Öt. 1. V Gorici, v soboto dne 4. januvarja 1908. - Letnik X. Izhaja Tsaktorek innobotoob 4. uri iopoludne. Ako pade na ta dnava praxnik wide dan prej ob 6. zveöer. Stane popoitiprejeman aü v Gorici na dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in «etrtletno 250K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jel leraitz r NuiiBkih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliSöu po 8 Tin. GORICA Uredniitvo in upravoistvo te nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. it. 9. Dopise je naaloriti na urednilt?o, oplase in naroönino pa na upravniitro >Gorice«. Oglaii ie radunijo po petit- rritab in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie reikrat tiikajo, raču- nijo »e po pogodbi. _____________________________I Iidajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukeziö). - Pozor! Ker je pričakovati za nocojsnji konierz, ki ga priredi »Slovensko- krščanska socialna zveza« na časl udeležencem socialnega kurza prc- velikega navala občinslva, naz- nanjamo, da hnnjo vstop W lldtf- l«*ženeis(M'iiiliH'pi kurza ter f*la- ni in člunic«» S. K. S. />., ki se izka/cjo s knjizico. Tuliko naznanje! Socialni kurz. Nad 200 ade'eiertcav iz vseh krkjev naäe ozje domovine! Kdo bi si bil t b»- njah mogel to minitti ? Ia ni se fllo za kako zabavo, za krttek can, za pijaöo ali ples, marveö za teiko daäevno delo. Ti vrli mladeniči in mo.'jH ho priili ačit se, — v Solo. PohIoShü «o ra/.ncvrntna pre- davanja, ležka, veöinoma noTa tvariot jim je zrenela na nse.ua; a ziriali ho paz'jivo, mimo in naiichsejim je bralo prisrčno notranje veselje. Nai sccialni kars pcrneni mfjnik t rarern javnern iivljenjo. V avojpm članka niktikor ne misltmo označiti vsega njpgovpgn pomena; biio bi tudi nemcgočp. Socialni karz bo pokazat «Toje nspehe t dpjanjn, ne t besedab. Naia camiiäka tlolinost je pa Tendar, da t nekhlerih potezah pokaže- iDO smer, ki ne nam zdaj odpira: 1. Na laži po uf-tali T«i tisti, kateri ne zuopajo v napredno silo naäega Ijad- itfa. To je prvo, važno dejatvo. L;ud9tvo žeii podoka, želi izobrazbr, želi organi- racije. Danes ne moro reči nihöe veö: Ne gre. Kdor je pcätemh irieli, dobi do- Toij pIcdoTittga dela. Socialni karz po- ziva z gromovitim glasom : Na noge vsi, ki ste spoaobni, in dajte Ijudstva, čeBar ma je treba, in čeaar Bi tako živo želi. 2. Liberalna oiisel nima tal med naäim Ijadstrom. Tadi t is ti, kateri so do- slej ie oddajali svoje glasove za libe- ral ce, so z liberalstvom samo od zanaj pomazani. Malo ie omijejo, pa bo dobro in preko noči ostanejo liberalni gsnerali brez armade. Težko je dobiti Ijadstva, ki bi bilo tako akaželjno kakor je naäe. Seveda, če bo nan od naäe strani ne da podaka in ne ponoaga do orgaoizacije, imaju nasprotniki lahko delo. Ali r tem ozira napredajemo tadi pri nas, kakor pričajo dogodki zadnjih časor in posebno še socialni kurzi teb dnij. 3. Naži možje in mladeniči bo do- bili B podakom tudi pogaro. Prvo je faino, drogo za ispeSno rabo prvega ie vainejše. Straha je Tladalo obilo po naäi deželi. Mirnim ercem lahko poremo na- sprotnikom, da bo odalej drog&če. Mi tbi se zavedaoao, da imo moöoi in t ti za TOBti zore zrosge. i: NaAe da$e?no obzorje sn je raz~ Ürilo. Figme^ci bo omejeni in om^jenost je mati neamnosti. Naäi cilji io daleko- «eini ; zato so tadi aaäa area Airoka. V : majbnem obzorja tadi majhni predmeti j molijo oko in vzbujajo pozornoüt. Ma- ¦ lenkohti znamenje je to, če «e preresno : peöamo s frazami, ki i njimi napolojene izpaäcijo naäi nasprolniki BTOje mebarö- ke po oadi javnosli. Člm iirie bo naäe obiorje, tem izTišenejii bomo tadi nar) tenn napadi. Dänen ne »toje Teč na* sprotniki koordinirano z narni, mtr»eč naä« i.adfttTo j;h K'^'^a z tiska na?zdol, zaredajoc ae, da ima oprafiti i Ijodmi, ki niso ceii, ki jim na zuacaj.u, u« iiite- ligenci in na sücainib raanirah veliko manjka. N«j bodo, k.er so. Naäe irste so dotolj iiroke. Pro- ntora je za fsaeega, komar jft res mar ljudski bltgor in narodni napredek In sociaini karz je pokaza!. kako stoje ˇ naäein taborn 7si narndni sloji dra^ po- leg dru^fga in ne drug na drngem. Vsi enakofredni in enakoprarni: dolavci po- Ifg akailotniäkfga irobraienca, kmet po- )eg dohoTnika, obrtnik poleg uradnika. Ia vsi priznavajo enega gospodarja — naäa naöela in en eilj — napredek in blagor Tseh. Narod je bil zbran pri so- cialnem kurza. Narod bo tadi Tžival nje- go?e sadove! i I Dopisi. I Iz Kanals. — Kako se je pač živ- Ijenje v nadetn Ranalo spremenilo v malo letib ! Dobili emo Železnico z rsemi nje- i nirni dobrimi in ulabimi poslsdicarai, do- bili smo stalno vojadtro, ki je po- ! dalo naäeroa trgu mestao lice, imeli smo ˇ kratknm öaeu trojne rolitre in bližajo i B© nam ie zopet nove in imeli hoho, bva- la Bogn, ietoB izfruino vinsko letino, ki ˇečkrat poprej Tedno otožncg* za nekaj ' aric razreseli, da veselo zapoje. Koliko \ hTaležnega gradiva za razamne^a opa- j zoralca, koliko tTarine za marljirega do- pisoTalca ˇ äa^nike ! Ako Vam g. ored-* nik pokaže sedaj konecletna bilanca — kar ni drorniti — ogodeo finančno sta- nje, tedaj rarn Nvetojem, da si poščete ˇ Kinala Btalaega piačarie^a dopisnika, in ne boate se kesali, kajti polnil bo pre- dale Vaspga lista z najbolj pikantno tvi- rino tako. da mu boste naoraü kmala obliko po?eöati. Tako pa pribaja Ie sem ter tja kak dopisič b Vam: zakaj pač? l'ri nas „ideje pokopali imo" in gotofo ni nai ranjki slaTec (urfgorčič pri groba fital, pa najbrie tadi kedo iz naie srede ' ne, aicer bi se ?iaj fčasih ta wkedo" zjokal in pololaž.l nad naso mlačnostjo I T gojitvi idej. Ker ne gojimo idej. postali 1 nrno pravi prarenti amerikanski rJankee- ji", ki delamo vse edino Ie radi dobičk». 't Kako bi tadi ne? B»sede mičejo, zgledi rlečejo! Nai dični gospod obeinski g!c- var se je velkrat izrtzl, da ne stori ko- | rüka zaslonj. Če on n*, ča ie kaiek ne rtiigne enkrat zasionj z repom, zakaj pa bi mi droKi naradoi, zemljaoi ne delaii tako, zakfj bi ja ne posnemali ? In res: Od naäib tnlikantov dol, ki nočejo pro- da;ati pisemskih zn, - ., ker jim ne do- D8ŠB ta kupöijÄ dobiok» (prodajo ti psč Ie znamke, ako kapiä raigiednico), da ne more člorek ob nedeljih in praznikih odposlati pisma ob caio, ko je poäta za- , prta, ako se ni prej z njimi preskrbel, pa do Vaäih radi dopisnikor, ki nočejo potrositi že marke z* piämo, vsi sroope- stali njima enaki. pa tadi narodnega kol- ka Be ˇ Kanala nikjer neaobi. Marsikdo bi ga prilepij na pismo. Tedaj g. arednik, roko na mušDjiček, sprejmite moj pred- log in Tsem bo vstreženo, Vam in ob- öinstvn. Če Vam je ta moj dopis ?šeč, kar plačo mi določite. Da Tarn pa äe bolj dokežem, ali sem spoäoben bit: Vaš do- | pisnik, Vam ta opisem par kratkih pri- zorov, dogodivših se ˇ zadajem časn. Ako Vam ogajata, gprejmita ja, določite plačo in stalnega Jenkee dopisnika imate takoj. Ni dolgo trga, ko je bila neka ta- kajinja priletna gospa sama doma s heer- jo in pcstrežnico. Kar naenkrat prilo- masti k njirn hlapec, ki gi ga je bil pa poprej poäteno nalezel, ter je začel go- §po, bčer in poBtrežnico loviti, treskati z vrati in groziti, da so te vse tri tresle strähn in bale najhajiegs. Ker ni bilo nobenega moäkega r hiäi, tekSa je po- Birežnica tsb preatrašena in objokana iskat pomoči 7 Kanal. Toda zastonj res jok in Tse pro^nje! Ne or jžniki ne ob- činski policaj niso hoteli iti reiam na pomo^. Sreda je bila, da se je pijani hla- pec prefitražil sfojega dejanja in pobeg- nil. Ali niso to lepe razmere? Neki kmet iz hribo? gnal je 2. de- cembra na trg t Gorico janico. Pri ža- pana priskrbel si je potrebni žirinski potnt li«t. Jgdico prcdal je kraeta iz bliž- nje vgsi. Ko je kapec domoT grede sei mimo Grgarja. sreča ga orcžnik, kojema je mcral pokazati živinski list. Oko po- stare spoznaio je, da je živinski list kriv in moi je moral z orožnikom. Kaj pa je büo? Žapan, ali kdor je imnski list spi- tal, Dapifal je t nag! ei dan ; . namesto '/jo. Vsa stTar je priä'a konečno t tu- kajšoje sodišče, kjer se pa ni končala pri prvi obrarnavi, kajti povabiti je bilo treba ie drnge price. Koliko poti, koliko »troikoT za prazen ničl Kako se Ttrar kcnča, Vam sporcčim, gotoro pa ne bo dobrega z inpanom, kajti njegoro deja- nje je na Tsak način — grozno. Kak&na gorečnost aslažbencsr t prfem, khkšna t drogem ! Priobčili ste že za nas teselo no- ˇico. da dobimo ?endar nofo šolsko po- slopje, najsrčnejo zahvalo izrekamo Tsem moiem, ki so t to pripomogli. V pr?i ˇrsti pa pritiče naia zabrala blagema gospeda c. kr. okrajnema glavarja gro fa Altemsn, ki se je toliko let za to pote- gOTal. Poslopje stalo bo zanaj Kanala na lepem krsjn in bo nor kinč trgo. 0 zadnjib naäih občinskih volitrah ˇ rši se ˇ tak. sodišča preiskava, s ka- kim nspehom, se ne ve. Sporoöilo že dobite. : Naše starešinstro storilo je razne eklepe, ki morajo gotoTO rsakega razre- geliti: Razpisalo je slažbo zdravnika, L1STEK. V I Siefan in njegove sanje. Spisul Vjaöi'iika Osji'siun. Sedel je za paltom in čital in pri- romal je do verzov: »0, bratjp, na pot, življcnju nasprol! No bojte so nioča krvavoga. ta meč ni uamcMijcn na zdravega, na kropkoga. moža. Ta me(5 divja čez grobove le, požiga razpalc domovo lc, kar je čilcga, to obvelja. 0, bratje, bratje — prisol je čas! 0, bratjo, bratjo — kako je v vas? So H vaäo njivo /orane? ta premislii je beBede, ki jth je prebral, in prettrašil ae je njihovega ponuena in njihove resnice. In ozrl ae je na TBo doigo pot, ki jo je preromal in *• je oatalo na nji ?se polno sledoT nje- govih Htopinj, ki jih je prehodil do se- danjih dni, do konca prve tretjice s?o- jega zifljenj». Dolga je bila ta pot, hodil jo je nad dvajaet let, in fse polno sledov njegOTih stopinj je ostalo na njej. ! Oatali so za njim eledoTi", ob ka- I terih se ma je vzradostilo oko, zrl je na nje s ponosnim pogledom in z za- | dovoljnim sreem in z mirno yestjo. A ! ni jih bilo preveč teh sledo? in teh , stopioj; iskati jih je moral s skrbnim ! očesom, da bi so mu ne poizgabili med nešletimi drugimi, ki bi se jih bil rajše kesai in sramoval, kakor veaelil. j Ni bilo preveč lepih spominov, si- j no? jasnih in velikih momentov, ko se je bndil v njegovem area ponos, badila se je jaka toija in trdni sklepi. Ampak to so bili samo moment], čnstva, ˇ hipu porojena in v hipa pozabljena, za večno zavržena in prokleta.------------- Njegofa, tretjino življenja dolga pot, 1 ni Todila skozi močvirje in blato; hodil je po trdih, kamenitih tleh; jedva da mu je Tčasih zabredla noga nevede in nehote v neznatno lažo razdrapane poti; toliko da si je vöasih oikropil čevlje, nid veö. A öe je tadi bila njegova pot do- stojna in spodobna, bila bi lahko äe vse dostojnejša in äe tbo spodobnejäa, in izbral bi si bil lahko na to pot vse ' boljäe spremljevalce, kakor jih je imel. I Ampak to je bil njegov greh, ce- j tadi ne preveliko cade, da si je izbral na pot od zibelke do groba v prvih letih za spreraljevalki malobrižno lahkomi- , seljno8t in lenobo, njeno hčerko. In kakor je nedostojno in nespo- dobno tako spremstvo za mladega člo- I veka na potu življenja, tako nedostojna | je bila tadi njegova pot, tako nespodobno je bilo njegovo dosdanje življenje; niö ' več kakor samo radi teh pohujiljivih spremljevalk. | In s tem spozuanjem je prišlo ke- sanje v njf govo sree. Jasno je izprevidel, kako neumno je zapravljal v tej nepridni drožbi velik kapital svoje mladosti in - svojih najboljäih let. V nedolgem časa [ pa bo moral v svet in življenje, ki ne ! pozna aanj in idealor, ampak samo golo realno resnico. In gorje mn, če stopi sred njega nepripravljen! Gorje mu, če je bila vsa tista dvajsetletna pot, ki jo je preromal od zibelke pa do praga življenja, le sprehod za kratek öas, če se je napotil v življenje iskat zabave in prijetnosti, nezmožen in cepripravljen za delo ia boj! — — — Kje je prihranek dela in trada? Kaj je sad potnih srag vestnega in de- lavnega človeka? Kod je sijal on znojne kaplje? Kedaj in kako? Kakina je žetev, . kakien vspeh dvajsetietnega potovanja? j Iq poklical je samega sebe na od- 1 govor in začel delati bilanco. „Položi račan svojega hiäevanja 1" Njegov glas je bil trd in neizprosen in tako se je revež tresel pred samim seboj. „Gospod ni podelil vsem enako ve- ' liko talentov !'( „Ne vsem enako, — ampak vsa- kema po potrebü". Stal je pred samim seboj skesan in owamocen. „Po petrebi si dobil, dovolj öasa si imel, dolgo si trgoval, vsaj za potrebo bi bil lahko dovolj pridobil. Pokaži, ko- liko je!" V upu in Btrahu je razgrnil. Vräil se je natanko pregled. Bilo je malo, premalo. „Beraöija, malenkost !u aitonovilo ie je oüepfevalßo draštro, r novem i. poskipji bo obrtni teöaj, otro- $ki vrtee; akleuilo ae je dalje natanoviti javno ljudako knjižnico in javno tehtnico. Todi o vpeljavi acetüenake razsvetljave ae je govorilo. Noti organist g. Scolaria je zaöel podaöevali nov pevski zbor. Da-Ii ae bodo vsi ti skiepi vreani- dili? Dal Bog! Iz Medane. — Obmejni Siovenci smo in poraialiti moramo pretečo nam nevarnoat od atrani aoaednih Lahor, ki bi radi v gvoji lakomnosti agrabili naä bogat zaklad terielijo, da poatanejo Brda enkrat itaiijanaka. Z%libog 8 tako šolo, t katerih slovenski otroci poatanejo enkrat zagrizeoi Italijani, bo že dospeü y naša Brda. V Neblem so žeaezidali takozvano solo: „Lsga Nazionale" in s to šolo mi- slijo ae vtiholapit vedno dalje t sredino Brd. Loze so že v njih oblastt: ravno tako tadi Dolenje. Kaj bo, öe pojde tako naprej? Mi Medanci smo tadi na meji, 8cao v nevaraoati. Kaj nam je torej tre- ba, da se izogaemo nevarnema prepadu. Draitvo potirebajemo, ki bi delovalo t prid kmetofi izobrazbi in omiki glede narcdaosti. In tako draätvo se že saaje pri nas. Izbrali so se že narodai mlade- niči, ki mialijo z vsemi močroi pričeti narodno delo na kräöanski podlagi, na krščanskem staliiöu. In tako draštro bi obrodilo obilnejši sad, ako bi ae tadi naši posestniki, ki se držijo za najbolj izobražene ljndi t vasi, pobrigali kaj za to. NjihoT pristop bi gotovo vplivai veli- ko bolj na kmeta in vzbujal bi tem vecje zanimanje in navdaienost za društvo. Nekteri ao že, pa večiaa jih je, ki team nasprotajejo in pravijo, da iz tega ne bo j nič, zastonj vea trad, da se ljudstvo z j branjem pohujša. Eden se je celo izrazil, da kniet ni za branje astvarjen ; on naj dela, če hoče živeti. Potem pravijo, da so izobraženi! Sramota za tiate gospode,< ki svojira kmetom ie nekaj poöitka in ažitka pri branja ne privoščijo. Sramota za tiste, ki mialijo le na stoj dobiček, za sroj žep. Sramota ! Kmetje Medanci vstanite in poka- žite svojo moč ! Ce ao naäi gospodje, naäi narod- njaki draštra aasprotni, pristopite visami [ in bodimo ponosni, da kmetje so se zga- nili. Vi, ki se tradite po noöi in po dne- vi, pristopite k kmetskeina draštvu, ki bo j ˇam ˇ korist in prid. Veselite ae, odpo- čijte Be malo ! Ta vaš počitek in nžitek ˇam bo dobro del, zatorej vrio na deio! Ako se bodo naši gospodje tern a proti- ˇiti, recite da imamo tadi mi svoje pra- ˇice. Torej končam. Uparn, da moje be- 8ede niso padlje na trda, ampak rodo- vitna tla. Polifični pregled. Odlikovana ministerska predsednika Oear je obema miniaterskima pred- sednikoma povodom sklepa pogodbe po- delil veliki križ Štefanovega reda. Ob- en em je še več drugih oseb odlikovanib. Spoznul je, da je vse to premalo, da ne sme in ne more tako beraiko oakrbljen ˇ svet in življenje. In začel je premišljevati, kako bi bilo mogoče pomagati; a ni je bilo drnge misli in drogega sveta kakor : — začni in delaj. Ni še vse zamajeno, fie ti je čaa na razpolago, mnogo še lahko rešiš in Teliko pridobiä. Lenobo pa in njeno mater lahkomiselnost odslovi, kakor od- filovi in zažene iz svoje hiše pošten in apodoben človek neapodobno žensko, — brez vsakega asmiljenja in brez rseh ozirov. In vse neumnosti in vse sanje pueti pri mira, če hočeš v življenja reaen boj resnega lica in trdne volje, fie nočeš, da ti bo doia vedno tako raz- prta, značaj tako neslanoviten, da* boš 8am sebi akoraj neamljiv. Deli at> brega, ne plavaj posredi, da te tok ne odnese ˇ vrtinec in pogabo. Samo dva brega, aamo na njih reiitev, ˇ aredi pa po- gaba in «nut! (Konec pride.) Ebenhoch. PoljedelaW minister dr. Ebenhoch je odložil nižjeavstrijako glavaratvo. Ex lex na Hrvaškem. Z novim letom se jepriöelo oallr- Taškem isvenzakonsko stanje, del. urad- niki 80 dobili avojo plačo, a iz- pladajejo 86 tadi dragi izdatki, o katerih hrvaäki aabor ni razpravljal in jih tadi ni odobril. Biilow - Aerenthal. Blilcw in Aerenthal sta si povodom novega leta prisröno öestitala, naglašajoč prisrönoat nemško-avatrijake zveze. Delegacije. Dslegacije bodo aklicane kasneje nego je bilo prvotno doloöeno, to pa za- radi tega, ker ae podao, kakor je bilo ie javljeno, delegatje v Trat, ˇ Palj in na Reko in da se bode ta njih izlet kon- čal še le 16 t. m. Cesarjeve avdijence. Njegovo Veliöanstvo bo od 9. ja- naarja naprej zopet podeljeral splošne avdijence. Za pravice češčine m Češkem. Praäki odretaik Valenta je pri joahimorskem okrajnem solisöa vložil za nekega tforničarja češko tožbo, ki jo je aodišče odklonilo. H^bako okrožao so- disče je oibilo agovor, češ, da pri okraj- nem sodišča v Jjahirmvu češoina ni običajna. Klab čeških poslaacer je za- devo izročil ministrn Praäeka. „Narodai Liaty" jako ostro pišejo o zadnj«. jezi- kovni razsodbi praikega višjega dežslnega 8odišča. „hgabljeni smo", pišajo, „öe ostane ta adarec bre2 posledic." Nižjeavstrljski deželni zbor. Nižjeavstrij9ki deželni zbor je skli- can na dan 8. janaarja. Ztsedanje bode trajalo le nekoliko dni. Puljski iredentarji. Poiiticna oblast je prepovedala iri- dentarskema draštva „Giovine Pola" pečat 8 peteražarko zvezio, ki je znik blaženega bližnjega kraljestva. Rusija. Državni svet je vöeraj vaprejel za- konaki načrt, o katerim je dovoljen kre- dit 15,185.000 rabljeT za podporo t krajih, kjer vlada beda. Kulturne slike iz Bo3ne in Hercegovine. V vaej Bosni in Hercegovini je 239 ljadakih šol s 568 učitelji. Za iste troäi bosanako-hercegovska vlada na leto 6*1.270 kroo. Ofožniških postaj je 266 z 2300 orožniki, a zanje izdaja se na leto 3,775.200 K. Na vsakega Ijadskeg* ačitelja prihaja porprečno 1129 krön, na V8akega orožnika pa 1641 krön. Nameravani atentat na carico-vdovo. Iz Petrograda poročajo: Takajšoja policija je zaprla 19 oaeb, ki so na sa- mo, da so hotele izvräiti atentat na carico-vdovo. Policija je nameravani zločin odkriia, ker je bila v nekem lista inserirana notica, v kateri se je vabilo na pogreb carice-vdove. Okroznica novega italijanskega vojnega ministra. Iz Rima javljajo, da je novi vojni minister, senator Casana poslal armadi okrožnico, kjer vojakom priporoča di- gciplino, častnikom pa, da spoštajejo mnenjo drogjh, zlasti pa, naj ne poza- bijo ozirov do hierarhije. Vsi naj bodo navdašeai za domovino, ki jo je treba z močno roko braniti. C isana pravi, da prične z reformo v armadi. Aretacije anarhistov v Budimpešti. % Policija je zvedela te dni, da bo imelo v Badimpešti veö anarhistov zbo- rovanje. 30. m. m. so zaprli 22letnega, ˇ Trat pristojnega Karola Stevitzki in 221etno v Poltavo priatojno Eitero Uia- roviö v trenatka, ko sta se hotela od- peljati z vlakom. Gre se za celo anar- hiatično zaroto ter se pričakujejo ie na- daljne aretacije. Nakateri časopisi poro- čajo, da se nahajajo v Badimpešti tadi raski snarhist*. Darovi. Za „Solski Dom'4: PredaedniAtvo so plaöali: Padčaren- aki na račan asUnovoiae 40 K; prost ar. Faiaaiti za božičnico 10 K; brata Mozetiö, zidaraka mojstra 62 K. Nažema apravniätva je doölo: Okr. poiojilnica t Bjtcq 30 K; Valentin Kra- gölj, žapnik v Podbrda 10 K; nabralo pri bauketa o priliki rolitve iapana v Medani 19 K. " Srčna hvala ! Za Gregoröider spomenik: Telovadao droSUo „S3lkanaki Sj- koi" 10 K. Hovice. „Soča" se peni jeze radi naše zad- nje notice, v kateri smo ji povedali na izzivanje t lepi in mirni obliki, naj po- meta pred svojim pragom, kar se tide denarnih zavodov in narodnih podjetij in naj pasti drag a na mira. Eer ne more atajiti ˇ naäi notici navedenih dejstev, hovie sTOJim čitateljem dokazati, da je moder goapodar tisti, ki apravlja svoje posestvo tako, da mu malo ali nid ne nese in je nanje zadol- žen do grla, dočim je slab goapodar oni, ki ima svoje poseatvo čisto ter je je nredil tako, da mu daje poštene obresti. Da bi to novodobno teorijo o „ra- cionalni" ekonomiji podprla, navaja, da je eiaer res n. pr. na „Trgovskem [do- rnn" 150.000 K dolga, ki bo plaöan z amortizacijo y 50 letih po 4l/2°/o. ^°^~ hor znaäajo najnižje obresti branilnih vlog. Potemtakem, modraje „Sača" dalje, bo „Tfgovsko-obrtni zadragi" teh 150.000 darovanih, prav za prav ona šteje lahko že danes, da ji je ves ta kapital da- rovan. Kdor te teorije ne razume, je „kle- rikalni back", njenim „razumnikom" pa mora ie to zadostovati, da razumejo, kako ima „Goricaa svoje „backe" — za osle. Tako „Soča". „Sočini razamniki morajo torej ve- rovati, da „TrgOTdti dorn« stane 150.000 K in ie ta denar je „Trgovsko-obrtni zadragi" darovan; dragi ,backi" so pa averjeni, da stane „Trgovski dorn" pri- bližno 450.000 K, razlika mad „darova- nou in efaktivno vsoto je torej okola 300.000 K, dvakrat veeja nego slana po- slopje „Gintralne posojilnice". Bi li ne hotela „Sjča" pojasniti svojim „razamnikomu, s čim je pokrila „Trgovsko-obrtna zadraga" tadi to raz- liko, ali s frazami ali z vlogami? Ia da- lje, bi li ne hotela povedati, koliko zna- äajo pri tem in dragih „pirahih" davki, režijski in dragi stroäkt tor koliko čiste- ga dobička dajajo ta podjetja? Y zaamenju nesloge se je vršil v četrtdk shod agrarcev pri „Jelenu". Dr. Franko je povdarjal bJožio delo ter pri- poročal spojitöv s S. L S. Agrarci so v straänih škripcih. L'st NNaš G!ra" ima ie 100 plačnjočih naročnikov. A liberalno učiteljstvo, ki je na shoda imelo premoč, je odločilo, da bo stranka samostojna in da se bo držala liberalne straje. Narzoči kmetje, razaa Mrmolje, ki ni kmet, so zmajevali z glavami. ko so videli da aei- telji komandirajo kmete. „Soča" piäe, da je Franko klerika- lec, ker je priporočal slogo. Č^ je to tako, kaj pravijo k temu oni pošteni kmetje, ki so b:li v agrarni stranki le, ker so mislili, da se doseže sbga? AU se jim ne zdi čadno, da se „S)ča" ve- se': nastopa liberalnih ačiteljev? 0 agrar- w iranki ni več govora; seiaj imatno novc ačiteljako liberalno stran- k o. S to pa n»9.i kmetje ne gredo. „Naš Glas". — Včeraj je imelo iziti glasilo agrarne stranke „Naä Glas", ki izhaja, kakor je znano o petkih. Danes smo poslali svojega moža po ime- novani list v neko tobakarno. No, nai mož prinesel nam je mesto lista novico, da včerajšnja številka lista „Naš Glas" ni izSIa, in aicer zato ne, ker je naatal ˇ agrarni stranki itrajk. Imenovanja. — Zemljeknjižnim Todjem v Trata je imenovan gosp. Ivan Henöelj, dosedaj pisarniäki osicijal iatotam; za pisarniika aaiatenta pa sta imenovana pisarniäki vežbeneo Jjsip Soban in p0- možni pisarniäki aradaik Šime Vitanovic in s c^r prvi na okrožnem sodiSöa v Gorici, dragi pa v Rovinja. Državna podpora za nabavo krmc. — Ministerstvo zsada 34, baron Hanrik Baum 89; v ženaki bolnišnici: Lncija Visintin 45, Hi M cea 24, I la Mittico 24, Tdresija Srk 47, Mirija R javec 75; v bolnišnici usmiljenih bratov: Anton Visintin 44, Feanc Bislan 23, Franc Maruiič 3i in Spac&l Ivan 65. — Eksplozija v rimski borzi. — Vtorek pop. ob 33/4 je zadonelo v borzni palaöi v Rimu stradna dotonacija, ko je bila ravno dvorana natlačeno polna. Strop se je razsot in bilo je pri ti pri- liki ranjenih kakih 12 oseb. — Kuga med prešiči se je poja- vila v htri v vaseh R*öice, Podgrad, Velike Mane in Ž)jane, vse v občini podgrajgki. Kuga se je zaneala tjakaj po prašičih od tujih trgivcav. Sretuje se našim ljudem, da ne kupujejo praši- čev od tujih trgovcev, marveö naj se bolj poslužujejo domače živali, ker iz- kašnja uöi, da se kuga skoro vedno za- naša po importiranih prašioih. — Ajdovsko-Vipavska pDdruž- nica slov. plauinskega dru^tva imela bo svoj redni letni oböni zbor dne 11. januajja 1908 ob 8l/2 iri zveöer v ho- telu Šipla v Šturiji s sledečim dnevnim redora: 1. Nagovor predsednika; 2. Pj- ročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. sluöajni nasveti. — Sin ustrelil mater. — V Ko- stela pri Lindeaburga je neki 25 letni Gerber ki je živel na stroške svojih bratov in svoje 65 letne mate re, je za- htczal v petek ta poslednje, naj mu da eno krono. Ker mu je pa ni hotela dati, je potegnil revolver in U9trelil mater v öelo, da se je takoj mrtva zgrudila. M)- rilec se je na to podal k orožnikom ter jim povedal, da se je na njegovem domu zgodilo nekaj izrednega. Ziprli so ga takoj. I — Romaräki parnik se potopil. — Parnik „Gregory Merak", last danske družbe „Noi-d" se je blizo Džede poto- pil. 2000 romarjev namenjenih v Mako se je baje reäilo.j — Slovensko časopisje. — Novi list „Straža", glasilo štajerakih Slovencev priöne izhajati dne 1. marca. „Straža" bo izh&jala trikrat na teden. — Večkratni ubojica v brivnici. — Iz Zemuna poročajo, da je v so- 8ednem kraju Baömenu v brivnici neki Vodeniöarev streljal na svojega protivnika Sorga. Sorg je bil na mestu mrtev. Vo- deniöarev je zatem ubil Š9 eno ter težko ranil 5 oseb. — Ubojica so zaprli. — NemSki državljan imenovan za učitelja na Kranjskcm. — Gospa Lina Kreater Galle je pred kratkim pri- digovala po Nemöiji o zatiranjn Nemcev v Avstriji in kakor se vidi ima tuka da- ma na avstriako vlado velik upliv. To kar je napravila o. kr. dež. vlada in c. kr. dež. šoleki svet v L;ubljani preteöeni teden opraviöilo bi Sovenoe nipraviti v Rnsiji javna predavaoja o satiranja Sloranov na Avstrijikem. V trgdvakt soli Mahrovi bil je pred enim letom kot uöitelj r sluibi Prai Franz Härle. G. Mahr je tega nemikega driavljana od- slovii in da si je gospod Mahr earn Ne- mec se je o Hurlejo jako nelaskava iz- javil. Celo leto je bil Härle v Ljubljani brez službe, preteöen teden pa ga je c. kr. šol. svet imenoval za nöitelja za neko iolo blizu Kočevja; Hü Me je službo s 1. t. m. nastopil. Torej nemSkega državljana je c. kr. dež. vlada v Labljiai imenovala za uöitelja, mad tem ko elovenski ufti- teljski pripravaiki öakajo na sluibo. Razno. x Kraljica mati nizozemsica ˇ nevarnost', da ee zaduši. — h Haiga se poroöa o veliki nevarnosti, v katari se je nahajala kraljici-mati En» holaad- ska. Oaa je kakor vedoo^udi sedaj naj- rajie bivala v svoji sobi. Tudi pretakle dni je šla v svojo sobo ter ni zapazila, da se iz peöi kadi. Ko je stopil sluEabnik v sobo, je biia že s plinom napolnj«aa- Odprl je okna in klical na pomoö. Kra- ljica mati je izgubila zavest. Poklicinema telesaemu zdravniku se je poareöito, po- klicati jofk življenju, veniar mora z% 8edjj Ostati še v postelji. x Tolstoj ponesreeil. — Grof Lw Tolstoj je, ko je jezdil na svoj vsakdaaji izprehod, padel s konja. ToUtoj si je zvii levo roko. Posledic nesreSa ne ba imela. x Rodbina, ki spi. — V Fishoda pri Bristolu so dobili v neki nisi tri osebe, ki so spale m&lodane calo živ- Ijenje. Stara gaspodinja leži že 40 let nepretrgoma v postelji. Njena sinova so menjata v spanju. Ei brat spi veö me- 86cev, drugi pa medtem skrbi za miter in za spečega br&ta. Brata se v spanju menjata. Vse tri osebe so popolnomi zdrave. Mati je stara 93, starejših brat pa 60 let. O rodbinskih spalnih razoaarah nisD niti sosedje vedali do zadnjega öasa ničesar. Zlravniki sodijo, da se ne gre za spalno bolezen, marveö za zaapanost x 400.000 mark za prelomijedo obljnbo zakona. — V Lmdona bodo imeli v kratkem zopst vžitek seozacio- nalnega process. Mrs. Athsiton, najlepia ženska na Angleškem se je zaročila z Mr. Jjhn Yarde-Buller, sinom lorda Charaton. Ž^nin je pa prelomil dano bs- sedo ter se poročil z lepo angleško pevko Danise Orme. Zipuščena nevesta je vložla tožbo radi preloma obljube zakona in zahteva 400 tisoč mark od- škodnine, x Milijonar zadel glavni dobitek. — Glavni dobitek ogrskih hipoteönih sreök je zadel grof W^akheim, ki je eden najbogatejših ogrskth magnatov, veökiatni miljonar. x Pepel od cJgare kot zdravilo. — Nihöe si ne bi mialii, da bi se i to moglo porabiti za zdravilo, a vseeno je resnica. Ako ste se urezali, posujte rano s pepelom od cigare in poškropite to z vodo (v sili z vinom, pirom ali kavo) ter dobra zmešajte. Rma sa bo popol- noma zacalila, ne da bi obeatili boleöine, ali da bi celo roka otekla. Tolmaöi se to sledeče. Kolijev ogljik ki je v pepelu, poralizuje delovanje one kislina, ki nam jo pnati pod koža rezilo, s katerim soatj se ranill, in tako naa ranica niö ne boli. x Trikrat obešen — in oproščen. — Maseca fibruarija I. 1885 je bila na Angleškem umorjena 70-letaa hiina po- sestnica Eotia Whitehead Keyje. Sutn je letel na njenega slugo Lie-a, na katerega obleki so našli tudi sledove krvi. L^e je vzlic tema dokazu trdil, da je nedol- žen. K) je bila izrečena obsodha: smrt na vešalih, je ostal povsem miran. To je sodnike začudilo, no, L^e jim je povsem mirno odvrnil, da zaupa v božjo pre- vidnoet. Prišel je dan umoritve. Oi»so- jenec je povsem mirno stopil pod ?e- äala, rabelj mu je vrgel vrv okoli vrata ter mu na to izpodmaknil podnožje. Alt naprsva ni delovala. Poskušali so vdru- giö — in zopet je stroj odpovedsl. Poz- vali so tesarje, ki so pregleuali vislicb in ki so našli vse v reda, so poskuäali obesiti Lee-a v tretjiö, a stroj je tudi to pot odpovedal. Video, da ne morejo obesiti L^e-a, ki je ostal povsem rairen, odvedli so ga v zapor, in smrtna kazen mu je bila spremenjena v doamrtno jeöo. Letos je sodišče revidiralo kazen- ski poces in Lee-a spu^tilo na svobodo. Na božični veöer je iziel iz ječe ter se povsem mirno podal v svojo roditeljsko hiio v Tjrquanu v Ddvonshiru. Co tudi stane Sclrchtovo mllo kak vinar vec nego drugo navadno milo je pa vspeh pri prauju b tem milom 2 krafc večji nego z navadnim milom. NAZNANILO. - Jutri v nedeljo dne 5. t. in. *e otvori Z- resiavracija tik južnega kolodvora v prostorih biv- šega 7r.ote]a »Piccolo«. Točilo se bode bela in črna vira po nizkih cenah. Preskrbljeno bo zmiraj z nirzlimi in gorkimi jedili. Se priporoča za obilen obisk udani Jakob Jeras restavrater.