časa rešil mučne zadrege ob srečanju s stričevo družino, katere del sem ostal celo desetletje.
Mlinarji so bili poleg kovačev, kolarjev, čevljarjev in drugih obrtniki, katerih mize so bile skoraj vedno polne hrane, in tudi za obleko in obutev se je našlo dovolj denarja. Na Ročici so stoletja dolgo mleli stari mlinski kamni. Kakih pet mlinov je stalo od njenega izvira do izliva v Pesnico. Precej za lenobno tekoče vodovje, dolgo le kakih petnajst kilometrov.
Pozneje, ko sem doraščat, mi je Katika, žena strica Tirzeka, pripovedovala o preteklosti Ketiše-vega mlina, o svojem življenju in preteklosti Trojice.	_
V drugi polovici devetnajstega stoletja je bi! lastnik mlina neki Koren. Kdo bi vedel, od kod je priromal v to dolino pod Trojico. Od njega je kupil mlin Jakob Strniša. Leta 1854 se je rodil v Križevcih na Murskem polju — ali pri Sv. Križu, kot so takrat pravili temu kraju. Od tam se je priženil v Krog v Prekmurju in imel mlin na reki Muri.
Nekoč je z družino romal k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, da si izprosi od Boga milosti, zdravja in blaginje.
Velika baročna cerkev je bila prepolna vernikov, ki so skesanih src molili in spremljali po dve, tri ali več maš. Ob romanjih so opravljali menihi službo božjo tudi pri stranskih oltarjih in v kapelicah, ki jih ima Trojica veliko.
Molitve, petje pesmi v čast nebeščanov in globoki vzdihi vernikov so preplavljali velik obokan cerkveni prostor, ki so ga osvetljevale neštete sveče, prižgane na oltarjih in na velikih lestencih.
Po spovedi so Strnišev! opravili obhajilo in se napotiti skozi množico na križev pot.
Po bregu, ki gleda od Trojice proti Lenartu, so bile razvrščene postaje križevega pota. Kristusovo trpljenje je bilo upodobljeno v obliki velikih lesenih rezbarij. Spodaj, ob vznožju hriba, so verniki padali na kolena in ob prvi postaji začeli z molitvami in petjem. Kleče so se počasi pomikali od postaje do postaje po bregu navzgor.
Bolečine so premagovali z mislimi in upanjem, da jim bo Bog poplačal trpljenje z dobro letino ter zdravjem pri svojcih in živini.
Strniševi: Jakob, njegova žena Margita in hčerka Gabika, so se s poslednjimi močmi bližali štirinajsti postaji križevega pota, ki je stala ob cerkvi na vrhu hriba. Zemlja je bila krvava od ranjenih kolen številnih romarjev.
Lici slabotne šestnajstletne Gabike sta bledeli, dokler se ni zgrudila, da ji je rožni venec zdrse! po bregu. Starša sta jo odnesla v senco košate lipe, ki je stala ob samostanu.
Okoli Strniševih so se prerivali radovedneži. Starke so majale z glavami in menile, da bi morali poklicati katerega od menihov iz samostana. Odnehale so, ko so zvedele, da je bilo dekle tega dne že pri obhajilu.
Ko je Gabiko minila slabost, sta jo starša prijela pod pazduho in počasi so se napotili navzdol proti trgu. Na obeh straneh ceste so bili krošnjarji. Pod veliko belo platneno streho je prodaja! lectar medenjake v obliki pisanih srčkov, konjičev in iz velikega bakrenega vrča je dišalo po medici.
Medica je Gabiko okrepčala. In ko so si Strniševi potešili glad z medenjaki, so krenili na dolgo pot. Čakalo jih je čez štirideset kilometrov hoje.
Pešačiti so po bližnjici skozi bukov gozd. Gabika je bila še vedno bleda v obraz in korak ji je zastajal. Starša so začele spreletavati zle slutnje. Dekle je začelo bolehati pred kakimi šestimi leti. Gombocova Tera iz Kroga v Prekmurju, ki je veljala v vasi za ljudsko zdravnico, je dala vedeti, da bo dekle zapustilo ta svet še v rosni mladosti.
Steza, po kateri so se vračate skupine romarjev proti vzhodu, je iz Trojice kratek čas vodita skozi gozd, se spustita med njivami in ob strugi Ročice proti Korenovemu mtinu.
Strniševi so se zagledali v leseno kolesje Korenovega mlina. Mlin je mirovat in voda je šumeč tekla skozi dvignjeno zapornico.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 13. APRILA 1989
šport
----Pridobitve----------------------
TRIMSKI KABINET
V GORNJI RADGONI
V radgonski občini namenjajo v zadnjem obdobju posebno skrb urejanju nekaterih športnih objektov, ki so pomembni za nadaljnji razvoj telesne kulture. Tako so v Apačah uredili atletsko stezo in asfaltirali odbojkarsko igrišče, v Radencih so usposobili razsvetljavo na rokometnem igrišču, v Stogovcih so uredili centralno ogrevanje v dvorani, pri Vidmu pa nogometno igrišče in atletsko stezo, na sejmišču v Gornji Radgoni so usposobili dve teniški
igrišči ter prenovili radgonski dom Partizana in v nekdanjih prostorih Kluba mladih, do katerega so mladi imeli slab odnos, uredili trimski kabinet.
Predsednik radgonskega Partizana Milan Kurbus je ob odprtju trimskega kabineta posebej opozoril na pomembno pridobitev, ki bi jo morali vsi občani s pridom izkoristiti. Pri ureditvi trimskega kabineta je bilo opravljenih čez 100 prostovoljnih delovnih ur, pri čemer so se najbolj izkazali rokometaši, pomagali pa so tudi nogometaši, članice rekreativne skupine in nekaj posameznikov. Trimski kabinet je opremila tovarna Elan s svojimi rekviziti: večnamensko klopjo, vlečno napravo, utežmi, švedsko lestvijo, kolesom in drugim. Oprema je stala okrog 10 milijonov dinarjev, prav toliko pa potrebna dela. Sredstva sta prispevali TKS in ZTKO občine Gornja Radgona. Trimski kabinet bodo uporabljale predvsem sekcije društva Partizan, dvakrat tedensko, v torek in četrtek od 19. do 21. ure, pa bo na voljo zunanjim članom. Za obisk v trimskem kabinetu bo potrebno plačati simbolično ceno 2.000 dinarjev. Vadba v njem bo pod strokovnim vodstvom članov društva.	Feri Maučec
Nogomet
Tretja zaporedna zmaga Mure
V tretjem spomladanskem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi so nogometaši Mure iz Murske Sobote v gosteh premagali Domžale s 3:2. Strelci za Muro: Lopert, Gabor in Jančar. Tako je Mura dosegla tretjo zaporedno zmago v spomladanskem delu tekmovanja in je z 20 točkami, toliko jih ima tudi Ljubljana, na drugem mestu lestvice. V naslednjem kolu igra Mura doma z ljubljansko Svobodo.
V tekmovanju druge slovenske nogometne lige vzhod sta pomurska ligaša gostovala in se vrnila brez točke-. Lendavska Nafta je izgubila z Železničarjem z 1:3 v Mariboru. Gol je dal Erceg. Veržej pa je premagala Dravinja v Slovenskih Konjicah z 0:2. V naslednjem kolu igra Nafta doma s Steklarjem iz Rogaške Slatine, Veržej pa s Partizanom iz Slovenj Gradca.
Tekmovali pionirji in rekreativci
ŠD Tišina — Kolesarski klub Tropovci organizira v soboto, 15. aprila 1989, ob 15. uri prvenstvo severovzhodne Slovenije v ciklokro-su za pionirje in rekreativce. Tekmovali bodo na 500 m dolgi krožni progi po kategorijah: pionirji B, pionirji A, rekreativci do 20 let, od 20 do 30 let in nad 30 let. Prijave zbira ŠD Tišina — KK Tropovci najpozneje do 10. aprila 1989, rekreativci pa se lahko prijavijo tudi uro pred štartom, ki bo pri gasilskem domu v Tropovcih. Tekmovanje rekreativcev šteje za prvenstvo Slovenije.
BREZ IGRALCA MED NAJBOLJŠIMI
Na republiškem pionirskem TOP turnirju v Ljubljani, je sodeloval le en Pomurec, Sapač, en v drugi skupini z rezultatom 6:3 zasedel dobro drugo mesto. Pomurci pa po več kot dvajsetih letih niso imeli predstavnika v prvi skupini, saj je sicer vedno kdo igral med najboljšimi.
Drugi regijski selekcijski turnir pionirjev, ki je bil v Radljah, Po-murcem ob slabih igrah ni prinesel boljših uvrstitev, kar tudi ne preseneča, saj je danes takšno stanje pomurskega pionirskega namiznega tenisa in bi se moral ob tem nekdo, posebno v NTK Sobota krepko zamisliti. V prvi skupini je Brumec iz Radgone brez zmage zasedel deseto mesto, enako v drugi skupini brez zmage Sobočan Klemenčič, v tretji skupini je bil Sobočan Horvat z rezultatom 5:4 četrti, Radgončan Uhan sedmi, Sobočana Šadl in Kostovič pa osmi oziroma deseti. V četrti skupini je z rezultatom 8:1 zmagal Radgončan Kolbl, Getov pa je zasedel tretje mesto.	M. U.
drugi v državi I
V Paračinu je bilo državno pionirsko prvenstvo v strelja- I nju z zračno puško. Lep uspeh so dosegli pionirji ABC Pomur-  ke — Mesne industrije iz Murske Sobote, saj so s 530 krogi (kar je nov občinski rekord) zasedli drugo mesto. Med posa-  mezniki je bil Tomaž Trplan s 180 krogi peti, Boris Škedelj s I 177 krogi enaindvajseti in Igor Makari s 173 krogi petdeseti. | Tekmoval je še Goran Maučec (Noršinci) in s 177 krogi pristal na štiriindvajsetem mestu. Na državnem mladinskem prven- _ stvu, ki je bilo v Sarajevu, pa je ekipa Noršinec s 1076 krogi za- I sedla sedmo mesto, enako uvrstitev je s 367 krogi dosegel An- I drej Horvat med posamezniki.	•
V Štorah je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal železarja-livarja. Sodelovali so tudi  strelci Noršinec in s 1111 krogi zasedli prvo mesto ter drugič I osvojili pokal. Med posamezniki je bil Bukovec s 379 krogi pr- | vi, Janez Horvat pa s 373 krogi šesti. Ljubo Špindler pa je zadel 359 krogov. Sodelovalo je 20 ekip.
K. Turner
Vodi Murska Sobota
V Murski Soboti je bil tretji pozivni turnir pionirjev in mladincev Pomurja v judu. Sodelovalo je 66 tekmovalcev iz Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Čakovca. Rezultati — pionirji: do 28 kg: 1. Emiša, 2. Lesjak, 3. Rančigaj (vsi MS); do 31 kg: I. Zajtl (Le), 3. L. Cikajlo in Škrilec (oba MS); do 34 kg: L Čuk (MS), 3. Kralj (MS) in Novak (Le); do 38 kg: 3. Lazar in D. Vaheb (oba MS); do 42 kg: 2. Pavlič, 3. Kocan in Graf (vsi MS); do 46 kg: 2. Kuplen, 3. Djurov (oba MS); do 50 kg: 1. Giažar, 2. Kovač (oba MS); do 60 kg: 1. Šeruga, 2. Mazouzi in 3. Kerec (vsi MS); nad 60 kg: I. Bohar, 2. Lipič (oba Le). Mladinci — do 59 kg: 1. Breznik (Le) 2. Brozovič in 3. Mazouzi (oba MS); do 70 kg: Stoti (MS), 2. Vučko (Le.), 3. Šterman (MS); nad 70 kg: I. Kos (MS), 2. Recek (Le.), 3. Pozde-rec in Sadi (oba MS). Po treh turnirjih vodi Murska Sobota s 181 točkami pred Čakovcem, 72, Lendavo, 68, in Ljutomerom, 12 točk.	-p kos
LJUTOMERČANI ŠESTI
V dvajsetem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Križevcih po pričakovanju premagal Železarja s 3:0. To je bila tudi priložnost, da so v ekipi zaigrali mladi tekmovalci Sašo Zidar, Boris Gnit in Matjaž Štrakl ter povsem upravičili zaupanje trenerja Toneta Ficka. V predzadnjem kolu igra Agroplod Ljutomer, ki je z 20 točkami na šestem mestu, v Topolšici.
-	Rokomet "	.......
ZMAGALI LE BAKOVCI
V šestnajstem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi so Bakovci v Murski Soboti pred okrog 500 gledalci premagali Krško z 31:26. Strelci za Bakovce: Kozel 11, Katona 6, Horvat in Lovenjak po 5, Antolin 3, Smodiš 1. Bakovci so s 16 točkami na sedmem mestu lestvice, v naslednjem kolu pa igrajo v Šoštanju. V odločilni tekmi za obstanek v prvi republiški ligi pa je Polana v Murski Soboti izgubila s Cerknim 21:22. Strelke za Polano: S. Hozjanova 11, M. Hozjanova 3, Vugrinčeva 3, Šernekova 2 in Lackovičeva 1. V naslednjem kolu igra Polana zopet doma s Ferrotehno.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige vzhod so vsi trije pomurski ligaši gostovali in se vrnili praznih rok. Rokometaši Aero Celja so premagali Toko iz Črenšovec s 37:26 (Šemek 11, Donko in Glavač po 4), Branik je premagal Radgono s 26:16 (Merčnik 5, Perša 5 in Felkar 3), Velika Nedelja pa je zmagala s Krogom 21: 15.
PNL
Rezultati — 13. kolo
Dokležovje:Cankova	2:2
Bakovci :Beltinka	0:1
Lipa: Polana	1:1
Dobrovnik :Crenšovci	3:1
Mladost:Renkovci	0:0
Kajakaštvo
LEPE MEDNARODNE UVRSTITVE
Kajakaši in kanuisti kroške Mure so sodelovali na velikem mednarodnem tekmovanju v Etai v Italiji in dosegli solidne uvrstitve. Najvidnejšo uvrstitev med 500 tekmovalci na zahtevni progi sta dosegla Marič in Vereš v kanuju dvosedu — peto mesto. Varga je bil med kajakaši petnajsti, mladinca Simon in Roman Kovačič pa dvajseta in enaindvajseta. Na drugem daljšem spustu sta bila Marič-Ve-reš četrta, Varga je bil 22^ Simon Kovačič 7., Roman Kovačič 10. Med pionirji je Iztok Horvat zasedel sedmo mesto. Tako so kajakaši in kanuisti Kroga med tekmovalci iz osmih držav zasedli vidna mesta, pionirji in mladinci pa so bili med najbolje uvrščenimi jugoslovanskimi tekmovalci. Kaže, da so se kroški tekmovalci za letošnjo sezono dobro pripravili.	, 7eij,o
Turnišče :Tišina
Beltinka	13
Tišina	13
Dobrovnik	13
Renkovci	13
Črenšovci	13
Lipa	13
Turnišče	13
Polana	13
Dokležovje	13
Bakovci	13
Cankova	13
Mladost	13
1:2
9 2 2 28:10 20
6 4 3 20:17 16
6 4 3 22:21 16
7 I 5 24:19 15
5 5 3 20:18 15
4 5 4 24:30 13
5 2 6 26:20 12
5 2 6 27:25 12
5 2 6 16:24 12
2 5 6 14:20 9
I 6 6 26:34 8
1 6 6 23:32 8
II. MNL MS
Rezultati — 11. kolo
Prosenjakovci:Vrelec 6:1
11 plavih:Grad Serdica .Pušča 1 Hodoš :Apače 5 Križevci prosti
6:2 :l
:1
I. MNL MS
Rezultati — 13. kolo
Ljutomer :Šalovci 2:0 Tešanovci:Puconci 4:1 Rakičan :Gančani 5:1 Tromejnik:Čarda 1:1 Bratonci :Radgona 3:0 Rogašovci: Ižakovci 1:0
Ljutomer 13
Ižakovci 13
Rogašovci 13
Bratonci 13
Tromejnik 13
Rakičan 13
Puconci 13
Čarda	13
Gančani 13
Šalovci	13
Tešanovci 13
Radgona 13
10 2 1 34:11 22
10 1 2 46:11 21
8 3 2 34:20 19
8 2 3 21:16 18
6 4 3 32:21 16
4 4 5 35:27 12
5 2 6 27:35 12
3 5 5 22:20 11
4 2 7 19:30 10
2 2 9 20:40 6
I 3 9 19:53 5
2 10 13:38 4
MLADOST DRUGA
V Szombathelyu na Madžarskem je bil odbojkarski turnir Savana pokal 89. Sodelovala je tudi ekipa Mladosti iz Murske Sobote in med štirimi ekipami zasedla drugo mesto. Mladost je premagala NLG s 3 dl in Haladas z 2:1 ter izgubila s Palomo Branik 0:3. Bil je to prvi tovrstni turnir, postal pa naj bi tradicionalen. Za najboljšo igralko je bila razglašena igralka Mladosti Sandra Čerpnjak. Na pokalu so tekmovale tudi članice. Reprezentanci Madžarske je predal pokal Budimir Milisa-vljevič, predsednik OK Mladost.	g g
POKALA DOBROVNIKU
Strelski družini Lendava in Ina sta v Čentibi organizirali tekmovanje za pokal družin. Sodelovalo je 28 strelcev. V tekmovanju za pokal SD Lendava je zmagala S D Jezero Dobrovnik z 869 krogi pred SD ŠK Turnišče, 749, in Ino, 739 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Režonja z 221 krogi pred Cimermanom in Nagyem, po 219 krogov (vsi Dobrovnik). V tekmovanju za pokal SD Ina je zmagala SD Jezero Dobrovnik z 876 krogi pred Ino, 800, in Lendavo, 786 krogov. Pri posameznikih pa je bil najboljši Nagy z 226 krogi pred Cimermanom (oba Dobrovnik), 225, in Kosijem (Lendava), 224 krogov.
A. Zver
---AKTUALNO V TELESNI KULTURI--—_____________
Telesna kultura izgublja boj za primemo vrednotenje
"Badminton
Sekereševa in Muličeva prvi
V Lendavi je bilo drugo mednarodno pionirsko in mladinsko prvenstvo Lendave v badmintonu. Sodelovalo je 68 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. V močni konkurenci so se uveljavili tudi mladi domači tekmovalci. Najbolje so se odrezali: Sekereševa in Muličeva, ki sta zmagali v dvojicah za mladinke, Sekere-. ševa je skupaj z Labodijem (Kapošvar) zmagala v mešanih dvojicah, Fiile pa je bil drugi pri mladincih posamično.	tg
11 plavih	11
Serdica	11
Pušča	11
Hodoš	11
Apače	10
Križevci	10
Prosenjak.	11
Vrelec	11
Bogojina	9
Grad	11
5 6 0 32:21 16
6 3 2 26:8 15
7 1 3 29:22 15
6 2 3 30:16 14
6 2 2 24:11 14
4 2 4 15:23 10
3 2 6 20:24 8
2 3 6 20:34 7
2 1 6 13:24 5
1 0 10 18:44 2
------Motokros v Sotini
Rogan posamično, Radenci ekipno
Na 1000 metrov dolgi progi v Sotini na Goričkem je AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote ob sodelovanju prizadevnih domačinov pripravilo zanimivo tekmovanje v motokrosu. Na sporedu je bila prva dirka za slovensko prvenstvo v razredu do 80 ccm. Nastopi o je tekmovalcev, precej zanimanja pa je bilo tudi za nastop P'°"''7ev’. . jih je tekmovalo v treh kakovostnih kategorijah. Pred 000 gledalci je v lepem sončnem vremenu največ navdušenja pripravil Ol'^er ’ saj je zmagal v dveh nastopih, pa tudi Radenčani Aleksan er ' p tič, Denis Zelko in Gregor Rojko so z ekipno zmago v dirki za slovensko prvenstvo dosegli lep uspeh. Radenčam bodo ze 23 aprila pripravili dirko na Janževem Vrhu, in to za republiško '"državno prven stvo. Rezultati: do 80 ccm: L Boris Cerar (Lukovica) 37 točk 2 Aleksander Valpatič (Radenci), 35,... 6. Denis Zelko (Radenci), 19,... 10. Gregor Rojko (Radenci), II točk.
Ekipno: I Radenci, 65 točk, 2. Lukovica 63, 3. Nova G»nca 30. Mlajši pionirji do 50 ccm: L Gregor Štumberger (Lenart), 17 točk, st. pionirji do 50 ccm: I. Sašo Kragelj (Orehova vas) 20, in st. pionirji - do 80 ccm: I. Oliver Rogan (Murska Sobota), 20 točk.
J	Tonček Gider
I.	ONL Lendava
Rezultati — 10. kolo
Odranci:Kobilje 0:0 Nedelica:Mostje 2:2 Lakoš;Panonija 0:0 Nafta B:Bistrica 2:0 Petišovci: Hotiza 2:4
Hotiza	10	5	4	I	22:10	14
Kobilje	10	4	6	0	17:10	14
Lakoš	10	6	2	2	12:11	14
Odranci	10	5	1	4	21:14	11
Bistrica	10	4	3	3	18:14	11
Nedelica	10	4	2	4	23:21	10
Nafta B	10	4	1	5	14:15	9
Mostje	10	3	2	5	21:24	8
Petišovci	10	2	I	7	12:25	5
Panonjja	10	0	4	6	7:23	4
II.	ONL Lendava
Rezultata — II. kolo
Graničar:Žitkovci 6:0
Olimpija:Kapca 2:0
Zvezda prosta
Graničar 9 6 3 0 27:7 15
Žitkovci	9	5	2 2	34:15	12
Olimpija	9	3	3 3	20:18	9
Kapca	9	2	16	18:33	5
Zvezda	8	116	9:35	3
V zadnjem času telesna kultura praviloma izgublja enakopravnost z drugimi družbenimi dejavnostmi, ki se ne kaže samo v financiranju, temveč tudi na drugih področjih delovanja. Tako kot druge družbene dejavnosti urejata telesno kulturo zakon o svobodni menjavi dela in sistemski zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Oba akta še vedno veljata v izvirnem besedilu, ki je za telesno kulturo v marsičem neustrezno, četudi je bilo v Sloveniji že pred dvema letoma več pobud za spremembo. Kot kaže, pa zakonskih sprememb ni pričakovati pred sprejetjem sprememb republiške ustave. Zato je potrebno iskati poti racionalizacije organiziranosti znotraj same telesne kulture. Po predlogu TKS Slovenije, ki je sprejela nekatera stališča o možnostih racionalizacije in nadaljnjega razvoja oziroma spremembah organiziranosti, naj bi zmanjšali število delegatskih mest v skupščini TKS, delegacijo za zbor izvajalcev naj bi tvoril ustrezen organ ZTKO, nekatere odbore skupščine bi bilo potrebno ukiniti in sedanje predsedstvo preimenovati v izvršno telo, zmanjšati bi se moralo število zasedanj skupščine ter racionalizirati delo strokovnih stružb v TKS in ZTKO. Gre torej za racionalizacijo delegatskega sistema, poslovanja in strokovne službe. Dosedanje razprave na ravni republike in nedavni posvet s predsedniki ZTKO in TKS občin Slovenije so pokazali. da so razmišljanja o spremembah organiziranosti telesne kulture v Sloveniji in občinah različna. Obstaja tudi razmišljanje, da bi ob ukinitvi občinskih
TKS posamezna območja trdneje regijsko povezali.
In kaj predvidevajo spremembe slovenske ustave o telesni kulturi? V Ustavi SR Slovenije (54. člen) je smiselno opredeljena obveznost ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. V teh skupnostih je opredeljeno osnovno načelo svobodne menjave dela, določa pa tudi, da se na teh temeljih lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih družbenih dejavnosti, torej tudi v telesni kulturi. Dejstvo je, da delovni osnutek sprememb pri opredelitvi družbenih dejavnosti, ki imajo širši družbeni pomen, povzema dosedanje besedilo, ki pa v ta krog ne vključuje telesne kulture. Poleg tega pa ukinja vse tiste člene ustave, kjer sc posebej urejene posamezne družbene dejavnosti. Tako se ukinja 64. člen ustave, kjer so po vzoru drugih družbenih dejavnosti natančno opredeljeni položaj in osnovne naloge samoupravnih interesnih telesnokulturnih skupnosti, s čimer je tudi telesni kulturi priznana družbena potrebnost in dokaj jasen status glede sistemskega financiranja. Nadaljnja pomembna novost je v sprostitvi oblik organiziranosti, saj se poleg samoupravnih interesnih skupnosti uvaja termin druga oblika organiziranja, s katero se ukinja enoten kalup za vse družbene dejavnosti. Tudi v financiranju je oblikovanje skladov v taki obliki novost eden izmed ra-
zlogov ustavne komisije, da se utegne pojaviti tudi potreba, da bi ob krčenju števila samoupravnih interesnih skupnosti namensko financirali določene skupne potrebe. Tako obliko financiranja že v Sloveniji predlagajo nekatere občine za telesno kulturo. Za! pa tudi v ustavni komisiji pravni položaj teh skladov ni docela razčiščen.
Tako se zdi, da z neuvršča-njem telesne kulture med družbene dejavnosti, ki se jim ustavno priznava in zagotavlja družbena potrebnost, telesna kultura izgublja boj za primemo vrednotenje in s tem tudi ustrezen položaj v naši družbi. Tako bo menda telesna kultura očitno prepušča tokovom dnevne politike, dobri volji in pobudam posameznih okolij. To stanje se sicer lahko uredi s posebno zakonsko opredelitvijo, vendar je ustavna opredelitev neke dejavnosti le bistvenega pomena. Vse to narekuje nujnost usklajene akcije in enotnega pristopa vseh telesnokul-tumih dejavnikov v vseh okoljih javne razprave o osnutku sprememb republiške ustave. Taka zahteva je gotovo upravičena, saj bi telesna kultura morala biti uvrščena med družbene dejavnosti. Očitno bo potrebno znova dokazovati vpliv telesne kulture tako na zdrav razvoj otrok in mladine kot tudi delovno storilnost. Tudi na posvetu v Poljčah je bila soglasno sprejeta zahteva, da bi pripravljala ustavnih sprememb morali sprejeti zavest o potrebnosti in enakopravnosti telesne kulture v primerjavi z zdravstvom, kulturo in drugimi lejavnostmi.
Feri Maučec
VESTNIK, 13. APRILA 1989
STRAN 15
GRADIMO — OBNA VLJAMO — PLESKAMO — OPREMLJAMO — GRADIMO — OBNA VLJAMO
PROIZVODNO GRADBENO
PODJETJE p. o. LJUTOMER
69240 LJUTOMER, Ormoška c. 3 telefon: (069) 81-533, 81-207
TOKRAT VAM PREDSTAVLJAMO NEKAJ PRIMEROV ENODRUŽINSKIH HIŠ, PRIMERNIH ZA NAŠO POKRAJINO
STE SE ODLOČILI ZA GRADNJO?
IZ NAŠEGA PROGRAMA VAM NUDIMO:
— izdelavo idejne zasnove objekta ter kompletne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo objekta,
— izdelavo tipskih načrtov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš;
— gradnjo stanovanjskih, poslovnih, industrijskih ter ostalih investicijskih objektov ali prostorov;
— obnovo in popolno sanacijo starih zgradb in objektov;
— izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij ter proizvodnjo kovinskih izdelkov po naročilu;
— izdelavo, prodajo ter dostavo betona ter raznih izdelkov iz betona;
— prevzemamo in izvajamo vsa zaključna dela v gradbeništvu: fasade, vodovodne in električne inštalacije, inštalacije parnega ogrevanja, ključavničarska in kleparska dela, mizarska in tesarska dela ter druga zaključna dela pri gradnji in obnavljanju objektov.
PRIHRANITE ČAS IN DENAR, ZATO STOPITE V STIK Z NAŠIMI STROKOVNJAKI, KI VAM BODO POMAGALI PRI REŠITVI VAŠEGA PROBLEMA!
Fasada
Južna fasada
Južna fasada
W JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA
OKNA • VRATA • MONTAŽNE HIŠE

POSOJILO 1 + 6 z 20-odstotnimi obrestmi ali 20-odstotni popust pri plačilu z gotovino — brezplačen prevoz za večje nakupe
Prodajni program
— okna TERMOTON in JELOBOR SU
— polkna, rolete, žaluzije
— notranja naravna in lužena vrata
— vhodna in garažna vrata različnih izvedb
— lesene obloge
— vrtne garniture
— montažne pregradne stene ...
PRtZSA-NJE
—i. ।	-
PRIZNAŠ
Prodajna mesta
Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. (064) 631' 241
Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921
Celje, Božičeva 3, tel. (063) 25 881
Strokovni nasveti
vsak dan od 7. do 15. ure v soboto od 7. do 12. ure
opekcrnaspbul
od temeljev do strehe
OPEKARNA PTUJ
Žabjak 1
62250 PTUJ
Informacije: (062) 775 111
Skladišče Gornja Radgona (069) 74 396
STRAN 16
VESTNIK, 13. APRILA 1989
GRADIMO — OBNAVLJAMO — PLESKAMO - OPREMLJAMO — GRADIMO - OBNAVLJAMO
KAKA..	rtVH v«.

KRKA
»WA<«&>g SPAtOZ

p
Id
HIDROIZOLACIJA

BISTVENE PREDNOSTI SIGNOROLA
1. Uporaben za vse širine izolacijskih polj
2. Pri razrezu ni odpadkov
Enostaven razrez in hitra vgradnja
3.
Za vgradnjo zadostuje en delavec
4.
5.
Ne gori
Dobro tesnenje preprečuje toplotne mostove
6.
Najmanjši stroški transporta in skladiščenja
vezanih z umetno smolo v končni izdelek. Na eni strani je označen s črtami za razrez m pakiran v komprimiranih rolah.
Kompaktnost izdelka zagotavlja obstojnost debeline izolacije in projektirani prezračevalni sloj
W mK
m' K W
Kontrolirano na 7HMK L/ubl/ana
6.00
6.00
6.00
6 00
2.00
2 50
S 00
3 50
11
M
a 10 12 14
Gradbena klim.
W K 120
500 x 120
500 x 120
500 X 120
Osnovne dim. dni-šir.
Količina na enote pek.
v m*
SR
SR
SR
SR
.Koeficient	>	Toplotni
toplot, prev.	? upnr
Kratke oznaka in naziv deb. cm



0.040
0.040
0 040
0.040
NAKUP V ČAKOVCU SE VAM IZPLAČA!
ZA UREDITEV VAŠEGA
STANOVANJA IMAMO V ZALOGI:
— najkakovostnejše zavese — dekorativne tkanine — tapete — talne obloge — tepihe — posteljnino — svetila — lestence — hišne aparate — kristal — porcelan in posodo
PREK 40.000 ARTIKLOV SI LAHKO KUPITE PO UGODNIH CENAH, NA POSOJILO IN ZA ČEKE V BLAGOVNICI MEDŽIMURKA V ČAKOVCU!

Vse informacije lahko dobite po telefonu: (042) 811 111. Delovni čas: od 7. do
20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure._______________________________________
- SANACIJA - ZAŠČITA
V novozgrajeni stanovanjski hiši se vam v kletnih prostorih pojavlja vlaga. Imate težave, kako zaščititi jamo za odpadne vode? Radi bi uredili staro stanovanje, prenovili staro kopalnico vam pušča zbiralnik za vodo. Za odpravo vseh teh in še številnih problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo pri gradnji in vzdrževanju stanovanjskih in drugih objektov, vam želimo svetovati rešitve, ki jih ponujajo novi materiali, ki vsak dan uspešneje nadomeščajo klasične izolacije, so namreč bistveno cenejši in preprostejši za vgradnjo. V našem programu hidroizolacijskih premazov smo razvili vse potrebne materiale za sanacijo in za zaščito novogradenj za vse objekte, zgrajene iz betona, opeke, siporeksa ipd., predvsem pa:
— za vse stanovanjske in poslovne zgradbe — zaščita temeljev, — za kopalnice in druge mokre dele objektov, kjer je trajno prisotna vlaga,
— za bazene za pitno in tehnološko vodo, — za silose za silažo in zrnje,
— za tunele, zaklonišča in druge tovrstne objekte, — za plavalne bazene,
— za lovilne bazene pri rezervoarjih z naftnimi derivati,
— za zaščito vseh betonskih fasad in infrastrukturnih objektov itn.
a hidrokit
premaz za holkele in razpoke

KAKO IZOLIRAMO
Betonsko podlago dobro očistimo, opečno podlago pa najprej obdelamo s podaljšano cementno malto. Če je podlaga preveč suha, jo rahlo navlažimo. Med nanosom premaza moramo paziti, da le-ta ne pride v stik s tekočo vodo, ker bi ga sprala.
Če izoliramo že med gradnjo, uporabljamo HIDROKIT in HIDROTES PLUS, s HIDROKITOM predhodno dodatno zaščitimo vsa kritična mesta, to so predvsem vsi stiki. Nato s HIDRO- ’  TESOM premažemo celotno površino dva- ali trikrat, odvisno od predvidenih pritiskov vode.
a hidrozot
HITROVEZNA VODONEPROPUSTNA MALTA
Pri sanacijah moramo najprej izključiti neposreden stik s tekočo vodo. Vse vdore vode zapremo s hidrovezno malto HIDROZAT. Delamo hitro, ker se malta strdi že v dveh minutah. Ko smo zaprli vse neposredne vdore vode, uporabimo HIDROKIT in z njim zaščitimo tudi vsa druga kritična mesta. Šele nato s premazom HIDROTES PLUS zaščitimo celotno površino, premaz nanesemo najmanj trikrat.
hidrotEs-plus
VODONEPROPUSTNI PREMAZ Z DODATKOM ACRYLA
Premaz negujemo kot vse druge betone, če to zahtevajo temperaturne razmere. Pri uporabi na zunanjih površinah priporočamo zaščito premazov pred mehanskimi udarci in mrazom s tanko cementno malto.
Za notranje prostore priporočamo premaz v beli barvi, ki je tudi estetsko lep in nadomešča vse druge materiale za končno obdelavo zidov.
Za uporabo na kmetijah pri zaščiti silosov priporočamo po sebno različico HIDROTES, ki poleg hidroizolacijskih lastnosti površino zaščiti tudi pred korozijo betona.
TOVARNA DUŠIKA RUŠE n.sol.o.
TOZD PROIZVODNJA KREMENČEVEGA
PESKA PUCONCI n.sol.o.
69201 Puconci
Telefon: (069) 72-520, 72-521
STRAN 17
VESTNIK, 13. APRILA 1989
GRADIMO — OBNAVLJAMO — PLESKAMO — OPREMLJAMO — GRADIMO —OBNAVLJAMO
brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor
Negorljiva mineralna plošča
NEGOR tip GL-1
Sestava:
NEGOR tip GL-1 je negorljiva plošča izdelana iz ekspandiranega vermikulita, z ustreznimi vezivi.
Lastnosti:
-	lahko se obdeluje,
-	je negorljiva,
-	ne vsebuje zdravju škodljivih snovi,
-	pri visokih temperaturah ne sprošča toksičnih snovi,
-	pri oblepljanju ob uporabi ustreznih lepil ne povzroča težav.
Uporaba:
Plošče NEGOR tip GL-1 uporabljamo kot samonosilni gradbeni element.
Primerne so za izdelavo elementov, ki so odporni proti požaru:
Jk Brest,
Industrija pohištva, n. sok o.
Tozd Mineralka, saaaaa Tovarna ognjeodpornih hrQQt mineralnih plošč, n.sol.o. Ul UOl 61380 Cerknica, Jugoslavija
Telefon: /061/ 791 200
Telex: 31 167
Telefax: /061/ 791 309
£MERKUR
KRANJ
VEDNO MISLI NA VAS
Za letošnjo gradbeno sezono v štirinajstih prodajalnah Merkurja Kranj z gradbenim materialom in opremo ugotavljajo, da bi težko govorili o nekakšnem začetku. Zaradi ugodne (za gradnjo) zime se je lanska gradbena sezona potegnila kar v letošnjo, zato spomladanski dnevi za številne graditelje ne bodo pomenili starta, marveč kar nadaljevanje. Prav zato tudi ne preseneča ugotovitev, da ima štirinajst Merkurjevih prodajaln na Gorenjskem, na območju Ljubljane ter Litije in v Pivki v tem trenutku bogato izbiro vseh vrst gradbenih materialov od cementa in apna ter opečnih izdelkov, do inštalacijskih in izolacijskih ter različne opreme in ogrevalnih naprav. Zato, da vam ne bo treba iskati ali pa v negotovosti čakati ta ali oni material, so poskrbeli v Merkurju, kjer vedno mislijo na vas ...
Tudi letos, pravijo v Merkurju Kranj, velja njihov slogan: Pravi ljudje na pravem mestu. Sicer pa je v primerjavi z dvema, tremi leti nazaj tržišče z različnimi gradbenimi materiali veliko bolje založeno in tudi zato ni razloga, da Merkurjevi prodajalci ne bi mogli ustreči tako rekoč vsaki vaši želji. Vseeno pa ne bo odveč, da se o posameznem materialu, ki ga potrebujete, morda najprej prepričate po telefonu. Informacije po telefonu namreč v Merkurjevih prodajalnah niso nobena posebnost. Se več. Tudi svetujejo vam in če ste prepričani, kaj potrebujete, lahko to tudi naročite po telefonu, potem pa se v prodajalni dogovorite, kam in kdaj vam material ali izdelek pripeljejo. Že zdaj tudi lahko naročite material, ki ga boste morda potrebovali zaradi poteka gradnje šele proti koncu gradbene sezone. Pripeljali vam ga bodo takrat, kadar boste želeli.
Čeprav so letos razmere na tržišču, pa ne le pri gradbenih materialih, predvsem glede cene, precej čudne, da ne rečemo neu-
rejene, si v Merkurju prizadevajo, da med posameznimi prodajalnami ne bi bilo pomembnejših razlik. Vendar dodatna informacija v določenem trenutku tu in tam v posamezni od štirinajstih prodajalnah ne bo odveč. Ko smo v minulih dneh obiskali nekatere prodajalne, smo se prepričali, da je pravilo v Merkurjevih prodajalnah: Zadovoljen kupec. Lahko se vam bo tudi pripetilo, da kakšnega izdelka ali materiala tisti hip v določeni prodajalni ne boste dobili. V takem primeru velja povprašati v drugi. Nasploh pa velja nasvet, da se s prodajalci pogovorite, kaj boste letos potrebovali pri obnovi, vzdrževanju, gradnji ... Tako se boste tudi izognili morebitnim neprijetnim presenečenjem, da materiala takrat ne bo, ali pa vsaj takšnega ne, kot bi želeli.
Še najbolj pa je, če imate možnost, da materiale, ki jih boste potrebovali med letošnjo sezono, čimprej nabavite. Glede cene je namreč trg tako negotov, da bi bilo najbolje, da še preden zasadite lopato, že imate ves material
-predelnih sten, oblog, stropov, vrat in pohištva v ladjedelništvu in gradnji vagonov,
-	predelnih sten, spuščenih stropov, oblog sten, stropov in strešnih konstrukcij v industrijskih, upra vno-administrativnih, hotelskih in drugih zgradbah,
-	oblog jeklenih konstrukcij, - oblog klima-kanalov, - jaškov električnih kablov, -podlog termoakumulacijskih peči.
Obdelovanje:
Plošče NEGOR tip GL-1 lahko obdelujemo z mizarskim orodjem in lesnoobdelovalnimi stroji. Pri strojnem rezanju, vrtanju in rezkanju priporočamo uporabo utrjenih rezil.
Površinska obdelava:
Plošče imajo primerno površino za lepljenje laminata, tapetali kovinske folije, nanašanje raznih barv in dekorativnih kitov. Pred furniranjem ali oblepljanjem s folijo pa je potrebno brušenje. Za lepljenje laminatov in kovinskih folij priporočamo poliuretansko lepilo.
za gradnjo. Vendar pa v Merkurju vseeno skušajo ublažiti tudi tovrstne težave graditeljev. Ena od olajšav pri premagovanju in hitrem naraščanju stroškov materialov pri nakupu so kratkoročna posojila in gotovinska plačila s popusti. Ob nakupu gradbenega materiala v vrednosti nad 500 tisoč dinarjev (razen pri izdelkih črne in barvne metalurgije oziroma pri betonskem železu in armaturnih mrežah) vam v Merkurjevih prodajalnah odobrijo 15-odstotni popust. Material pa lahko kupite tudi z brezobrest-nimposojilom in plačilom s čeki oziroma v štirih obrokih. Prvi obrok oziroma polog pa je 30 odstotkov od vrednosti celotnega nakupa.
Če ste torej letos član velike družine graditeljev, potem že sedaj prav gotovo poznate Merkur Kranj oziroma njegove prodajalne. In tako, kot je že doslej, bo tudi letos MERKUR KRANJ, vedno mislil na vas. Zato ne odlašajte. Oglasite se v Merkurju in se pogovorite s prodajalci o vaših letošnjih gradbenih načrtih.
Varna in trajna streha nad glavo
Skodlasta bitumenska strešna kritina
TEGOLA CANADESE
je trajna, odporna na vremenske vplive, negorljiva, lahka in bo zatorej preživela tudi dediče vaše hiše.
Zastopa in prodaja v konsignaciji:
ZUNANJA TRGOVINA 61000 IJubljana, Titova 51 tel.: (061) 388-745
Prodaja tudi LESNINA GRAMEX ter LESNINA maloprodajne trgovine gradbenega materiala
v Jugoslaviji
MERKURJEVE PRODAJALKE GRADBENEGA MATERIALA
•	GRADBINKA - KRANJ e DOM-NAKLO
•	ŽELEZNINA-RADOVLJICA
•	ŽELEZNINA-BLED
•	KOVINA-LESCE
•	UNIVERSAL - JESENICE
• KAŠMAN - ŠKOFJA LOKA © PLEVNA - ŠKOFJA LOKA • ŽELEZNINA-GORENJA VAS
0 ŽELEZNINA - LJUBLJANA (Tržaška cesta)
•	KLADIVAR - LJUBLJANA (Zaloška cestaj
•	OKOVJE - ŠENTVID
•	GRaDBENI MATERIAL -
LITIJA
•	GRADBENI MATERIAL -PIVKA PETELINJE
•	Cement, apno
•	Opečni izdelki (zidaki, modularni zidaki, strešna opeka)
•	Schiedel dimniki
© Armaturne mreže in betonsko železo
•	Kanalizacijske, odtočne in drenažne cevi
•	Salonit plošče in cevi
•	izolacijski materiali (tervol, stiropor, kombi plošče, siporex)
•	Hidroizolacijski materiali (bitumenske smole, ibitoi, izotekt, strešna lepenka)
•	Betonski mešalci, samokolnice, sejalne mreže, gradbeno in zidarsko orodje 0 Vodoinštalacijski materiali (cevi, fitingi, ventili, pipe)
© Peči, inštalacijski materiali m oprema za centralno ogrevanje
9 Solarna tehniKa (kolektorii, bojlerji)
© Keramične ploščice, sanitarna keramika in oprema © Elektroinštalacijski materiali
STRAN 18
VESTNIK, 13. APRILA 1989
URADNE OBJAVI
Leto XXV	Murska Sobota, dne 13. aprila 1989	Št.: 8
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
54.	Odlok o sprejetju spremembe dela zazidalnega načrta za poštno-prometni center ob Bakovski ulici v Murski Soboti
55.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini M. Sobota za leto 1989
56.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini M. Sobota
57.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Šelo-Fokovci
58.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
za območje krajevne skupnosti Ratkovci, naselja Ratkovci, Kančev-ci. Ivanovci in Lončarovci
59.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gan-čani
60.	Sklep o spremembi oz. dopolnitvi Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dokležovje, sprejetega na referendumu dne 15. 12. 1985
61.	Sklep o ukinitvi celodnevne vzgojnoizobraževalne oblike dela na Osnovni šoli Gornji Petrovci
62.	Sklep o soglasju za ukinitev celodnevne oblike dela na Osnovni šoli Gornji Petrovci
54
Na podlagi 39. člena v zvezi s 43. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 3. 1989, sprejela
ODLOK o sprejetju spremembe dela zazidalnega načrta za poštnoprometni center ob Bakovski ulici v Murski Soboti
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba dela zazidalnega načrta za poštno-prometni center ob Bakovski cesti, katero je pod številko 3/88—ZN/MS izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota v avgustu 1988.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta iz prejšnjega člena odloka vsebuje:
1.	tekstualni del:
—	izjave o opravljeni notranji kontroli in upoštevanju predpisov,
—	obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo načrta,
—	ocena stroškov predvidenih ureditev,
—	soglasja pristojnih organov in organizacij;
2.	grafični del:
— izrez iz družbenega plana občine M. Sobota	za	obdobje
1986-1990	v M	1 : 5000,
— kopija katastrskega načrta	v M	1 : 1000,
— situacija obstoječih objektov in kom. naprav v	v M	1 : 1000,
— omejitve in razmejitve v območju obdelave	vM	1 : 1000,
— arhitektonsko-zazidalna situacija	v M	1 : 500,
— zakoličbena situacija	v M	1 : 500,
— požarna varnost, zaklonišča	v M	1 : 500,
— komunalne naprave	v M	1 : 500.
11. MEJA IN FUNKCIJA OBMOČIJ
3.	člen
Meja območja zazidalnega načrta poteka po zahodnem robu Bakovske ulice, po železniški progi Murska Sobota — Ljutomer in na južni strani po severnem robu dovozne ceste do kompleksa Avtobusni -promet.
4.	člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno za gradnjo objektov in ureditev površin za potrebe DO za PTT promet.
Predvidena je zazidava servisnih delavnic, poštnega centra, v sklopu katerega je predvidena pošta in vratarnica, ter zaklonišče in objekt za servisne službe. Zunanji prostor se bo uredil kot odprto skladišče montažnega materiala in drogov, delno pa kot parkirišče in zelenice. Predvidena je tudi manjša rekreacijska površina.
IH FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV TER MOŽNA ODSTOPANJA
5.	člen
Kompleks je dostopen preko novega cestnega priključka na Bakovsko ulico. Parkirišče, ki je zunaj ograje, mora biti primerno utrje
no. Površine za skladiščenje materiala morajo biti utrjene in asfaltirane oziroma betonirane.
6.	člen
Objekti so lahko trdne ali montažne zgradbe z max. višinskimi gabariti do 10,00 m. Odstopanja v velikosti objektov so možna pod pogojem, da razdalja med objekti ne bo manjša od max. višine bližnjega objekta. Odstopanja, ki bi posegala v zaščitne pasove železniškega in cestnega sveta oziroma do meja, ki jih določa Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Ur. list SRS, št. 2/87, 25/88) niso dovoljena.
7.	člen
Predvideni objekti imajo praviloma dvokapne strehe s smerjo slemen vzdolž objekta. Dopustni so minimalni nakloni in-poljubno kritina, ki zavisi od konstrukcije objekta.
8.	člen
Vsi objekti morajo biti (odvisno od funkcije) priključenima že zgrajene komunalne naprave. Vsi priključki morajo biti v zemlji.
9.	člen
Do izgradnje kanalizacije se mora za odvod fekalnih vod zgraditi prekatna vodotesna greznica. Meteorne vode z utrjenih površin ob servisnih delavnicah se smejo začasno, t. j. do izgradnje južnega ko-lektorja, odvajati v teren le preko lovilcev maščob.
IV. ETAPNOST IZVAJANJA
10.	člen
Gradnja objektov in urejanje površin se bo izvajalo postopoma. Do končne izvedbe ostanejo vsa zemljišča in obstoječi objekti v sedanji rabi.
Pred izgradnjo objektov se mora zgraditi cestni priključek ter zemljišče minimalno opremiti. Komunalni in energetski priključki morajo biti dimenzionirani na končno izvedbo.
11.	člen
Obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti na pare. št. 4592. 4594, 4593, so predvideni za rušenje v 2. fazi. Na objektih in napravah so do rušenja dopustna le nujna vzdrževalna dela.
V. KONČNE DOLOČBE
12.	člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila 32. člena Odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu .M. Sobota (Ur. objave, št. 11/75, 12/77, 29/81) v območju, navedenem v 3. členu tega odloka.
13.	člen
Sprememba zazidalnega načrta je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja, Enota v Murski Soboti.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 352-10/89-1
M. Sobota, dne 30. 3. 1989
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1.. r.
55
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v.družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80), 12. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS, št. 8/87) ter na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 3. 1989, sprejela
ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Murska Sobota za leto 1989
1.	člen
Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za območje občine Murska Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v, občini Murska Sobota.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota iz leta 1988 kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v letu 1989 znašata:
— povprečna gradbena cena za kv. m uporabne stanovanjske površine znaša 2,583.220,— din,
_ — povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa znašajo 15% gradbene vrednosti zgradbe, oziroma objekta, od tega 10 % za napravo kolektivne rabe in 5 % za napravo individualne rabe.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kv. m stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:
—	na območju mesta M. Sobota 1 %, kar znaša 25.830.— din,
—	na območjih izven mesta M. Sobota, ki se urejajo z zazidalnimi načrti oziroma urbanističnimi načrti (Rakičan, Bakovci, Rogašov-ci-Jurij, Krog, Satahovci, Černelavci-Veščica, Kupšinci, Polana, Mar-kišavci,. Nemčavci, Martjanci, Noršinci, Moravske Toplice, Beltinci, Cankova, Dokležovje) 0,8 odstotka, kar znaša 20.660,— din,
—	na vseh ostalih območjih občine M. Sobota 0,6 odstotka, kar znaša 15.500,— din.
4.	člen
Z dne, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota za leto 1988 (Ur. objave pomurskih občin, št. 19/88).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 466-3/89-1
M. Sobota, 30. marec 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.
56
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 28/64, 7/70 in 7/72) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80,36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. marca 1989 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Murska Sobota
I.	člen
Tarifa komunalnih taks, ki je sestavni del odloka o komunalnih taksah v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 18/86, 9/87 in 5/88) se spremeni in glasi: Tar. št. 1
Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača letno 50.000,- din Tar. št. 2
Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno;
za biljard (navadni ali avtomatski)	50.000.— din
- za avtomatska kegljišča — za vsako stezo	50.000.— din
— za fliperje in video igre, za en fliper oz. video igre	80.000.— din
za vsakega nadaljnjega po	100.000,— din
— za druga igralna sredstva po	30.000,— din
Tar. št. 3
Za začasno bivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa, ki znaša dnevno:
a)	v Murski Soboti in Moravskih toplicah
za domače goste	2.500.—din
—	za tuje goste	5.000.—	din
b)	v ostalih krajih
—	za domače goste	2.000,—din
—	za tuje goste	4.000,—	din
2.	člen
Pooblašča se Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota, da med letom kvartalno vsklajuje višino turistične takse skladno z upoštevanjem porasta indeksa cen na drobno, ki ga ugotovi zavod za statistiko SR Slovenije.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, razen tarifne številka 3 (turistična taksa), ki se uporablja od 1. januarja 1990 dalje.
Številka :417-1/89-1
Datum: 31. 3. 1989
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER I. r.
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/86), 8, člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS 23/77) in 42. člena statuta KS Selo—Fokovci je skupščina Krajevne skupnosti Selo—Fokovci na svoji seji dne 2. 4. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Selo—Fokovci
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Selo—Fokovci. Referendum bo 23. 3. 1989 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
2.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabila za
—	komunalno urejanje naselij,
—	gradnjo mrliških vežic v Selu in Fokovcih,
—	sofinanciranje modernizacije občinskih cest na območji! krajevne skupnosti,
—	druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let in sicer od 1.5. 1989 do 30. 4. 1994.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Selo—Fokovci, in sicer:
a.) V DENARJU:
—	2 odstotka od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	20 odstotkov od katastrskega dohodka
—	2 odstotka od obrti
—	5 odstotkov od povprečnega OD v preteklem letu v SRS zaposleni v tujini mesečno.
b.) V DELU:
—	za lastnike zemlje vsako leto po vsakem hektarju obdelovalne zemlje po en delovni dan
—	ostala gospodinjstva po 3 delovne dneve
—	lastniki enega traktorja 8 ur in lastniki več traktorjev 16 ur v prevozih letno.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan in neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
5.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice pa so v delovnem razmerju.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
SELO —FOKOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 23. 3. 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Selo—Fokovci za obdobje od 1.5. 1989 do 30. 4. 1994, ki se bo uporabljal za
—	komunalno urejanje naselij
—	gradnjo mrliških vežic v Selu in Fokovcih
—	sofinanciranje modernizacije občinskih cest na območju krajevne skupnosti
—	druge sprotne potrebe krajevne skupnosti
znaša
a.) V DENARJU:
—	2 odstotka od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja nadomestil ter pokojnin
—	20 odstotkov od katastrskega dohodka
—	2 odstotka od obrti
—	5 odstotkov od povprečnega OD v preteklem letu v SRS od zaposlenih v tujini mesečno
b.) V DELU
—	za lastnike zemlje vsako leto po vsakem hektarju obdelovalne zemlje po en delovni dan
—	ostala gospodinjstva po 3 delovne dneve
—	lastniki enega traktorja 8 ur in lastniki več traktorjev 16 ur v prevozih letno.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan in neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
GLASUJEM
»ZA«
»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedico »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovorna skupščina Krajevne skupnosti Selo—Fokovci.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo zbranih sredstev bo opravljal svet Krajevne skupnosti Selo—Fokovci in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Ta sklep velja 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Selo-Fokovci, 2. 4. 1989
Predsednik Skupščine KS Selo—Fokovci Evgen Jakiša 1. r.
58
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Ratkovci je skupščina krajevne skupnosti Ratkovci na seji dne 3. 4. 1989 po predhodnih odločitvah na zborih delovnih ljudi in občanov naselij Ratkovci, Kančevci, Ivanovci in Lončarovci sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ratkovci, naselja Ratkovci, Kančevci, Ivanovci in Lončarovci.
I.	člen
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Ratkovci, za naselje Ratkovci, Kančevci, Ivanovci in Lončarovci. Referendum bo v nedeljo, dne 30. aprila 1989 od 7. do 14, ure na običajnih glasovalnih mestih v posameznih naseljih.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo v posameznih naseljih uporabljena za naslednje namene:	.
RATKOVCI in KANČEVCI:
—	ureditev mrliških vežic in pokopališč
—	sofinanciranje gradnje prizidkov in vzdrževanja vaško-gasilskih domov
—	sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja
—	sofinanciranje izgradnje požarnih mlak
—	ureditev in posodobitev vaških cest
—	ureditev vodovodov
—	vzdrževanje objektov družbenega pomena v naseljih
—	komunalno urejanje naselij.
Za izvršitev programa bo potrebno 60,000.000 din sredstev. Višina sredstev, ki se bo zbrala s samoprispevkom predvidoma znaša 60,000.000 din.
IVANOVCI:
—	asfaltiranje ceste skozi naselje, odseka ceste od križišča ob gozdu —Benedikt in del odseka Sebeborci —Panovci
—	dokončna ureditev vaškega doma
—	adaptacija zvonika
—	vzdrževanje vaških cest.
Za izvršitev programa bo potrebno 50,000.000 din sredstev. Višina sredstev, ki se bo zbrala s samoprispevkom predvidoma znaša 50.000.000 din.
LONČAROVCI:
—	asfaltiranje ceste Lončarovci —Kančevci
—	vzdrževanje objektov družbenega pomena v naselju
—	komunalno urejanje naselja.
Za izvršitev programa bo potrebno 50,000.000 din sredstev. Višina sredstev, ki se bo zbrala s samoprispevkom predvidoma znaša 50,000.000 din.
3	. člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od I. 6. 1989 do 31. 5. .1994.	.
4. člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju naselij Ratkovci, Kančevci, Ivanovci in Lončarovci in sicer v naslednji višini:
Naselja RATKOVCI, KANČEVCI in LONČAROVCI
—	1,5 % od netto OD zaposlenih
—	5 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Za asfaltiranje ceste na odseku Lončarovci—Kančevci še dodatno za naselje LONČAROVCI
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	10 % od katastrskega dohodka
—	100.000 din letno lastniki traktorjev od vsakega, znesek pa se vsako leto valorizira.
Naselje IVANOVCI
—	0,5 % od netto OD zaposlenih
—	2 % od katastrskega dohodka
—	0,5 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Za asfaltiranje cest še dodatno za naselje IVANOVCI
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	3 % od katastrskega dohodka
—	1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
5.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju krajevne skupnosti stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katero se uvaja samoprispevek.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu s programom dela krajevne skupnosti.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica za naselji Ratkovci in Kančevci vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST RATKOVCI,
naselji Ratkovci in Kančevci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 30. aprila 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki se uporabi za:
—	ureditev mrliških vežic in pokopališč
—	sofinanciranje gradnje prizidkov in vzdrževanja vaško-gasilskih domov
—	sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja
—	sofinanciranje izgradnje požarnih mlak
—	ureditev in posodobitev vaških cest
—	ureditev vodovodov
—	vzdrževanje objektov družbenega pomena v naseljih
—	komunalno urejanje naselij.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1.6. 1989 do 31.5. 1994.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Ratkovci in Kančevci in sicer:
—	1,5 % od netto OD zaposlenih
—	.5 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »Za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
Glasovnica za naselje Ivanovci vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST RATKOVCI.
naselje Ivanovci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 30. aprila 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki se uporabi za:
—	asfaltiranje ceste skozi naselje, odseka ceste od križišča ob gozdu do Benedikta in del odseka Sebeborci —Panovci
—	dokončna ureditev vaškega doma
—	adaptacija zvonika
—	vzdrževanje vaških cest.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1.6. 1989 do ,31. 5. 1994.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Ivanovci in sicer:
—	0,5 % od netto OD zaposlenih
—	2% od katastrskega dohodka
—	0.5 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani. ki so na začasnem delu v tujini.
Za asfaltiranje navedenih odsekov cest pa posebej
I "» od netto OD zaposlenih
—	.3 "o od katastrskega dohodka
I “»od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
4. člen
GLASUJEM
»ZA«
»PROTI«
Vclilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
Glasovnica za naselje Lončarovci vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST RATKOVC1.
naselje Lončarovci
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 30. aprila 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka. ki se uporabi za:
—	asfaltiranje ceste Lončarovci—Kančevci
—	vzdrževanje objektov družbenega pomena v naselju
—	komunalno urejanje naselja.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1.6. 1989 do 31.5. 1994.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališle v naselju Lončarovci in sicer:
—	1,5 % od netto OD zaposlenih
—	5 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani. ki so na začasnem delu v tujini.
Za asfaltiranje ceste Lončarovci —Kančevci pa posebej
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	10% od katastrskega dohodka
—	100.000 din letno lastniki traktorjev od vsakega, znesek pa se vsako leto valorizira.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona b samoprispevku.
GLASUJEM
,,ZAl<	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Ratkovci
11.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti. Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti.
12.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del vrši svet krajevne skupnosti Ratkovci, ki o tem enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 01-28/89
Ratkovci, dne 3. 4. 1989.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti
Viljem ŠKERLAK. I. r.
59
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slovenije 35/85) in uspešno izvedenega referenduma dne 19. marca je skupščina krajevne skupnosti Gančani na seji, dne 22. marca 1989 sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI GANČANI
1:	člen
Za območje krajevne skupnosti Gančani se uvede samoprispevek v denarju od 1.4. 1989 do 31. 3. 1994.
2.	člen
Zbrana sredstva iz samoprispevka se bodo uporabljala za naslednje namene:
a)	za finansiranje:
vzdrževanja in porabe električne energije za ulično razsvetljavo,
—	ureditev in razširitev dvorane za kulturno dejavnost v vasi ter vzdrževanje prostorov za družbeno-politično življenje v vasi,
pokrivanja stroškov za delovanje družbenopolitičnih organizacij, društev in socialno pomoč,
vzdrževanja in obnovitev asfaltnih cestisc ter prometno-varnostne signalizacije v vasi,
____________________vzdrževanje in nabave sredstev za SLO,
—	komunalne ureditve vasi.
b)	za šofinasiranje:
-	izgradnje mrliške veže.
—	vzdrževanje in razširitve vodovodnega zajetja s kompleksno analizo vode.
—	izgradnje enega transformatorja,
—	vzdrževanje poljskih poti,
—	izgradnje športno-rekreacijskih objektov, programov — projektov, ki so širšega družbenega pomena, vendar so v
interesu občanov,	,.	« i ,	. . ,
Višino sredstv za posamezne namene določi za vako leto posebej skupščina
KS Gančani.
Svet KS kontrolira porabo sredstev.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bo znašal:
_ 2 % od netto OD zaposlenih
-	11 2 % od katastrskega dohodka
2 % od čistega dohodka obrtnikov (OD + ostanek C D)
-	I % od pokojnin (razen tistih, ki so izvzete po zakonu)
-	2 " za delavce na začasnem delu v tujini m I % za upokojence iz tujme, “ ,z	„„,.nr,znrea OD v SR Sloveniji za tekoče obdohie.
kar se obračunava od povprečnega um	J
Krajevni samoprispevek od katastrskega dohodka in od obrtnikov obračuna davčna uprava Skupščine občine Murska Sobota, od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, ostale izterja Svet krajevne skupnosti Gančani.
5.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo po posebnem računu KS Gančani štev. 51900-842-035-82292 SDK, podružnica Murska Sobota.
6.	člen
Svet KS Gančani je dolžan spremljati zbiranje sredstev in izvajanje referendumskega programa v skladu z letnim programom, ki ga sprejme skupščina KS.
7.	člen
Sklep začne veljati po objavi v Uradnih objavah Vestnika. Gančani, 29. marca 1989
Predsednica skupščine KS Gančani Ana BUGAR
60
Na osnovi Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in Zakona o referendumu in drugih oblik osebnega izjavljanja (Ur. list, št. 23/77) je Skupščina KS Dokležovje na seji dne 5. 4. 1989 sprejela
SKLEP
O spremembi oz. dopolnitvi Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dokležovje, sprejetega na referendumu dne 15. 12. 1985
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 2. 4. 1989 se program iz 4. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dokležovje, sprejetega na referendumu dne 15. 12. 1985 spremeni oz. dopolni z alinei:
—	izgradnja otroškega vrtca v Dokležovju
—	razširitev električnega omrežja in ulične razsvetljave.
2.	člen
Nadzor nad izvajajem del iz 1. člena tega sklepa ter porabo sredstev vrši Skupščina KS Dokležovje.
3.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Predsednik skupščine:
Gr	egor Franc, 1. r.
61
Na podlagi 35. člena Zakona o Osnovni šoli (Uradni list SRS št. 5/80 in 29/86) ter v skladu s programom varčevalnih ukrepov Občinske izobraževalne skupnosti M. Sobota na področju vzgoje in izobraževanja je Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti M. Sobota na seji, dne 9. novembra 1988 sprejela
SKLEP
o ukinitvi celodnevne vzgojnoizobraževalne oblike dela na Osnovni šoli Gornji Petrovci.
I
S 1. septembrom 1989 se ukine celodnevna vzgojnoizobraževalna oblika dela na Osnovni šoli Gornji Petrovci.
II
Na podlagi evidentiranih potreb se bodo na osnovni šoli G. Petrovci organizirali oddelki podaljšanega bivanja za učence od I. do 4. razreda.
III
Višek pedagoškega in tehničnega kadra se bo razreševal znotraj obstoječih kadrovskih potreb na osnovnih šolah v občini M. Sobota, oz. pri razpisu del in nalog naj bi omenjeni višek pedagoškega kadra imel določeno prednost pri sprejemanju.
IV
Občinska izobraževalna skupnost M. Sobota bo zagotavljala osebni dohodek za tisti kader, ki zaradi ukinitve COS na OŠ G. Petrovci ne bo v ustreznem času dobil ustreznih del in nalog.
Številka: 117/1989-2-1 /1
Datum: 9. 11. 1988
Predsednik
Skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota Karel MAKOVECKI I. r.
62
Na podlagi 119. člena Zakona o Osnovni šoli (Uradni list SRS št. 5/80 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne'30. marca 1989 sprejela
SKLEP
o soglasju za ukinitev celodnevne oblike dela na Osnovni šoli G. Petrovci.
Skupščina občine Murska Sobota daje soglasje k sklepu Občinske izobraževalne skupnosti M. Sobota, z dne 9. II. 1988 o ukinitvi celodnevne vzgojnoi-zobrazevalne oblike dela na osnovni šoli G. Petrovci s 1. septembrom 1989. uporlb^p^ rŽ^I^ V Uradnih °b'-h Pomur skih občin, Številka: 601-1/89-1
V M. Soboti, dne 30. marca 1989
Predsednik Skupščine občine M. Sobota * Andrej GERENČER I. r.
Radijski in televizijski spored od 14. do 20. aprila
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK . SREDA ČETRTEK
—_________________________________________________________' _ < .... _______________ ...
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	| RADIO
MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
. RADIO MURSKA SOBOTA
-._1____________
! RADIO
: MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjim programom z murskega vala v sproščen konec tedna. Sporočili vam bomo imena dežurnih prodajaln, pregledali dogodke ob koncu tedna — predvsem kulturne in športne), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba). 18.00 21-232.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
10.10 Tednik, 11.00 J. A. Lacour: Kajnov nasmeh, franc, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik (ponovitev). 17.35 Slovenci v zamejstvu. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.17 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Podvodna odkritja, ang. dok. serija. 20.50 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Gailly, Gailly, ameriški film.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi-poskusni prenosi. 19.00 Vi-deomeh (ponovitev). 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Opera Mobile. 21.00 Skupščinska kronika. 21.20 En avtor, en film. 21.35 Želim, da živiš, ameriški film.
8.10 Otroška matineja. 10.45 Slovenski ljudski plesi. 11.15 Izbor tedenske programske tvornosti. 13.50 Tigra- rockovska 88 v ZRN, ponovitev 1. oddaje. 14.20 Ciklus filmov Čharlieja Chaplina. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 ZBISJ. Ribičič: Nana, mala opica. 17.00 Športni dogodek: Košarka—play off. 18.25 Naš edini svet, angl. dok. serija (ponovitev). 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 J. Michael: Prevare, ameriška nadaljevanka. 21.20 Krtž-kraž. 22.55 Tv dnevnik 3. 23.05 Dvojnica, nemški film.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 9.00 do 13.00)
5.30 Prebujajte se z nami!
5.30 Prebujajte se z nami!
(Jutranja oddaja z murskega j (Prisluhnite torkovemu pre-
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.15 Po-
Program LJ 2:
16.00 Satelitski programi-poskusni prenosi. 17.00 Otroška oddaja (TV Zg). 18.30 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 40 let folklorne skupine Tine Rožanc, prenos iz CD (samo 1. del). 20.40 Filmska uspešnica: Zaklad Sierra Madre, ameriški film. 22.35 Satelitski programi-posku-sni prenosi. .
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
novitve, 17.15 Otroški in
mladinski spored, 19.30
Dnevnik, 20.00 Miami Vice,
21.00 Rock gledališče, 21.30
Dnevnik, 22.50 Nočni program,
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 14.30 Bac-herov sokol (film), 16.00 Sobotno popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boter (film), 23.15 Dnevnik, 23.30 Nočni program,
tvuubljana
vala vas bo spremila v delovni teden. Za dobro voljo bo poskrbela dobra glasba, dodali bomo zdravstveni nasvet, imitatorja — posnemovalca Janija Žilavca, minute za mlade. Sodelujte na 21-232!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje
bajanju! Med drugim boste spet slišali recept Cilke Šubičeve, napovedovali bomo točno uro, vremenske in podatke o cestah). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, reklame, glasba). 18.00 Rezerviran čas. 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovi-(ve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Ljubimec — Kreuzberg, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Neupogljivi, 0.45 Chicago 1930
Drugi program
16.45 Dediščina Gulden-burgov, 17.30 Svet živali, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Lokalni programi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubljeni Filipini, 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.50 Umetnine,
' AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Oddaja o tv, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored,
19.30 Čas v sliki. Kdor reče a ....,
Dempsey in (film), 23.40 (film),
TV MADŽARSKA
9.10 Appassionata, pon.
2. dela TV filma. 10.05 Handlov koncert, igra orkester St. Martin-in-the-Fi-elds. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.10 Siromak mora potrpeti, madžarska serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Primer za dva, kriminalka. 21.10 Zavest, madžarska serija. 22.00 Pesmi Karolya Krištofa. 22.35 TV dnevnik.
20.15
22.00
McPeace Obračun
Drugi program
16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki, 18.30 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vihar (film po Shakespearu), 23.00 Izigrani,
9.25 Otroška matineja. 10.40 J. Michael: Prevare, ameriška nadaljevanka. 11.30 Domači ansambli: Preporod iz Ptuja. 12.00 Kmetijska oddaja (TV Zagreb). 13.00 Zaklad Sierra Madre, ameriški film. 14.55 40 let folklorne skupine Tine Rožanc, 2. del. 15.45 Milijonsko mesto v morju — otok ptic. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Sto let Charlieja Chaplina: Večni potepuh, ameriški film, in Mladi Charlie Chaplin, ameriški film, 1. del. 18.30 Opera Presto, odlomek iz prvega dela. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Irena Vrkljan: Svila, škarje (drama TV Zg). 21.45 Zdravo.
Program LJ 2:
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA, igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Couste-aujevo ponovno odkrivanje sveta, angl. dok. serija. 20.55 Poročila.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
5-30 Prebujajte se z nami! (Če boste poslušali jutranjo oddajo radia Sobota, boste brez dvoma zvedeli dovolj koristnih informacij o tem in onem, predvsem pa tiste pristne, domače. Sodelujte 'udi vi in pisno ali po teles bnu predlagajte, kakšna je oddaja po vašem okusu!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba). 18.00 Poslušamo vas (na telefon 21-232 sporočajte vaše žulje, ki jih sami niste sposobni odpraviti).
5.30 Prebujajte se z nami! (Bodite z nami tudi ob četrtkovih jutrih! Z naše strani vam obljubljamo dobro voljo, poročilo iz porodnišnice,tečaj dinarja, kmetijski nasvet in veliko glasbe). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Trikotnik brez meja.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
9.30 Nedeljski mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Potopis, 12.30 Družinski magazin, 13.00 Veliko sedlo (film), 13.50 V nedeljo, 16.25 Potopis, 17.00 Nikoli te ne bom pozabil (film), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nebeške ptice (drama), 21.25 Vera (film), 22.55 Dnevnik, 23.15 Nočni spored,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 La Bohe-me (opera), 22.25 Srce v ro-
ki,
Drugi program
9.00 Matineja,
15.00
Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Klic srca (film), 21.55 Ločitev po francosko (film), 23.45 Chicago 1930,
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 11.40 Brstje, v slovaščini. 14.20 Človeško telo, 15. del. 14 50 Nogomet na angleški način. 15.30 12 mesecev v gozdu. 16.00 Otroški Wur-litzer. 17.10 Roka v roki, dok. film. 18.20 Metroji sveta, Praga. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sodba, fran-cosko-italijanski film iz leta 1974. 21.35 Rock na odru, nastop ansambla STEP. 22.25 TV dnevnik.
8.30 Za otroke. 10.05 Srce, italijanska serija, pon. 11.00 Glasbeni butik. 11.50 TV kviz. 14.40 Družinska nedelja. 15.55 Srečno! 16.45 Milijon korakov po Madžarski. 17.35 Richard Dreyfuss, amer. film. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.05 Zbogom, gospa, ameriški film. 22.00 Slika od blizu. 22.50 Telešport. 23.50 Video strani.
10.10 Utrip. 10.25 Zrcalo tedna. 10.55 Da tie bi bolelo. 11.15 Oči kritike. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 R. Kett-ner—R. Engel: Pet nas je, nemška drama. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.35 Glasbeni večer: Virtuozo, 1. del.
Program U 2:
16.30 Satelitski programi-poskusni prenosi. 17.40 Po brezkončnosti sveta: Afrika, potopisna reportaža TV Zg. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Videogodba. 21.50 Svet na zaslonu. 22.30 Satelitski programi (poskusni prenosi).
10.10 Mozaik: Šolska TV, Otrok in šola, Napravimo terarij, Angleščina, 7. lekcija. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2.20.05B. Taylor Bradford:	Naslednica,
angl, nadaljevanka. 21.05 Dinar. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Ropot.
18.30 Najlepše želje s kami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
čestit-
10.10 Mozaik. 16.30
Tv
dnevnik 1. 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.10 Pedenj-žep: Narodne z Zlatkom in Milanom. 18.30 Spored za otroke in mlade. 19.20 Do-
bro je vedeti.
19.30 Tv
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gideonov glas (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Kontaktni magazin,
dnevnik 2. 20.05 Inocencia, brazilski film. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.10 Svet poroča.
TV ZAGREB
10.10 Mozaik: Šolska tv. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 J. A. Lacour: Kajnov nasmeh, francoska nadaljevanka. 21.05 Tednik. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.05 Retrospektiva jugoslovanskega filma: V žrelu življenja.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi-poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Čas, ki živi: Po kurirksih poteh. 19.30 Tv dnev-nik.20.05 Žarišče. 20.35 Operni zbori.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.05 Videotilt, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovi-
tve, 14.00 Otroški in dinski spored, 18.00 žinski magazin, 18.30 Gyver, 19.30 Čas v
mla-Dru-Mac sliki,
20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Dempsey in McPeace, 22.15 Pravica za vse,
Drugi program
16.45 Kralj Artus, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Misionarji po svetu, 23.25 Brazilija — preživetje pri 1000%,
J
Mmmmmm, na! Poljubček za to, ker si me opozoril na grozno simpatičen jutranji program Radia Murska Sobota.
TVMADŽARSKA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gospodar džungle, 21.07 Dallas, 22.00 Dan, ko je zagorela Zemlja (film), 23.35 Chicago 1930,
Prvi program
8.35 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Protiudarec (film), 23.00 Dnevnik, 23.20 Nočni program,
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Mondovizi-ja, 22.05 Dnevnik, 22.30 Nočni program,
TV MADŽARSKA
9.05 James Burke, angleška serija, pon. 9.50 TV loto. 10.00 Panorama, pon. 10.45 Telovadba za invalide. 16.25 Panonska kronika. 16.35 Poročila v nemščini. 16.40 Naš ekran, v slo-vaščini. 17.20 Dan spomeniškega varstva. 18.05 Klinika, nemška serija, pon. 19.05 Gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Papirnati zmaj, francoska serija. 21.10 Studio '89. 21.55 Mojstri animacije. 22.25 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dedek na Posodo, 21.15 Klic srca, 22.40 Šah morilcu, 23.55 Chicago 1930,
Drugi program
15.55 Šport, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kondor (film), 21.00 Zakaj praznujejo vsi ljudje?, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport,
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Berlinske modrosti, 21.20 Veseli Jocker, 22.10 Videoteka, 23.10 Zadnji hura (film), Drugi program
16.45 Vzgojna oddaja, 17.15 Svet živali, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.20 Spektrum, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2,
TVMADŽARSKA
SOBOTA, 15. april
1J I
DVOJNICA, nemški barvni film, 1985, 93 min
(DIE ANDERE)
režija: Use Hofmann
scenarij: Kari-Heinz Willschrei
Film DVOJNICA nemške režiserke Ilse Hofmann (uveljavila seje z dobro narejeni1)1’ skimi filmi in tako potrdila, da imajo v Nemčiji vrsto izrednih profesionalnih režiserk), je p začetka do konca. Gre za svojevrstno kriminalno-psihološko dramo, v kateri neobvladan predvsem ljubezen in ljubosumje, vodijo v tragične dogodke.	. „ a
Osrednji lik, nemški inženir, šef gradbišča jezu v Braziliji želi, da se mu žena pridruzi. b zavrne, se seveda čuti ponižanega in v čustveni razvnetosti zagreši nepremišljeno dejanje, pote t se hladnokrvno spopade s posledicami.	,	,
Vsekakor je Dvojnica tiste vrste film, pri katerem je bolj prav, če zgodbo zamolčimo m us pustimo gledalcem ugibanje, presenečenje, vznemirjenost. Za vse, ki imajo radi napetost, ekso okolje, nepredvidljive zaplete, izvirajoče iz zlaganosti družbe, psihične stiske in pretrese, bo uvoj ca pravšnji film.
9.10 Ni vse zlato kar se sveti, 1. del TV filma. 10.30 Teden, pon. 11.30 Delta, pon. 16.30 TV spored za 3 dni. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v romunščini. 17.40 Gospodarstvo. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Literarne uganke za otroke, Arany. 19.30 TV dnevnik. 20.05 To + ono, zabavni magazin. 21.05 Panorama, svetovna politika. 21.55 Varstvo mest. 22.35 TV dnevnik.
SREDA, 19. april U I INOCENCIA, brazilski barvni film, produkcija 1983
Brazilski film je doživel svoj preporod s pojavom »cinema nova«, katerega idejni vodja in glavni ustvarjalec je bil Glauber Rocha. Med njegovimi učenci je tudi Walter Lima jr., ki pa se je z nekaterimi dokumentarci prekalil v izvirnega filmskega avtorja. Posnel je nekaj celovečercev, najbolj pa je nase opozoril z dvema: Menino de Engheno in Brazilija leta 2000.
Leta 1984 seje na festivalu španskih in latinskoameriških filmov v Huelvi predstavil s poetičnim filmom INOCENCIA. To je romantična zgodba, trdno povezana z miselnostjo časa, v katerem se dogaja, s koncem 19. stoletja.
Na brazilskem podeželju živi dozorevajoče dekle s simboličnim imenom Inocencia. Strogi oče je hčer že obljubil moškemu, v zameno za ugodnosti, ki jih je bil od moškega že deležen. Toda v skladu s tedanjo moralo mora dekle ostati skrito pred moškimi pogledi, vse dokler ni godno za poroko. Inocencia zboli za malarijo in obisk zdravnika je neizogiben. Mladi »doktor« pri dekletu vzbudi doslej še nejasna čustva, sam pa se takoj zave svoje ljubezni do ljubke deklice.
Medtem ko v vas prispejo še drugi gostje, ki se možu znajo lepo dobrikati in ga pripravijo do tega, da vendarle pokaže svojo hčer, se zdravnik in Inocencia že na skrivaj shajata.
9.10 Tretji kanal, pon. 9.55 Primer za dva, pon. kriminalka. 10.55 Studio ’89, pon. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v slova-ščini. 16.55 Siromak mora potrpeti, zadnji del madžarske serije. 17.10 Spored Roberta Ratonyija. 18.00 Novi Reflektor, magazin. 19.00 Gledališki večer, uvod.
19.30 TV dnevnik. 20.05 Kralj Ojdip, tragedija, prenos iz gledališča Kapošvar.
22.55 TV dnevnik.
9.10 Kako naj poslušamo opero? pon. 10.05 Ni vse zlato kar se sveti, 2. del TV filma. 10.55 Telovadba za invalide. 16.40 Panonska kronika. 16.50 Poročila v srbohrvaščini. 17.00 Tretji kanal. 17.45 TV spored za 4 dni. 18.00 Živi planet, pon. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 52. poglavje TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Zavest, madžarska serija. 22.15 Videoklipi. 22.45 TV dnevnik.
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Podpis:
NAROČILNICA
•»»Točilnico natančno izpolnite c tiskanimi črkami, izre-zrte in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29.
VESTNIK, 13. APRILA 1989
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 14. do 20. apr. 1989
14.	apr. ob 18. uri amer. Ijubez. komedija ZASVOJENA Z LUNO ODLIČEN IN PRIJETEN FILM Z CHER, NICHOLASOM CAGE-LOM IN OL1MPIO DUKASIS V GLAVNIH VLOGAH!
14.	apr. ob 20: uri amer. erot. film VONJ GREHA — trda erotika. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda!
16.	apr. ob 16. in 18. uri amer. Ijubez. kom. ZASVOJENA Z LUNO
16.	apr. ob 20. uri amer. erot. film VONJ GREHA — trda erotika.
17.	apr. ob 18. uri in 20. uri amer, znan.-fant, film SOLARNI BOJEVNIKI ODLIČNA GLASBA M. JARRFA! FILM OBDELUJE TEMO ŽIVLJENJA PO NUKLEARNI KATASTROFI. IZREDNI SO EFEKTI IN TON — vredno je videti!
18.	apr. ob 18. uri amer, znan.-fant. SOLARNI BOJEVNIKI
18.	apr. ob 20. uri amer, film HIŠA, H. del
19.	apr. ob 18. in 20. uri amer, film HIŠA, II. del
20.	apr. ob 18. uri amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA, IV. del
20.	apr. ob 20. uri amer. erot. film IZJEMNA ŽENSKA - trda erotika Mladini do 16. leta starosti ne dovolimo ogleda filma’ KINO ŠALOVCI
15.	apr. ob 20. uri amer. kom. ZASVOJENA Z LUNO
15.	apr. ob 21.45 uri amer. erot. film VONJ GREHA — trda erotika Mladini do 18. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!
Prodam
MOTORNA U VOZILA
prodam
AUDI 100 GLS, v odličnem stanju, tehnični pregled do 1990, prodam. Murska Sobota, Cvetkova 4, telefon: 22 835. M-998
MOTORNO KOLO ZNAMKE MZ 150 TS, preurejeno, kovinske barve, prodam. Štefan Marič, Odranci, Se-vranska 3. M-1000
WARTBURG in DIGANO, registrirano do decembra, ugodno prodam. Telefon: 70 352. LE-19602
BMW' 318, letnik 1978, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 75 755, vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje. LE-19605
TOVORNI AVTO ZASTAVA 624 N prodam. Telefon: 81 436. IN-17190
MOPED (štiri prestave) in televizor gorenje, čmo-beii, prodam. Pristava 8, Ljutomer. IN-17186
ZASTAVO 615 B KOMBI, letnik 1977, potrebno manjšega popravila, prodamo. Gasilsko društvo Večeslav-ci — Milan Vidonja, Večeslavci 82. M-1003
RENAULT 9, ekskluziv, star 10 mesecev, karamboliran, ugodno prodam. Novak, Pertoča 118. M-1005
PEUGEOT 305, letnik 1978, registrirano do 24. 10. 1989 prodam. Murska Sobota, Zorana Velnaija 1, (069) 24 853. M-1006
NOV AVTOMATIK prodam. Telefon: 76 072. M-1142
LADO 1200 KARAVAN, letnik 1980, prodam. M-l 143.
AVTOMOBILSKI DEU PO UGODNI CENI! novi in rabljeni za motor in pločevino AUTO RECEK, W1ND1SCHMINIHOF tel.: 9943 3156 2269
ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Žuvela, Murska Sobota, Cankarjeva '50. M-1009
VESPO (M4), novo, prodam 20 odstotkov ceneje. Telefon: 71 023. M-1011
126 P in PEUGEOT 504, registrirano za eno leto, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 77. M-1012
VW 1200 J, letnik 1975, prodam. Ren-kovci 47, Tišina. M-1016
APN 6, nov, nerabljen, nujno, zelo ugodno prodam. Telefon popoldne: 26 770. M-10I7
JUGO 55. letnik 1984, ugodno prodam. Telefon: 70 340. M-1022
MOTORNO KOLO GILERA 250 NGR, dva kovčka in prtljažnik prodam. Telefon: (069) 21 267. M-1029 FIAT 127 nujno prodam za 7.000.000.- din. Telefon; 78 367. M-1035
FIAT 125 P, potreben manjšega popravila, neregistriran, ugodno prodam. Informacije: Lendavska 4-7/28, telefon: 24 242. M-1036
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za L polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk; ČGP VEČER tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
ŠKODO 100, registrirano do avgusta, prodam. Sebeborci 129. M-1040 126 P, letnik 1980, prodam. Bakovci, Cvetna 5. telefon: 76 048. M-1043 GOLF JL, letnik 1979, dobro ohranjen, poceni prodam. Franc Šijanec. Kobilje 116, telefon: (069) 75 735, interna 63 — dopoldne. M-1047 LADO SAMARO, letnik 1987, prodam. Bokrači 14. M-1048
RENAULT 18 TLJ. letnik 1985. LADO NIVO, letnik 1987, in tovorna avtomobila 35/8, letnik 1985, in 50/8, letnik 1984. prodamo. Telefon: 22 702. M-1052
PONY EKSPRES in MZ 150, starejši letnik, prodam. Rakičan, Cvetkova 67. M-1053
ZASTAVO 101 GTL 55, staro dve leti, prodam. Jože Mesarič, Beltinci, Panonska 37. M-1059
ZASTAVO 128, z dodatno opremo, letnik 1987, prodam. Telefon: 25-108 M-1063
OPEL ASCONO 1,6 S ŠPORT, letnik 1984, prodam. Lucova 37. M-1064
ŠKODO 110 L in visokotlačno stiskalnico velger AP 41, za seno, prodam. Štefko. Ivanci 33. M-1066 ŠKODO 120 L, obnovljeno, prodam. Telefon: 22 336. M-1071
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981/oktober, dobro ohranjen, prodam. Melinci 59, 71 374, po 15. uri. M-1074 OPEL REKORD 1700, letnik 1974, ugodno prodam. Flisar, Krog, Murska 103, p. M. Sobota. M-1075 ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Stanislav Kuglar, Murska Sobota, St. Rozmana 6. M-1076
126 P, star dve leti, prodam Tešanov-ci 82. Ogled po 18. uri. M-1077
FIAT 126, letnik 1980, prodam. Pečarovci 118. M-1080.
SIMCO 1307 GLS, letnik 1979, prodam. Varga, Murska Sobota, Kocljeva 2. M-1089
GOLF, dizel, in BMW 316 prodam. Telefon: 71 302. M-1091
JUGO 45 A, star dve leti, ugodno prodam. Gornja Radgona, Trubarjeva 74, telefon po 15. uri: 74 918. M-1092
MAZDO 626, 2000 ccm, kovinske barve, letnik 1985, uvoženo, prvi lastnik, prodam. Informacije v petek po 17. uri, v soboto in nedeljo. Telefon: (069) 68 104. M-846
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
JUGO 45 A, star 2,5 leta, prodam. Telefon od 10. do 17. ure: 74 185. M-1145
ZASTAVO 128, letnik 1984, prevoženih 24.000, garaži rano, prodam. Radenci, ul. Pohorskega bataljona 10, telefon: 069 73 272. M-1086
FIAT 126 P, julij/1979, v dobrem stanju, ugodno prodam. Tumišče, Mlinska 9. M-1093
FIČKA, karamboliranega, prodam. Ogled v Tropovcih, Jordan 20, telefon: 24 927. M-l 101
TOMOS AVTOMATIC 3ML, star dve leti, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon po 16. uri: 21 803. M-1054
MOTOR MOTOCROS KTM 80 prodam ali menjam za BT 50 za ATX 50. Informacije: telefon 74 027. M-1072 126 P, letnik 1987, prodam. Melinci 97 a. M-I102
126 P, letnik 1981, prodam. Mota 29, Ljutomer. IN-17192
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Telefon po 16. uri: 82 097. IN-17194 ATX, nov, prodam 20 odstotkov ceneje. Telefon: 25 353. M-l 104
ŠKODO 100, registrirano do marca 1990, in predsetvenik prodam. Ranta-ša, Bakovci, Zvezna 9. M-l 107 OSEBNI AVTO CITROEN GSX, lepo ohranjen, prodam. Zubčič, Radenci, Titova cesta 3. M-l 108 AVTOMATIK A 3 ML, skoraj nov, prodam. Telefon dopoldne: 21 214, popoldne: 21 294. M-1109
OPEL KADETT prodam. Gradišče 1. M-l 110
V nedeljo, 16. aprila, ob 9. uri, vabljeni na
SEJEM
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN OPREME
na igrišču na Petanjcih.
Vabljeni prodajalci in kupci. Za jedila in pijače preskrbljeno!
ZASTAVO 126 P, letnik 1979, neregistrirano. letnik 1979, pripravljeno za tehnični pregled, prodam. Ciril Škafar, Beltinci, Na kamni 22. M-l) 11 ZASTAVO 750, prodam. Gjergjek, Kovačevci 28. M-l 112
LADA RIVA 1300, stara dve leti, naprodaj. Jože Kurbus, Šratovci 18. M-1116
AVTO SIMCA 1501 SPECIAL naprodaj. Dokležovje 3 c. M-l 118
GOLF JGL, letnik 1982, lepo ohranjen, prodam. Telefon: 81 489. M-1137
MZ 125, registriran do 12. 9. 1989, prodam. Štefan Cener, Pušča 3. M-1120
ZASTAVO 128 CL, 1000 m*, letnik 1985, prodam. Telefon: 26 677. M-1121
TAM 6500, prekucni, prodam. Telefon od 19. do 20. ure: (069) 62 094. M-l 122
DARILA:
— UMETNIŠKE SLIKE -UNIKATNA KERAMIKA — UNIKATNI NAKIT — IN DRUGI UMETNIŠKI IZDELKI
Odisej, Lendavska 19 a (pri Atriju), Murska Sobota, tel. 25-493
AVTO ZASTAVA 125, v dobrem stanju, prodam. Gostilna Horvat, Nemčavci. M-MM
RENAULT 4 GTL, star 6,5 leta, prodam. Telefon po 15. uri: (069) 82 111. IN-17200
OSEBNI AVTO PEUGEOT 305, ko silnico BCS, voz z gumijastimi kolesi in kosilnico dubrava za traktor prodam. Informacije po telefonu: 069 73 105. M-l 149
TOVORNI KOMBI, ZASTAVA 435
T, letnik 1979, ohranjen, registriran do 2. 12. 1989, ugodno naprodaj. Telefon od 17. ure: 24 965 ali 24 759. M-l 150
SIMCO HORIZON GL 13, letnik 1981, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Murska Sobota, Kopitarjeva 23, telefon: 26 666. Ogled samo popoldne. M-l 124
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, registriran do 7. 9. 1989, prodam. Telefon: Tl 208. M-l 127
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985/10, prevoženih 20.000 km, prodam. Tem-lin, Martjanci 45 a. M-l 128
VW UNIŠ 1303 J, letnik 1975, registriran do marca 1990, prodam. Cankarjevo naselje 13, telefon: 24 044. M-l 134
VESPO, letnik 1987, prodam. Telefon: 25 338. M-l 136
JUGO CORAL 55, star osem mesecev, s petimi prestavami, prodam. Cerpnjak, Naselje Prekmurske brigade 32, telefon: 26 338. M-l 141

GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F.
Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na va šem domu.
Naročniki in bralci Vestnika imajo z oglasom 10-odstotni popust.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
prodam'
KMETOVALCI! .
ENOOSNO PRIKOLICO, nosilnost pribl. 3 t, ni prekucnik, prodam. Telefon: (069) 69 098. M-GR
TRAKTOR STEYR, 30 KS, s koso in jermenico, ugodno prodam. Kozic, Kukeč 18. M-1055
TRAKTOR DEUTZ, 60 KS, 1000 delovnih ur, star tri leta, prodam. Naslov v upravi lista. M-1027
TRAKTOR URSUS 335 z jermenico, prodam. Serdica 52. M-1030 CISTERNO CREINA, 2200 I, prodam. Kuhar, Košarovci 26, p. Križevci v Prekmurju. M-1099
TRAKTOR TD 6006, 1500 delovnih ur, prodam. Kovač, Motvarjevci 76. M-l 115
KOSO DUBRAVA za traktor deutz in klinaste brane prodam. Štefan Šiftar, Puževci 57. M-l 119
ŽITNI KOMBAJN EPPLE prodam. Krnci 17, p. Martjanci- M-1050 TRAKTOR TORPEDO 6206 prodam. Horvat, Žižki 71, telefon: 70 041. M-MM
TRAKTOR URSUS, 55 KS in moped avtomatik prodam. Hotiza 98.
M-l 126
OBRAČALNIK PANONIJA in mo-tokultivator mio 300 prodam. Bagar, Gornji Petrovci 56, ali telefon: 21 914 — do 15. ure. M-l 130
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 3 t, enoosno, prekucne, prodam, Drvarič, Bodonci 20. M-l 131
TRAKTOR ZETOR 4911 prodam.
Mačkovci 14. M-l 135
TRAKTOR 1MT 539 prodam. Turnišče, Mladinska 15. M-MM
TRAKTOR URSUS 360, malo rabljen, prodam. Ulica ob progi 15. M-MM
PLUG IMT, 10-colni, prodam. Klju-čarovci 14, 69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-I7202
OLTOV PLUG, 12-colni, malo rabljen, prodam. Telefon: 82-096. IN-17197
ŽITNI KOMBAJN LANZ, z manjšo okvaro, prodam. Velika Polana 77, telefon 70 612. M-ŠS
SEJALNICO IMT, koruzno, 2-vr-stno, ugodno prodam. Franc Gasparič, Terbegovci 21, p. Videm.
M-1056
KOSILNICO LA VERDA s snopove zalko, v zelo dobrem stanju, prodam. Milan Mesarič, Ižakovci 137, p. Beltinci. M-1058
KOSILNICO LAVERDA, z žetveno napravo, in silažni kombajn SK 80 E, prodam. Telefon: 78 274. M-1070 TRAKTOR IMT 560, rabljen, 500 delovnih ur, z enoosno prikolico IMT, 5 t, prekucno, prodam. Informacije popoldne: telefon: 62 366, 26 202.
M-1072
TRAKTOR IMT 558 prodam. Ska-kovci 60. M-1083
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in reduktorjem, prodam ali zamenjam za IMT 533, z doplačilom. Ogled v nedeljo. Branko Matjašič, Slaptinci 40, p. Videm. M-1098
prodam
MALEGA PS1CKA z rodovnikom (BOB TEIL), prodam. Telefon:
24 016. M-10I5
MLADO KRAVO PO IZBIRI po ugodni ceni prodam. Renkovci 122, p. Tumišče. M-1018
MLADO KRAVO, visoko brejo, prodam. Pečarovci 109. M-1023
MALE PUJSKE prodam. Skakovci 30. M-1045
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 36. M-1060
MLADE OVČARJE in gume za R 4 prodam. Domajinci 26. M-1065 KRAVO, staro tri leta, brejo pet mesecev, prodam. Domanjševci 146, p. Križevci. M-1084
KRAVO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Zenkovci 56. M-1097
MLADO KRAVO, drugič brejo osem mesecev, prikolico za avto, motorno nahrbtno škropilnico Panonije, enofazno črpalko za vodovod, kompletno, in kombajn eplle 211, prodam. Selo 73. M-l 105
NEMŠKEGA OVČARJA prodam.
Rakičan, Prešernova 18. M-858
posesti
PARCELO ZA VIKEND in GOZD ter hrastova drva prodam. Informacije Petišovci, Ul. 22. junija 51. M-1046 PARCELO V MOŠČANCIH, površi ne približno 35 a, z možnostjo gradnje hiše, prodam. Informacije po telefonu: 23 122 ali zvečer 26 469.
M-1057
HIŠO V OKOLICI MURSKE SOBOTE z 81 ari zemlje prodam. Plačilo v gotovini. Možnost menjave za dvosobno stanovanje v bloku v M. Soboti. Resni kupci naj se oglasijo na naslovu v upravi lista, ali po telefonu 9943 6462 4931, Avstrija. M-1069 V torek, 18. aprila 1989, ob 8. uri bo v sobi št. 203 pri Temeljnem sodišču, Enota M. Sobota, dražba stanovanjske hiše št. 56, z gospodarskim poslopjem v Partizanski ulici v Murski Soboti, s pripadajočim zemljiščem, 3,88 ara, za izklicno ceno 219.362.779.— din. Pogoj: poprej plačana varščina v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Podrobnejše informacije pri sodišču do začetka dražbe. M-1082
NOVO NEDOGRAJENO KLET IN VINOGRAD v Strehovcih, prodam. Informacije: Štefana Kovača 15/1-4, M. Sobota. M-l 106
PARCELO, primerno za vikend in vinograd, 32 arov, na Goričkem, lepa sončna lega, prodam. Informacije po telefonu: 73 040, int. 361. M-l 117
POPRAVEK
Pri zahvali pokojnemu
KRISTJANU MAJ1ČU
iz Radenec
je nastala napaka. Pravilno besedilo se glasi:
Hvala vsem, ki se ga spominjate, še posebej njegovim sošolcem, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
NESNICA, MLADE JAR-ČICE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: JOŽE VERBAN, gostilna, TRO-POVCI, JORDAN 44, telefon: (069) 46-015.
HIŠO S SADOVNJAKOM in njivo v Selu prodam. Telefon: 22-040.
M-l 090
HIŠO, gradbeno parcelo in vinograd v Lendavi, prodam. Telefon: 75 853. LE-19615
prodam
RAZNE DELE ZA ZASTAVO 101, stare in nove, gume, nove in rabljene, prodam. Gomilica 125. M-1021
SUHE BOROVE DESKE, 2,5 in 5 cm, prodam. Dolič 119. M-l 132 ŽENSKO, BMX IN DIRKALNO KOLO SENIOR, prodam. Žekš, Arh. Novaka 15, telefon: 26 426. M-l 133 SEDEŽNO GARNITURO ZA DNE-
VNO SOBO prodam. Telefon: 22 896. M-l 138
POHIŠTVO ZA SPALNICO, novejše, ugodno prodam. Telefon: 26 446. M-997
BARVNI TELEVIZOR, ekran 66, prodam. Franc Hozjan, Crenšovci 81. M-1067
NOV ŠOTOR z opremo za kampiranje prodam. Telefon: 26 794. M-1068 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Telefon: 25 578. M-1073 DVOJNO POSTELJO, svetle barve, LIP BLED, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 32. M-1079
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Telefon po 20. uri: 24 739. M-1002 VARILNA APARATA GORENJE VARSTROJ 160/210 AP in VAR-MIG 200 D 21 in dve novi gumi za ferguson prodam. Naslov v upravi lista. M-1049
MOTOR ZA FIAT 750, prevoženih 27.000 km, prodam. Telefon: 81 648. IN-17185
NOVO STREŠNO OPEKO kikinda, 2500 kosov, prodam. Telefon: 70 140. LE-19613
10 NASELJENIH AŽ PANJEV prodam. Tišina 64. M-1087
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, gramofon turadont 41, z ojačevalcem, 2 x 25 W, prodam. Šarkanj, Murska Sobota, Poljska 26. M-1094
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), ugodno prodam. Telefon: 46 342. M-1095
UVOŽEN PREDPROSTOR (zim sko-Ietni) za prikolico za kampiranje, od 4,5 m naprej, prodam. Telefon: (069) 26 533. M-l 146
SALONITNE PLOŠČE, 170 kosov, in 15 slemenjakov, nove, prodam ceneje. Srednja Bistrica 52. M-1147
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
/ Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija
I Horvata, Nemčavci 38, tele-l fon: (069) 24 393.
STREŠNO OPEKO MEDITERAN, novo, 3800 kosov, ugodno prodam. Telefon: 24 002. M-1025 POHIŠTVO ZA SPALNICO SELMA prodam. Kerčmar, Kukeč 52, Križevci v Prekmurju. M-1028 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Murska Sobota, Kroška 14. M-1031
PROFILNO JADRO, novo, 5,3 m', prodam. Telefon: (069) 87 631. M-1034
TRIDELNO OMARO, posteljo in mizico, ugodno prodam. Murska Sobota, Kuharjeva 14. M-1041 JESENOVE PLOHE, I m’, in prikolico za avto, prodam. Naslov v upravi lista. M-1044
SENO IN OTAVO, približno 2 t, prodam. Merklin, Vidonci 115. M-1096
Ostal nam vedno bo v spominu tvoj žalosten obraz, ko si se poslavljal zadnjikrat od nas.
V SPOMIN
Danes, 13. aprila, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Alojz Serec
iz Murskih Črnec
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja velika praznina v našem domu in v naših srcih, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok.
Ohranili te bomo v lepem spominu!
Globoko žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO PANONIJA, malo rabljeno, ugodno prodam. Franc Pelci, Okoslavci 14 a. M-1039 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Petanjci 76. M-GR PLETILNI STROJ STANDARD — desetica in šivalni stroj, prodam. Perš, Murska Sobota, Ivana Regenta 23. M-l 114
SEDEŽNO KOTNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO, po ugodni ceni prodam. Jože Magdič, Murska Sobota, Lendavska 17/c .M-l 123
MRLIŠKI VOZ ZA TRAKTOR ugodno proda V. O. PREDANOVCI. Informacije po telefonu: 72 652. M-MM
2 KG PIŠČANCE PRODAM. TROPOVCI, KRIŽNA 13.
TRAVO s travnika v Kupšincih, prodam. Telefon: 24 381. IN-17199 LAŠKI RIZLING IN ŠIPON prodam. Telefon: 82 361 — zvečer. IN-17198
Kupim
HRASTOVE SUHE DESKE, 5 do 8 cm, kupim. Motovilci 53, telefon: (069) 77 722. M-I014NOVEJŠO HIŠO V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI, ali parcelo, kupim. Ponudbe po telefonu: 22 647, od 18. do 21. ure. LE-19604
Sobe
SOBO ALI STANOVANJE v Murski Soboti, iščem. Prosečka vas 33. M-l 13 UPOKOJENCU, od 66 do 70 let, oddam sobo in nudim vso oskrbo. Avto zaželen, ni pa pogoj. Ponudbe pošljite na upravo lista pod UPOKOJENKA. M-MM
Zaposlitve
IVAN MERTOK, tesarstvo, Bratonci 158, zaposli dva KV tesarja. M-1004 ANSAMBEL DINAMIT išče kitarista — vokalista. Telefon: (069) 70 438. M-1008 DEKLE ZA STREŽBO zaposlimo takoj. Cafe bar Libertas, Lipovci. M-1051 VARSTVO ZA ENOLETNEGA OTROKA NA DOMU, iščemo. Ivanka Bakan, Motvarjevci 48, p. Prosenjakovci. M-1081 KV SLIKOPLESKARJA IN DELAVCA-DELAVKO, sprejmem. Franc Dvanajščak, Radomerje 25 a, Ljutomer. IN-17193 EKSPRESNA POPRAVLJALNICA ČEVLJEV IŠČE ČEVLJARJA. Pisne ponudbe pošljite na upravo Vestnika. M-MM OBRTNIK ZAPOSLI SAMOSTOJNEGA IN PRIUČENEGA ZIDARJA ter delavca za stalno delo v Ljubljani. Stanovanje zagotovljeno. Jože Žiberna, Ljubljana, Vlahovi-čeva 18, telefon: (061) 442 308. M-l 140 POSLOVODKINJO ALI POSLOVODJO za zasebno trgovino DISKONT iščem. Ponudbe pod KOMUNIKATIVEN - POŠTEN. M-l 141
Razno
POPRAVLJAM VSE VRSTE AVTOMOBILOV, opravljam kleparska, ličarska in mehanikarska dela ter pripravljam vozila za tehnični ptegled. Priporoča se: avtomehanik Alojz Kolmanič, Krog, Murska 14, telefon: 25 364. M-969
TRAVNIK IN NJIVO dam v najem. Bači, Kukeč 9, p. Križevci v Prekmurju. M-1020 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 28374/7, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Franc Knap, Dolnji Slaveči 114. M-1033
PREKLIC!
Preklicujem indeks Pravne fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani, izdane leta 1988. Branko Pintarič, Rogašovci 21, p. Ro-gašovci. M-1038
IGRALCE POOL BILJARDA vabimo na tekmovanje vsako nedeljo ob 14. uri. LIBERTAS, Lipovci. M-1051
GOSTINSKI LOKAL (bivša turistična kmetija), 500 m od hotela Lipa v Lendavi, dam v najem. Telefon: 70 169. LE-19612
STREŠNO OPEKO MEDITERAN, v rdeči, rjavi in črni barvi izdelujemo. Horvat, Jal-kovec, Varaždin, telefon: (042) 41 664. M-565
PREKLIC!
Podpisani MOJMIR VER$IČ, Pogled št. 6, p. Apače, preklicujem neresnične vesti o Veroniki Tekavec iz Zg. Konjišča št. 8; dejanje obžalujem in se zahvaljujem za odstop od vložitve tožbe. Mojmir Veršič. M-MM PREKLIC!
Preklicujem veljavnost članske izkaznice in letne ribolovne dovolilnice št. 183 za leto 1989. Primož Miholič, član RD M. Sobota. M-1088
DELAM FASADE DEMIT. Priporočam se za naročila. Stojan Mitrovič, Murska Sobota, Lendavska 8, telefon: 21 901. M-l 139 K HIŠI SE JE ZATEKEL ŠKOTSKI OV-ČAR-LESL Lastnik ga lahko dobi v Murski Soboti, Partizanska 50; informacije po telefonu: 22 037. M-l 144
1,40 HA ZEMLJE V STRUKOVCIH dam v najem. Informacije popoldne po telefonu: 22 587. M-l 148
STRAN 22
VESTNIK, 13. APRILA 1989
Male oglase in zahvale za objavo v naslednjem tednu sprejemamo do sobote. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Eno leto v grobu spite, a med nami še živite, k počitku leglo je vaše telo, a delo vaše in trpljenje pozabljeno ne bo.
V SPOMIN
18. aprila bo minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, stric in svak
Ivan Kavaš
iz Odranec
Odšli ste tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za vami je ostala velika praznina v našem domu in v naših srcih, ostali pa so sledovi vaših pridnih rok.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni.
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi nam pa rosijo se solzne oči.
V SPOMIN
10. aprila je minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Aleksander Vučak
iz Kupšinec
Ne moremo verjeti, da si odšel in se nikoli več ne boš vrnil med nas. Tvoj korak je obstal, oglas onemel, v našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila.
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Velike bolečine so brez solza, kadar smo zlomljeni, ne jočemo, ampak krvavimo!
Tiho, za vedno nas je v 67. letu starosti zapustil
Jože Kalamar
miličnik v pokoju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo organizatorjem pogrebne slovesnosti. Vsem sotovarišem, obema sosedoma, svaku Feliksu za pomoč v najtežjih trenutkih, obema govornikoma tov. za odigrano tišino miru, vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje, pa tudi vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, prisrčna hvala!
Še enkrat vsem — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dobri moz, oče, stari oče, in brat
Štefan Jerebic
iz Lipe 30
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in šopkov, darovalcem za maše in vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem, za odpete žalostinke, govorniku Stefanu Zadravcu za ganljive besede slovesa ter sodelavcem Mure, likalnica tozda Ženski plašči.
Iskrena hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Matilda, sin Štefan z ženo Mileno, sin Jože z ženo Zdenko, vnukinje Andrejka, Natalija, Metka, Darja, vnuka Darko in Tadej, sestri Bara in Ana ter brat Franc
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči.
V SPOMIN
Danes, 13. aprila mineva eno leto,, odkar je kruta usoda nepričakovano iztrgala od nas ljubljeno, nikoli pozabljeno
Marijo Kerčmar
psihologinjo
V naših srcih domuje črna žalost. Zaman iščemo tvoj prijazen glas, nasmeh in dobroto. Ostali so le spomini.
Hvala vsem, ki so jo spoštovali, cenili njen trud in znanje, vsem, ki v srcu nosijo spomin nanjo, prižigajo sveče in polagajo cvetje na njen prerani grob.
Ponosni smo, ker smo te imeli!
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči.
V SPOMIN
16.	aprila bo minilo najbolj žalostno in boleče leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš najdražji sin, brat in vnuk
Štefan Vori
iz Velike Polane
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce. Cvetje in plameni svečk na tvojem preranem grobu so priča naše neizmerne bolečine, hvaležnosti in ljubezni do tebe.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila draga mama, omama in prababica
Ana Cipot
iz Mlajtinec 42
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter prispevali v humanitarne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka, posebno dr. Hauzerjevi.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink in govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Mlajtinci, M. Sobota, 4. aprila 1989
ŽALUJOČI: Vsi, ki smo te imeli radi
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh še v srcih nam živi, in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se. da več te ni.
ZAHVALA
V 5. letu starosti nas je tragično zapustil naš ljubljeni sinek, bratec, vnuk, nečak in bratranec
Matej Bergles
iz Zenkovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, izrekli ustno ali pisno sožalje, njegov grob pa zasuli z venci in cvetjem.
Naša posebna zahvala velja botri Mileni in njeni družini za poslednje darilo malemu Mateju, družini Hodošček ter teti Eriki za vso pomoč. Hvala mladinki Majdi in njeni tovarišici Rutki za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, cicibanom in tovarišicama iz vrtca, pevskemu zboru in Goranovim sošolcem, tovarišici iz OŠ Bodonci, ter mladincem in pionirjem iz
Zenkovec za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, kolektivu Platane in 415. brigadi iz Mure za darovano cvetje.
Zenkovci, Lemerje, M. Sobota, Strukovci, 1. aprila 1989
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš.
Ne mine ura, dan, ne noč, med nami si navzoč.
V SPOMIN
12. aprila bo minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je po zahrbtni bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
Matija Bohar
iz Mačkovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
ŽALUJOČI: žena Irma, sin Elemir ter hčerki Olga in Vesna z družinami
Zaspal naš oče je predragi, zaprl trudne je oči, pomladi sonca ni dočakal, gomilo rož mu grob krasi.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in svak
Jože Bunderla
iz Rakičana
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli globoko sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in govorniku KS Rakičan in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem kolektivov Avtoradgo-ne, tozd Transport, Agrotehnike Grude, Mure, tozd Perilo in KG Rakičan, EE Jezera.
Vsem skupaj še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
V vrtu zaspal naš oče je predragi, zaprl trudne je oči, pomladi sonca ni dočakal, gomila rož mu grob krasi.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Jože Režonja
iz Male Polane
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na . njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred deV	g°vomiku KS za ganljive bese-
de. Hvala kolektivu ABC Pomurke, EE Lendava, botrini in ZB.
Mala Polana, 27. marca 1989
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Jože in hčerka Marija z družinama, sestri z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa, komaj v 64. letu starosti, za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Ignac Koroša
iz Mostja
V naših srcih je bolečina, med nami praznina. Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo med nami. Naše misli so vedno pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našega dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala je namenjena g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, kolektivu Kmetijske zadruge Lendava, posebno tov. direktorju Jožetu Vidiču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kolektivom Mercator-Univerzal, Center Genterovci in Elektrokontakt.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Mostje, 20. marca 1989
Globoko žalujoči: žena Vera, sin Ignac, hčerki Verica z Igorjem iz Essna in Marica z družino
STRAN 23
VESTNIK. 13. APRILA 1989
v besedi in sliki
DESETLETNICA DRUŠTVA PARAPLEGIKOV
30 let turističnega doma v Gornjih Petrovcih
Društvo paraplegikov pomurske regije je imelo deseti, jubilejni občni zbor. Zbrane je pozdravil predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze ter povedal, da so na seji republiške konference Socialistične zveze Slovenije 20. marca ugotovili, da se ključni problemi invalidskega varstva ne uresničujejo. Zato bodo upravni organi pregledali družbeno skrb za invalide.
Tudi v Pomurju še ni vse ure- 1 jeno, predvsem financiranje humanitarnih organizacij. O tem so v nadaljevanju govorili tudi drugi udeleženci zbora. Pozvali so vse odgovorne inštitucije, da prispevajo svoj delež, da bo društvo lahko delalo. O profesionalizaciji v društvih pa so menili, da morajo delati le-ta volunter-
KAJ VEŠ 0 PROMETU?
Tekmovanje, ki ga vsako leto pripravlja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava, je bilo tokrat v Odrancih. Nastopile so ekipe vseh osnovnih šol občine. Ekipe so tekmovale v teoriji in praktični vožnji s kolesom. Pri skupini mlajših pionirjev je bila najboljša ekipa osnovne šole iz Dobrovnika, pred Odranci in Genterovci. V skupini starejših pionirjev pa so zmagali Odranci pred Dobrovnikom in V. Polano. Med posamezniki v skupini mlajših pionirjev je bil najboljši Jože Jakob iz osnovne šole Genterovci, v skupini starejših pionirjev pa Stanislav Šumenjak iz osnovne šole V. Polana. Najboljša se bosta udeležila republiškega tekmovanja.
V Sotini na Goričkem je bila prva letošnja dirka v motokrosu za republiško prvenstvo v razredu do 80 ccm. Tekmovali pa so tudi pionirji in navdušili okrog tisoč obiskovalcev.	Foto: N. Juhnov
TUDI
LETOS
BRUCOVANJE
Klub pomurskih študentov iz Maribora prireja to soboto, 16.4. 1989 ob 20.00 uri v kavami hotela DIANA tradicionalno prireditev BRUCOVANJE. Po programu, ki ga pripravljajo študentje, se boste lahko zavrteli ob glasbi, ki jo bo izvajala skupina MOBY DICK. Vstopnina je 10.000 dinarjev, vanjo pa je všteta tudi cena BRUCA.
se
sko, saj gre drugače večji del dohodka društva za osebni dohodek stalno zaposlenega delavca in ostane le malo za dejavnost.
V poročilu o lanskoletnem delu pa je bilo poudarjeno, da jim primanjkuje avtomobilov. Le polovica članov, to je 16, jim ima avtomobil, za delo društva in aktivnosti članov pa je le-ta zelo pomemben, saj ne morejo uporabljati javnega prevoza. Tudi telefon ima le nekaj članov in za vsak dogovor morajo uporabiti avtomobil. Kljub tem težavam so bili lani zelo delavni, za kar jim daje priznanje tudi Zveza. Zelo dobre rezultate so dosegli na športnem področju.
Predsednik Zveze Ivan Peršak pa je predstavil njeno delo. Opozoril je tudi, da je delo odvisno
Delavca gozdnega gospodarstva smo našli v gerlinskem gozdu, kjer sta nalagala hlode (gradbeni les). Zaupala sta nam, da se v eni uri da naložiti 20 kubikov, hlode pa naj bi odpeljala na žago v Mačkovce. nj
od dohodka Loterije. To pa je tako: če ljudje igrajo, je denar, če pa tega ni, tudi društva dobijo manj. Tudi zato si je treba prizadevati za drugačno dejavnost Zveze. Ustanovili bodo namreč podjetje za delo na domu, saj je 87 odstotkov paraplegikov nezaposlenih in prejema invalidnino ali drugo družbeno pomoč. Od Evropske gospodarske skupnosti so namreč že dobili dva programa dela. Menili pa so tudi, da bi pokazale delovne organizacije več zanimanja za zaposlovanje invalidov, če bi imele kake prednosti in olajšave pri prispevkih.
Na zboru so aktivnim članom in drugim družbenopolitičnim organizacijam in posameznikom podelili priznanja.
Majda Horvat
PRAVOČASNOST
OB
SVETOVNEM
DNEVU
ZDRAVJA
Kritiko lahko namenimo, vsakemu, ki bo rekel, da v naši družbi ne delamo vse ob pravem času in trenutku. Zgled pravočasnosti imamo prav izpred nekaj dni. Ob svetovnem dnevu zdravja, z geslom Govorimo o zdravju, torej o preventivi, se je oglasila in vključila v ta prizadevanja tudi tobačna tovarna iz Ljubljane, ki je odkupila v (vseh) slovenskih časopisih in revijah kar celo stran, da bi kadilcem predstavila »manj škodljivo« cigareto mild, da bi jih odvrnila od cigaret nemild.
Pa naj še kdo reče kako čez okretnost in pravočasnost v naši družbi!
mh
V novi obleki z novim upraviteljem
»V petrovsko-šalovski komuni smo hoteli razvijati turizem, kmetijstvo in industrijo. 1959. leta sem bil na nekem seminarju v Italiji in videl na hribu lep turistični dom, potem pa še Benetke. Takrat sem se odločil, da bomo v Gornjih Petrovcih zgradili ta dom in ob Muri naše Benetke,« je pripovedoval Jože Kolarič, ki je bil tiste čase mlad aktivist prav na območju Gornjih Petrovec in Šalovec. Začeli so iz nič, vendar so z iznajdljivostjo prepričali kmetijsko zadrugo, da bo imela v kletnih prostorih skladišče sadja (tako so dobili temelje zgradbe), gasilci in lovci so bili zainteresirani za svoje sobe, prav tako pa sindikat za dvorano. In kar je najpomembnejše — navdušeni in zainteresirani so bili tudi ljudje, domačini. Vsak zaposlen je prispeval eno plačo, vodilni dve, opravljenih pa je bilo veliko prostovoljnih ur dela. Kako so zidali tako veliko stavbo v tistih časih, si lahko samo mislimo. Končati bi jo morali do 4. oktobra, do otvoritve nove osnovne šole. In so jo. Zadnji dan je bilo na petrovskem hribu vse, kar je bilo živega, je dejal Jože Kolarič, delal je tudi vsak obrtnik. Čeprav so ga uradno imenovali sindikalni dom, turistični dom in še kaj, so ga ljudje od blizu in daleč vedno imenovali Pindža. In kako je uspeval turizem takrat v teh krajih leta 1959, ko so bile zaprte vse meje in so lahko o tujih turistih le sanjali.
»Kar nekaj let smo imeli dolg. Nikakor ga nismo mogli odplačati, zato smo zaposlili najbolj aktivne mladinke, ustanovili podjetje in najeli posojilo za odplačilo dolga. Kakšne ideje smo imeli tukaj, na prepihu alpskega in panonskega podnebja! Da bi posadili nasade breskev, naredili skakalnico — skratka razviti ta del Goričkega, ki je znan po do-
Po Komendi sejem na Petanjcih
To bo že drugi po vrsti, razlog pa v dejstvu, da je na številnih kmečkih gospodarstvih v murski deželi ničkoliko vsakovrstne kmetijske opreme, naprav in strojev, ki so odveč oz. ne vedo, kam z njimi. Lani seje na Petanjcih zbralo kakih tisoč ljudi od blizu in daleč in tudi letos — v nedeljo dopoldne ob devetih na petanjskem igrišču — organizator pričakuje podobno udeležbo. Pravzaprav ga je spodbudil sejemski zgled iz Komende, kjer se na veliko trži in pogaja. Vaški predstavniki pravijo, da bo poskrbljeno tudi za prodajo nove kmetijske mehanizacije, zlasti pa so vabljeni tisti, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo. B. Ž.
brih ljudeh in hrani, v turistično deželo. Za primerjavo: v Moravskih Toplicah je bila takrat samo vrtina nafte. Že takrat sem govoril, da bo tromeja nekoč odprta. Začelo se je konec šestdesetih let. Današnji turist išče čist zrak in lepo okolje. Ta turistični dom je bil vedno zaseden, ker so ga
Petrovsko Pindžo bi skoraj doletela enaka usoda kot stavbo iz stare romske zgodbe, ki je imela pet lastnikov. Jože Kolarič je bil pobudnik gradnje, Helena Pintarič (direktorica tozda Diana) je bdela nad stavbo zadnja leta, Anton Jakoša pa bo skrbel za njo v prihodnje, bbp, foto: nj
ljudje imeli za svojega, za domačega. Domačnost pa je v turizmu vedno pomembna,« je še dejal duhovni oče Pindže Jože Kolarič.
Otvoritve obnovljenega doma so se udeležili tudi številni domačini, ki so 1959. leta pomagali zidati »zgradbo upanja«. Tudi tokrat gre vsa pohvala zaposlenim, da so uspeli končati potrebna dela v mesecu dni in pripraviti otvoritev v četrtek, 6. aprila.
Osnovna šola Prežihov Voranc na Srednji Bistrici je bila gostitelj srečanja mladih zadružnikov občine Lendava. Tekmovali so iz poznavanja čebelarstva in zdravilnih rastlin, ob koncu pa so si ogledali čebelnjak pri Ciganovih na Gornji Bistrici. Tudi v šoli je bila na ogled razstava o čebelarstvu. Na tekmovanju se je najbolje odrezala druga ekipa bistriške osemletke. Zveza čebelarskih družin občine Lendava je za tekmovalce pripravila praktične nagrade, občinska konferenca ZSMS pa jim je podelila priznanja.
V Murski Soboti pa se medtem pripravljajo na republiško srečanje mladih zadružnikov, ki bo maja. (Besedilo in posnetek: Jože Graj).
Kakor je bilo očitno na prvi pogled (po napisu in urejenosti), bo odslej marsikaj drugače. V tozdu Diana so se odločili, da upoštevajo sklepe delavskega sveta in oddajo vse manjše in manj uspešne objekte v najem zasebnikom. Tako so decembra razpisali natečaj in prijavilo se je kar pet inte
resentov. Pogojem je najbolj ustrezal Anton Jakoša, domačih iz Domanjševec, ki že več kot dvajset let dela v gostinstvu.
Sodelovanje družbenega in zasebnega sektorja bo prineslo obojestranske koristi. V Diani so veseli, da bodo lahko svoje goste odpeljali na izlet na tromejo in jih pogostili v turističnem domu, ne da bi morali voziti hrano s sabo iz soboške Diane.
Bernarda B. Peček
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Prikriti je hotela nesrečo
BORCI SO ZASKRBLJENI
V prometnih nesrečah se čedalje bolj opazi udeležba tovornjakov in težkih vozil. Zlasti nevarno je, če so v prometnih nesrečah udeležene cisterne. Naše ceste so ozke in ovinkaste, to pa pri neprimerni hitrosti povzroča nemalokrat prevrnitev vozila. Na srečo sta bili obe cisterni, ki sta se minuli teden prevrnili, prazni.
Prehitro v ovinek
4. aprila se je zgodila prometna nezgoda v Odrancih. Voznik osebnega avtomobila, madžarski državljan Jožef Tolasz, je vozil iž Lendave proti M. Soboti. V Odrancih je prehitro pripeljal v ostri levi ovinek. Začelo ga je zanašati v trenutku, ko je pripeljal nasproti voznik tovornega avtomobila s cisterno. Slednji je močno zaviral in zapeljal v desni obcestni jarek, kjer se je cisterna prevrnila na bok. K sreči je bila cisterna prazna. Škode je za 4 milijone dinarjev.
Izsilil prednost
4. aprila se je zgodila prometna nezgoda pri Lipovcih. Voznik osebnega avtomobila Ivan Ko-šelj iz Brežic je vozil iz Dokle-žovja proti Lipovcem. V križišču
z magistralno cesto ni upošteval znaka STOP ter tako izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Robertom Goncem iz Doline. Pri trčenju je Gončevo vozilo odbilo na levo in po prevrnitvi je obstalo na njivi. Škode je za 8,5 milijona dinarjev.
Zaradi nesreče prekinjen promet
6. aprila se je zgodila prometna nezgoda v Nemčavcih. Voznik avtocisteme Danilo Štruc iz Kočevja je vozil iz M. Sobote proti Martjancem. Pred križiščem z lokalno cesto v Nemčavce je dohitel kolono vozil, v kateri je zadnji voznik zavijal v levo, zaradi česar je zelo zmanjšal hitrost. Zaradi tega je tudi voznik tovornega avtomobila močno zaviral, to pa je povzročilo, da se je vlečno vozilo obrnilo za 90 stopinj na levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik tovornega avtomobila Janez Ficko iz Beznovec. Prišlo je do močnega trčenja, v katerem seje lažje poškodoval sopotnik v Fickovem avtomobilu Anton Vb-roš iz M. Sobote. Škode je za 610 milijonov dinarjev. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta dobri dve uri.
Pobegnila s kraja nesreče
8. aprila se je zgodila prometna nezgoda v Skakovcih. Voznica osebnega avtomobila Marija Bokan iz Skakovec je vozila s Cankove proti domu. Na vaški cesti je dohitela voznika kolesa z motorjem Alojza Gombošija. Zaradi tesnega prehitevanja ga je zbila po cestišču. Voznica je zapustila kraj nesreče in sama popravila poškodbe na vozilu, da bi nezgodo prikrila. Delavci milice so ji dokazali, da je povzročila nezgodo in jo ovadili temeljnemu tožilcu. Gomboši se je lažje poškodoval.
Nesreča pri rezanju pese
4. aprila se je zgodila huda delovna nezgoda. Deklica R. V. iz Dobrovnika je bila sama doma in se odločila, da bo pred prihodom staršev pripravila krmno peso za živino. Peso je rezala v mlinu, ki ga je poganjal elektromotor, pri tem pa si je pomagala s palico, s katero je potiskala peso v mlin. Valj je potegnil palico v notranjost mlina, z njo pa tudi desno roko deklice in jo hudo poškodoval.
J. D.
Na letni skupščini so se sestali člani krajevne organizacije ZZB Tišina in Gederovci. V organizaciji jih je še 88, od tega dve ženski. Povprečna starost borcev je 70 let.
Borci so vedno bolj zaskrbljeni zaradi dogodkov in položaja v Jugoslaviji. Neugodne gospodarske
DR. ALEKSANDER ŠIFTAR KIDRIČEV NAGRAJENEC
Pomurci imamo od minulega torka še enega Kidričevega nagrajenca, direktorja podjetja Vrtnarija. To najvišje slovensko priznanje za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti je dobil za uvedbo razmnoževanja okrasnih in sadnih rastlin »in vitro« (pod steklom) za pridelavo. »V redni proizvodnji imamo več sort okrasnih brez in praproti, robid, slečev (rododendron in azaleja) ter vrtnic, v razvoju pa še več sort in nove vrste sadnih in okrasnih rastlin. Razmnoženo je že več kot 100.000 rastlin. Prve rastline, razmnožene po tem postopku, smo prodajali že spomladi 1988. Pričakujemo, da s prodajo ne bomo imeli težav, ker razmnožujemo le tržno zanimive rastline,« je pojasnjeno ob Šiftarjevi inovaciji, ki je ob drugih na ogled na razstavi Inovacije 89 v avli Ljubljanske banke v Ljubljani. Čeprav je dr. Aleksander Šiftar dobil nagrado »samo« za izum oz. tehnično izboljšavo — soboška občinska raziskovalna skupnost ga je namreč predlagala za nagrado iz Kidričevega sklada — je to dovolj prepričljiva potrditev, kako se tudi »na obrobju« da uspešno ukvarjati z znanstveno-raziskovainim delom. V tem smislu je Šiftarjev dosežek za pomurske razmere toliko vrednejši in pomembnejši. B. Ž.
razmere močno vplivajo tudi na njihov življenjski standard, saj pokojnine in borčevske dotacije niso velike.
In kaj vse so delali v zadnjem letu člani krajevne borčevske organizacije? Poleg nenehne skrbi za spominsko ploščo narodnega
heroja Ludvika Rogana v Sodišin-cih, so organizirali tudi nekaj izletov. Tako so si ogledali prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona pri Osankarici, obiskali pa so tudi Varaždin in Čakovec.
frku
Na Gornjih Slavečih so pred dobrim mesecem začeli s kuharskim tečajem. Udeležilo se ga je 24 žensk, precej mladih, pod vodstvom Cilke Sukič. Minulo nedeljo so za konec pripravile še razstavo jedi. Veliko je bilo domačih jedi, za izkupiček pa si bodo privoščile izlet.