Naj reč j i slovenski dnevnik t Združenih državah
Velja za vae leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TEUSFON: C0RTLANDT 2876.
a
List slovenskih delavcev v Aiperiki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
NO. 116. — ŠTEV. 116.
Entered ss Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.
MEW YORK, MONDAY, MAY 18, 1925. — PONDELJEK. 18. MAJA 1925.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
DOLŽNIKI NAJ PLAČAJO
ZDRUŽENIM DRŽAVAM
Združene države so naznanile devetim državam, da je nappcil čas, ko je treba plačati. — Skupna »vota znaša več kot sedem tisoč milijonov dolarjev. — Poslanice vsem dolžnikom, z izjemo Rusije, pozivajo na skorajšnjo akcijo. — Mer odaj-ni bodo pogoji, kateri so dovoljeni Angliji.
WASHINGTON, D. C., 17. maja. — Ne le Francija, temveč tudi vsi ostali naši inozemski dolžniki, z izjemo Rusije, so bili opozorjeni, da je napočil Čas, da poravnajo svoje vojne dolgove. Državni department je včeraj objavil, da so bile tozadevne poslanice naslovljene na Francijo, Italijo, Belgijo, Romunsko, Grško, Čehoslovaško, Jugoslavijo, Estonsko in Letsko.
Besedilo sporočil ni bilo objavljeno, a uradniki državnega departmenta so mnenja, da je poteklo dosti časa izza vojne in da je rekonstrukcija napredovala tako, da bi se lahko izpremenilo zadolžnice v fundirane dogovore.
Poslanik Herrick je baje obvestil francosko vla-do, da bi Washington z veseljem pozdravil komisijo, ki bi imela polnomoč, priti do kakega defini-tivnega zaključka s komisijo glede vojnih dolgov.
Državni department je poudarjal točko, da posluje kot agent zadolžne komisije. Obenem pa je izrazil svojo resno željo, da se prične s tozadevnimi pogajanji takoj in da naj se jih zaključi čimprej mogoče.
Te. objave državnega departmenta so definitiv-no potrdile napol oficijelna poročila, ki so krožila zadnji teden glede pogajanj s Francijo.
Vsak posamezni narod je bil obveščen, da so pogoji uravnave angleškega dolga ključ k pogojem, katere je sedaj pričakovati. Napol oficijelno pa se je razkrilo, da se vrše s Francijo pogajanja glede bistvenih modifikacij teh pogojev.
Dežele, katerim so bili poslani pozivi, naj poravnajo svoje vojne dolgove, so naslednje:
Belgija, ki dolguje $48,000,000; Cehoslovaška $117,000,000; Estonska več kot $17,000,000; Francija skoro tri tisoč tristo in eno in štirideset milijonov; Grška malo več kot $17,000,000; Italija več kot dva tisoč in I 38 milijonov; Letska malo več kot $6,000,000; Romunska $48,000,000; Jugoslavija več kot $68,000,000. — Skupna svota znaša več kot sedem tisoč milijonov dolarjev.
Tako obvestilo je bilo prvikrat poslano vojnim dolžnikom. Vrjetno je, da je to v večji meri pospešil senator Borah iz Idaha kot katerikoli drugi človek. Njegove zahteve glede inicijative administracije, tikajoče se francoskega dolga, so vzbudile precej javne pozornosti in tudi drugi voditelji v kongresu so se lotili predmeta.
Ce bi bilo po željah senatorja Boraha, bi bilo priznanje Rusije sedaj završeno dejstvo. Slično sporočilo bi bilo tudi poslano sovjetom. Ker pa ni nikakih diplomatičnih odnošajev, ni bilo mogoče vključiti v seznam ruskega dolga v znesku pet in dvajset milijonov dolarjev.
Bogata ženska obtožena zarote.
Madama Nikolva se nahaja v skupini, ki h o prišla ta teden v Sofiji pred vojno sodišče. — Soudeleženec pri atentatu se je obesil v celici. — -Vojni minister pravi, da mora Bolgarska zdrobiti boljševike, ker bo sicer trpela vsa Evropa.
VREDNOST VTIHOTAPLJENEGA ZGANJA
WASHINGTON, D. C., 13. maja. — Ko jc trgovski department pred kratkim s7>oroeil, da s-.* je t i kom preteklega leta vtilio-kapilo v dečeilo žgnmh pija« v vrednosti $40,000.000. je izrekel s tem le skrajno konservativno cenitev. Soglasno z uradniki carin-j.ke straže presega resnična skupna .svata daleko številke, navtdene od trg«»vin»dce{$& departmenta.
V nekem pamfletu jrlede trgovske bilance dežele pravi department prlcde "novidnih točk":
— Glavtna ne-poroeana točka im-!>orta je vtihotapi jena »prana pijača. Cenitve glede tega predmeta se zelo razlikujejo med seboj.
■
ltiovanlh eksportov. importov in poraba opojnih pijač v sosednjih deželah, se je eeniio, cla je predstavljala množina, vtihotapi jena v Združene države leta 1923, vrednost nekakih tridesetih milijonov dolarjnv.
SOFIJA, Bolgai-ska. 17. maja. Vojni minister Valkov je povedal poročevalcu " World a", da bo Bolgarska se tri mesece pod vojnim pravom.	* * Neki tovariš Abadljeva. voditelja napadaleev na katedralo, j** »zvi-šil v svoji celici samomor s tem. da se je obesil na svoje oprte.
Obravnava proti drugi skupini sofijskih komuaiistov, se bo pričela ta teden. Med obtoženimi bo edina ženska, ki je bila aretirana, namreč madama Nikolva, star* pet in štirideset let in ena najbogatejših žensk na Bolgarskem. Vojno ministrstvo .trdi. da je komunistična agentinja.
•Šele prod dvemi letu je bila madama Nikolva odlična uradnica v vseli dobrodelniJi ipriredltvah princesinje Evdoksije. Glasi se. da se je za Ljubila v Perčemljova. komunista ter prejšnjega ravnatelja n<ike imnke, ki je bil aretiran istočasno ž njo. Ker je s okriviva Friedmaima, s>e domneva, da bo obsojena na smrt. Po rojstvu je Francozinja, a vsled zakona je postala Bolgarka.
Vojno ministrstvo trdi, da se Abadijev skriva v Sofiji. Javna eksekucija Friedmaima, Zagorskega in Koefa se bo najbrž za vršila še ta tednu. Vojni minister je izjavil, da je na Bolgarskem še vedno v rokah oglasti dvanajst sto osumljenih komunistov.
Ce ne bo Bolgarska iztrebila komunizma, bo |X>stala njega žrter cela Evropa. Tako je izjavil ministrski predsednik tankov v nekem svojem intervi"\v-n.
—	KaJtorhit ro se bo vgnezdil boljševizem na Bolgarskem, 'bodo zrli narodi Romunske, Srbije in Grške na to »dejstvo kot jamstvo za vstajo. — je reikel. — Centralna Evrapa bo -sledila njih vzgledu.
Cankov je priznal, da predstavlja njegova dttžela ugodna tla za komunizem, da pa niso sedanje razmere krivda Bolgarske, temveč posledica težkih finančnih bremen dežele, ker se je slednja častno držala svojih obveznosti kot poraž;/n narod. Razširjenje komunizma je posledica nezado-voljsva, utvarjenega vsled visokega obdaČenja. neprestanega prihajanja 'beguncev, ki štejejo sedaj dva milijona ljudi, slabe letine in niz-kih plač vladnih uradnikov in uslužbenci v.
Armada prostovoljcev, ki je bila vsiljena Bolgarski vsled pogodbe, sklenjene v Xeuillv, požre eno tretjino svot, dovoljemh v, proračunu.
—	Ne upamo dosti v dispenza-cije, — je nadaljeval. — a naš boj
VOLUME xxxm — LETNIK XXXIII.
ZVEZA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO
Berlin bo predlagal zvezo z Avstrijo kot balzam za Šlezijo.. — Stresemann bi opustil idejo revizije iztočnih meja, če bi zavezniki privolili v ta-< ko zvezo« — Ahglija in Francija sta odločno proti temu načrtu. — Nenaden dogovor glede varnostnega pakta.	,
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
— Ta cenitev pa ni jemala vpo-štev pijač, ki so bile v sosednjih deželah izdelane nepoStavnim po i se no vrši le za nas same, temveč
Po skrbnem proučevanju zazna- skrajno nizka.
toni ter bile prodane tukaj ter tu d i ne vključuje dobičkov butle-grarjev. Domneva se, da je bila tozadevna svota leta 1924 nekoliko večja, kajti Število inozemskih ladij. ležečih v bližini obali, je bilo večje in šele pozno v letu je mogla obrežna straža uspešno zastra-v.iti obal. Vsled tega se je določilo v ta podstavek svoto štiridesetih milijonov dolarjev.
Po mnenju "uradnikov, zvezanih s carinsko shtaho, pa je cenitev
za civilizacijo. Mi potrebujemo moratorij in povratek koirškrip-cijske armade, da se omogroči notranji mir in napredek. Evropo navdajajo še vedno čustva zmagovitih in poraženih. ' Na vprašanje, če bi vlada dovolila splošno ljudsko glasovanje, ki naj bi določalo, če ima narod raj še republiko .kot pa monarhijo, je odvrnil ministrski predsrtdnik, da Ki razveji "komunistov nobena st-ranlca ne želi republike. Rekel je, da bi bila monarhija na vsak
PARIZ, Francija, 17. maja. — Namen Nemčije je anektirati Avstrijo. To nam pojasnjuje nenadno soglasje med Londonom in Parizom glede nemškega razoroževalnega in varnostnega dogovora.
Iz zanesljivih italijanskih virov se poroča, da namerava Nemčija, potem ko bo sprejela odgovor Francije glede meja ob Renu — katerega bo francoski zunanji urad sporočil zaveznikom, — staviti nov predlog, s katerim se bo za jamčilo meje Poljske in Cehoslovaške, a pod pogojem, da privolijo zavezniki v zvezo Avstrije z Nemčijo.
Francoska vlada in najbrž tudi angleška sta izvedeli, da pripravlja nemški minister za zunanje zadeve Stressemann ponudbo kateregakoli jamstva ali pakta, ki bi ga zahtevali od njega, če bi zavezniške dežele privolile v zvezo Nemčije z Avstrijo.
Poljski koridor, Gornjo Šlezijo in Poznansko je pripravljen smatrati kot absolutno izgubljene za Nemčijo, prav kot Alzacijo in Lorensko, pod pogojem, da se Nemcem dovoli združiti se s prejšnjim sedežem Habsburžanov ter starodavnim sedežem nemške kulture ob Donavi.
Da pripravijo skupen odpor proti vsakemu takemu predlogu, so se Angleži in Francozi dogovorili glede kompromisa ter so baje sedaj v polnem soglasju.
Svet poslanikov bo najbrž v torek sestavil poslanico, v kateri bo navedel seznam razoroževal-nih izjalovi j en j ter zahteve, katere mora Nemčija izpolniti, predno bo izpraznjeno kolinsko ozemlje.
Anglija je pripravljena vztrajati pri tezi Brian-da, da so bile meje določene vsled mirovnih pogodb in da ni nobenega vzroka, da jih Nemčija še enkrat prizna.
Anglija ne nasprotuje aneksi j i Avstrije nič manj kot pa Francija.
Soglasno z informacijami, ki so dospele indi-rektnim potom, si predstavljajo Nemci stvar tako, da bi pridobila Nemčija na ta način približno isti obseg ozemlja kot ga je izgubila vsled mirovnih pogodb in da ne more priti pri tem vpoštev nikako plemensko vprašanje, ker so Avstrijci prav tako Nemci kot so Bavarci.
Sedanja stagnacija Avstrije, v primeri s pro-cvitom Nemčije, je koristna nemškim argumentom, in razpoloženje za anekscijo Avstrije raste neprestano.
Opozicija zaveznikov proti temu je trdna in neomajna. Ideja, da bi se dovolilo ustanovitev nemške države, ki bi mejila na Italijo in Madžarsko, z izhodom na Črno morje, z neizogibno trgovsko nadvlado Balkana, je proti interesom tako Anglije kot Francije.
Porotnice se kesa jo svojega pravoreka.
Porotnice, ki so spoznale Mildred Sage krivim, niso mislile, da bo sodnik obsodil obtoženo na ječo. — Domnevale so, da bo poslana v bolnico.
Na Španskem je odpravljeno vojno stanje.
PARIZ, Francija, 17. maja. -Včeraj je bilo s posebnim kraljevim odlokom odpravljeno na španskem vojno stanje, ki je trajalo od leta 1923.
S tem odlokom so zopet uveljavljene vse ustavne pravice. Cenzura časopisnih brzojavk bo še vedno ostala.
Rusija ovira trgovino.
naein zmago*vta. če bi prišlo do *>plosnega ljudskega. g-lasovanja.
Vojni nitrn.^er Valkov in minister -za notranje zadeve Rusije-v sta sporočila, da so mirne vse province, z izjemo Tatarpazalika v južni Bolgarsko, kjer so bandi-ti pod vodstvom komrfžistov napadli čete. En komunaKt, ki je nosil vojaško uniformo, je bil ubit.
LONDON, Anglija, 17. maja.— H. Gordon Seli'ridge. ki se je ravnokar vrnil z izlet nega potovanja v Rusijo, je baje izjavil, da ni videl rtobene možnosti privatne trgovine v Rusiji v bližnji bodočnosti, in nobenega na gumija, da se nudi privatnemu trgovcu kake ugoiinosti. razven onih. katere nudi sovjetska vlada,
Mr. Sel fridge, prejšnji prebivalec Cbicaga in sedaj eden največjih trgovcev v Londonu, je .priznal, da ni skušal sam ustanoviti trgovseke odmožaje z Rusrjo, vendar pa je rekel, da je dobil utis. da zapuščajo privatni trgovci Rusijo poJni razočaranja, da je vse prepojeno z birokratskimi ovirami.
Ko je odšla porota, obstoječa iz petili moških in sedmih žen>k. v porotnLško sobo v Paterson. N. J., da določi usodo Midred Sage, ki je bila obtožena innora Samuela Cantelma, svojega družabnika in '•občudovalca", se je pet moških odločno zavzelo za oprošcenje, dočim so bile iens/ke za to, da se jo spozna krivim. To priznali včeraj elani porote.
Porotnice ,so se dogovorile, da pridobe porotnike za svoje nazirs-nje in t0 se jim je tudi posrečilo, kljub t radie i j o na 1 ni m simpatijam, 'katere baje Vzbujajo obtožene \ moških porotnikih. Treba j.- bilo eeldi treh ur. da se prepriča moške, in argument, ki jih je konce no premagal, se je glasil, da bi so 7. oproščenjom pahnilo deklino nazaj v okoliš, v katerem j.> bil izvršen umor, dočim bi bila poslana v kak državni zavod, če bi bil.' spoznana kriva uboja.
Postopanje v porotnlški sobi j< bilo prav tpo-ebno tudi raditeira. ker ni bila izgovorjena tekom ee-lega <"asa nobena žal-beseda in ker nista vsled medsebojnega dogovora nikdar govorili dve osebi ob istem času. Ženske so seveda zahtevale ves kredit za to novota-rijo. Neka ženska je rekla, da je hotel takoj izpočet.ka neki moški obvladati razprave poroto, da pa ^o ženske takoj spoznale položaj ter odpravile namišljeno nadvlado dotičnega porotnika.
Aliss &age je bila obsojena na ječo od petih do desetih let.
Obsodbo je sprejela filozofično ter rekla, da naj pomenja dober nauk za druge deklice, ki "naj se izogibajo gostiln ob cesti, pijač in cigaret*'. Svojo kazen bo pričela prihodnji teden služiti v Trenton jetnišnici.
Le ona porotnica je izjavila pozneje da je bila obsodba prestroga in da bi ne privolila v odločitev. <"p hi vedela vnaprej, kako stroga kaizen jo čaka. R»>kla je. da je napravilo nanjo velik vtis ugotovilo državnega pravdnika, ki je rekel:
— Država naj bi skrbela za to žensko ter ji nudila telesno in nio-lalno ojačenje.
Strahoviti stroški ameriške suše,
Ameriško brodovje, ki zasleduje tihotap c e , stane vsak dan sedemdeset tisoč dolarjev. Izdatki so vedno večji in večji. — Kongres je dovolil enajst milijonov dolarjev v prohibicijske svrhe.
WASHINGTON. 1). <\. 17. maja. — Vzdrževanje velikega obrežnega brodovja. kojrga nann-n j • preprečiti vtihotapljanie ž^anj.; v i/Cdružene države, stane vlado v>nk .dan sed«-nid'.oet t i»Volarjev.
V	prohibicijske svrhe hn i/dala to leto vlada petindvajset milijonov dolarjev. V to svot o pa iiisn vštet i stroški za uadaljue p;:t >-.>''-ne ladje, katere nameravajo v krat k* an sprejeti v službo.
Odkar je bila sprejeta proliibi-eija. je potrošila vlada v ta uann\i na stotine milijonov dolarjev. Stroški se pe ne manjšajo, a m pal: 5c večajo od dne do dne.
V	razdalji dvaj-etih milj <»<1 New Vorka je zasidranih vsepol-no evropskih parnikov. ki <0 do vrha naloženi s >ainiini opojnimi pi.Nieami.
njimi švigajo mali transportni parniki, kojih nam ji ,;<* izkrcati robo na ameriški obali.
Stvar je j a k o težava, ker s'* p<>-služuj-ejo ameriški »tražniki v boju s tihotapci pušk, bomb in drugega orožja.
New York pa kljub temu ni snh.
V	gotovih newyorskih lokalih dobi človek vse. po čemur h'-f»-peni. seveda, če plača visoko zahtevano ceno.
Rusija potrebuje novih strojev.
MOSKVA. Rusija. 17. maja. — Včeraj je imel tukaj minister za vzgojo, Luuačarski. značilen govor, v katerem je poudarjal, da ruska industrija nujno potrebuje, vsakovrstnih strojev, če se bo hotela do gotove merf* razviti.
Ker pa Rusija nima got vine, m> rava k:: pit i stroje na kredit proti visokim ob rest hn.
Vse druge ženske pa so bile prepričanja. da bi ji življenje v ječi nudilo priliko spoznati popolne hrezponuTmbnosti življenja, katero je. vodila. Vse pa so priznale, da jih je presenetila stroga kazen.
DENARNA IZPLAČILA
Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Dum 10 osi« etne iledsfttj
JUOOIL1T1J1:
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. _ $85.50
Pri nakazilih, lil maSaJ« nanj k<tf kot m (M itearj«* rainim pote*«! 11 MBtov za poštnino in druge strofiko.
Baapoiilja na sadnje poftte fat tsylatoje *?o*tnl Moral wrwT.
ITALIJA IN ZABBDEHO OZEMLJSt
200 lir ........... $ 9.40	500 lir............$22.50
800 lir ........... $13.80 1000 lir........... $44.00
kot SM Ur
poookoj po 11 ee«tov
Pri auotillh, k« srn poštnino in drop ■Uoflke.
RaspoftOJa mm «ada|o poito ln taplaiajo LJnklJauka krodltna ▼ Trote.
Za poffljotro, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa D VATI 8 OO LIS doroljnjenoo po mogočnosti ie pooeben popust. Dbtrjcn tm Lina irli] n| *m\mm, »čaja bo nftrat trn mmprh t Is togn rasloga mmm nI aifiii piliti iihrfi cono vaaperoi
__pa ttmd Ustogn dne, ko ni pri* poolaal denar ? roko.
POftlLJATVB PO BRZO*AVNJEK PISMU IZVBSUJEMO ff? NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO EA STROŠKE
mm J« >ijrt1nWJ» po P—rili Postal M—y Ordrr oD po Now York Bai
n Oorftlandt Straot,
*«w Torti, M. T.

■AU::
»v ■
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PMišked by
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank flakaer, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" "Voice of the People'*
Issued Every Day Except Sundays and Holiday*.
Za celo leta velja list	za Ameriko	Za New York za celo leto —	$7.00
in Kanado__________	_______$6.00	Za pol leta ........................—	13.50
Za pol leta_________	________ t3.00	Za niozemstva za celo leto	$7.00
Za ietrt leta........	__________ %1JSQ	Za pol leta........................	%3.50
NAJHITREJŠI MOTORNI ČOLN
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in prednikov.
Dopisi brej: podpisa in osebnosti se ne priebčujej-":. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika.
"GLAS IV A It O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
BITKA V TENNESSEE
Država Teime^ee obljublja nuditi deželi ti'kom tekočega poletja MMlnij>ko obravnavo, ki bo mogoče ]»omenila obratno točko v intelektualni zgodovini južnih držav.
V Knoxville. Tcihic^c, b< do sadili profesorja Seop - radi kršenja pred kratkim uveljavljene postave, ki (prepoveduje učenje ta-kazvane "razvojne ali evolucijske Morije".
To vsaj je postavni značaj celega sodniškega postopanja. V resnici pa se bo slavilo pred sodni zbor proli-evolucijsko postavo kot tako. Profesor Scope priznava namreč svojo "krivdo", kot jo inora priznati vsak učitelj, ki rešpektira samega *.l>e in vsled tega je izzval ustavnost p<wtave kot take.
Njegov zagovornik, sodnik -John Randorf Xeal. je povsem naravno neizmerno vzradoščen. da bo nastopil v dmernu kazenskega zasledovanja znani .Jennings Bryan, vie,ni kandidat demokratične stranke. Nobenega dvoma ne more biti. da bodo fundamentalist ali strogoverni vseh cerkva in krščanskih veroizpovedanj napeli vse svoje sile in da ne bodo varčevali z nob iiim naporom in nobenim denarjem, da prcdlože svoj slučaj v vsej svoji -ili in popolnosti. Ko bo namreč eela zadeva odločena. je važno, da bodo ameriški fur damentalisti priznali, da sn imeli v sodišču ,>\oj polni dan in polno ]>ridigo, da predlože svoj slučaj z \m» silo. ki jim j:« na razpolago. Na drugi srtrani pa tudi ni prav nič manj važno, da ne vprizorita profesor Scope in njegov zagovornik niti najmanjšega napora, da iivojujeta svoj slučaj na kateremkoli drugem temelju kot na onem. katerega sta si izbrala, da ni namreč stvar državne zakonodaje določiti resnico kakega zdrav.stv« ga ali verskega vprašanja.
To je eno najbolj važnih vprašanj, s katerimi mora v sedanjem času pečati ameriški narod. Ameriški narod izdaja velikansko -svote denarja za -voje šole. Sprejel pa je doktrino javne kontrol . V.sled zadnje postave, sprejete v Oregonu, ki je sedaj pred najvišjim sodLščem Združenih držav v Wasliiugtomi in vsled postav . Uveljavljene v Ten;ie>Mie. pa -o državne zakonodaje uveljavile dve teoriji, ki bi bili skrajno usodepolni za napredek človeSkoga znanje in vednosti, če bi ostali veljavni le količkaj časa. Postava v Oregonu ima za svoj cilj državni vz«jojni monopol. Postava v Ten n esse pa hoče dati državni zakonodaji nionoj>ol glede določitve resnice.
Ce bo postava v Oregonu obveljala, bo lahko vsaka večina zakonodaje prisilila v se otroke, da obiskujejo šole. katere je ustanovila država, t bo postava v državi Tennessee obveljala, bo lahko vsaka večina v zakonodaji določila, da je bil svet Ustvarjen iz nič v 144 urah. da je spisal Bacon drame, katere m* pripisuje Shakcs-pearju ali da je pesem brez rim<» blasfemija.
Sodnik Neal. zagovornik profesorja Scope-a izjavil, da i" najvišje sodišče Združenih držav v Wasdiinsrtonu prav ta<ko malo usposoblje.no določiti resničnost Darw i nove hipoteze kot pa je državna zakonodaja v Tennessee. Prav razžaljen je ali insult iranje d>i-ha ranice bi bilo že enostavno razpravljati tekom obravnave, če sc» moderne biološke teorije pravilne ali napačne. Edino stališče, ka tero morejo zavzeti s čast jo nasprotniki Brvana. je to. da ni resničnost znanstvene teorije briga državnih zakonodaj in da je njih mnenj« glede tega predmeta kos nesramnosti, ki nima nobenega nadaljnega pomena.
jZa južne države, ki ravno stopajo v velik socijalni in industri-jaljii ra-zvoj, je ta obravnava najvišjega pomena. Določila bo namreč vprašanje, glede katerega je Jug bolj zmeden kot pa je ostali del dež*ile, namreč vprašanje, v koliko ima večina pravico vsiljevati svojo vero in svoja prepričanja preostali občini.
Postava v Tennessee je okrajen slučaj, ki je možen le v duševnem oziru neizmerno zaostali občini. Manj skrajni slučaji, slični temu v svojem bistvu, pa se dogajajo od časa do časa po celi deželi. Po eel i Ameriki okušajo večine, potom zakonodaje ali družabnega pritiska vladati ve^ti posameznikov ter jim diktirati, kaj smejo vrjeti in reči glede domoljubja, lastnine, zvezne ustave in glede spolnih vprašanj ter od noša je v med obema spoloma.
To je glavno liranstvo demokracije. Temu tiranstvu j>a se je treba upirati s čujeiinostjo, ki ne poena nobenega oddiha.
Slika nam kaže motorni čoln "jiallie Dell", ki je pri tekmah v ilouston. Texas, vozil z naglico 45 milj na uro.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Ferafon Languag« Information Itrvlc«. — Jugoslav Buraau.)
VZROKI SMRTI V DETINSTVU
r>r
Raznoterosti
Odnosa j i bolgarskih komunistov napram rumunskim in ruskim.
Bukareški listi poročajo, da so bili bolgajr.ski komunisti v zadnjem času v najožjih zvezah z rumunskim i in ruskimi komunisti. Romunska policija je še pred nekaj dnevi zajela pisma, ki vse-frojejo šifri ran o korespondenco u«d pri nt aži romunske, bolgarske ia ruske koin«nisti^ne franke. Iz
te koresspondencc je razvidno, da je bila boljše viška propaganda razšnrjena na ves Balkan. Akcija komunistov v Rumuniji bi obstojala v tem, da &e v slučaju kake velike akeije komunwtov na Balkanu onemogoči vsako premikanje rumunske armade. Rnimunska vlada še pravočasno odkrila te načrte in ukrenila vse potrebne protiodredbe.
Federalni Children's bureau jo ravnokar izdal obširno študijo o detinski mortaliteti, ki se naslanja na proučevanje 23.000 detet v osmih aflueri.šknb mestih tekom pr-vega leta njihovega življenja oziroma do onega dela prvega leta dokler so živela. To poročilo, ki naj tvori podlago za nada.ljne prizadevanje. da se zniža mortalite-tla ameriških detet, se smatra za eno izmeti najvažnejših, ki jih je Childr en's Bureau do sedaj izdal. Omenja se v istem, da najnovejši podatki kažejo, da v Združenih Državah umira vsako leto 1S7.003 otrok pod enim letom starosti. tivoč teh smrti nastopa v prvem mesecu življenja.
Iz te študije se dajo sklepati sledeča ptoglavitna dejstva:
1.	Vzroki, ki izvirajo iz razmer prrkl rojstvom ali ob porodu, so prvi na vrsti in so odgovorni za ( lobro tretino vseh smrti poti enim letom; natančno razmerje smrti iz teb vzrokov je znaš. Jo ;JG.1 od-sto. Želodčne ali črevesne bolezni s<> provzročnle 32.4 izmed vsakih ICO smrti, bolezni sopil 19.(1. epi-demičtie in druge nal-zljive bolezni 7.1.
2.	Mortaliteta pojema pa-topnr> od meseca do meseca tekom prve-jra leta življenja, tako da izmed vsakih 100 otrok jih umre v prvem mesecu 44.S. v drugem mesecu 9.3 in v dvanajsti.ni le 4.5.
3.	Letni čas vpliva na mortaliteto v detinstvu. Mesec avgust je pokazal največje razmerje smrti vsled želodčnih in črevesnih bolezni. Kadi bolezni >opil (pljuč itd. i je bilo največ sanrti v februarju in najmanj v avgustu. Radi nalezljivih bolezni jih je malo več u-mrlo v kasni zimi iji v rani spomladi.
4.	Mortaliteta je bila najnižja za deje.ta, rojena v avgustu, in ^najvišja za ona, rojena v juniju.
n . Ray.ni erje smrti med deteti moškega spola .je bila za četrtino višje kf4 med onimi ženskega spola. To dejstvo se daj razlagati 1"
tem. da obstoja neka razlika v življcns-ki sili med obema spoloma in da ta razlika je na škodo moških.
G. Fizično stanje mater tudi veliko vpliva na niortalLteto detet Našlo se je. na primer, da otroci matere, ki so umrle tekom enega leta |>o porodu, so imeli štirikrat večje razmerje smrti iz vseh vzrokov kot oni. katerih matere so ži vele. Mala skupina pregledanih otrok, katerih matere so imele tu bcrkulozo. je pokazala jako visoko mortal i tet o. Visoko razmeri« smrti se je našlo tudi med deteti, katerih matere so trpele na krčih.
Prvorojenci imajo tnalo višjo mortaliteto kot drugo roj ne i. Tz-vzemši prvorojence pa mortaliteta raste zaporedoma z nadaljnimi. porodi; ta povišek pa je v prvi vrsti v zvezi z rastočimi gospodarskimi težavami.
Starost matere ni imela ni kakega ja>mega vpliva na mortaliteto otrok, razun kar se tiče prvo-ro-jcnceVvMed temi je bilo razmerje sanrti nekoliko večje, ako je mati .bila stara manj od 20 let ali več od 40.
9. Mortaliteta je bila največja | za deteta, pogona, v kratkih pre-
sledkih po prejšnjih porodih (približno v presledku enega Ida) in najnižja, ako je med enim porodom in 1 rugim minulo štiri ali več let.
10.	Razmerje .smrti za prezgodaj rojruie otroke je bilo šestkrat več j'; kot za otroke, roj-me pravočasno.
11.	Mortaliteta iz vseh vzrokov je jako večja med dvojčki in trojčki kot med drugimi detefi.
12.	Otroei. ki so bili prehranjeni izključno umetnim potom (polom stekleničiee), so izkazali tri do štirikrat vaš je smrtno razmerja kot oni, ki -o bili izključno dojeni na materinih prsih. Umetno prehranjevanje v ranih mesecih je bilo posebno nevarno. Deloma dojeni o t roe i -o imeli ve"-jo mortaliteto od onih. ki so dobivali vso hrano iz materinih prs, ali nižjo od onih. ki so bili le umetno doj ni.
1'!. Ako poraztlelrinio pregledane otroke jx> plemenu in po narodnosti mater, najdemo, da so najnižjo m o rt aJ i t r,t o imela židovska deteta. Zaporedno višjo mortaliteto so imela det ta tukaj rojenih belokožnih mater, potem nemških. ilalijans»kih. čniokožnih. poljskih, riancoskih. kanadskih in portugalskih mater. Razmerje sega od ->'>.."> do 2C0.3. To pomenja. da izmed vsakih tisoč židovskih otrok pod enim letom jih je umrlo čez •">3. a izmed tolikih otrok portugalskih mat« r nič manj od 200.
14. Prenapolnjena stanovanja, zaposleinost matere izven hiše in slabi zastlnžek očeta so bili drugi važni vzroki, ki vplivajo na mortaliteto otrok. Brez ozira na vse druge vzroke iznašlo se je. da. čim manj oV zasluži, tem večja je mortaliteita otrok.
Ogromno izprtje delavcev na Danskem.
Te dni je bilo na Danskem iz-prtih nič manj kaikor 150.000 d:--laveev. V državi se vrši namreč že več mesee.'v mezdno gibati je in s<> bde d-lile stavke v zadijih lednih na dnevnem redu. Da pomagajo fzpntim delaveem. s<» norveški transportni delavci sklenili, da ne bodo sprjemali v odpravo nobenega blaga za Dansko in iz Danskega.
Lastno električno centralo si zgradi rudnik v Idriji
in sicer na Marofu. Sedanja ]»ri-vatna centrala krije samo del mestnih potrdi. Družba, ki je zgradila električno centralo v Poljanski dolini, je podala svoje ponudbe mestni občini v Idriji in tudi občini v Spod. Idriji, ki raflji 400 žarnic. IMa se na to. da se idrijsko mesto takoj preskrbi s potrebnim električnim tokom, centrala se l«hko potem vseeno zgradi.
IŠČEJO SE: Frančiška Tabornik; zadnje bivališče Philadelphia. Pa.: .Marko Hacker iz Varaždina; zadnje bivališče Philadelphia, Pa.
Kdor bi kaj vedel o teh ljudeh aE o njih usodi, je naprošen, da ob-vesl i Iztsel jertiškega Poslanca (Commissioner of Emigration). 443 W. 2&id Str.. New York City. Izseljftnišiki Po^lamt ic:
Etbin Kristan.
L' 1
I Peter Zgaga
Vsak pesnik in pisatelj ima poseben dar božji, in blagor tistemu, ki ima v obilni meri tega darft.
Xie ni lopSega kot je ltipa j>c-
sem. ki seže naravnost v srce ter v njem vzbudi plemenita čustva.
Dobri pesniki so tudi deleža: vsega spoštovanja in vsega po-čaščenja.
Ljudje jim postavljalo spomenike in objavljajjf) nesmrtna ilda v njih spomin.
Slovenci smo boren narod. Nimamo dosti, toda na tisto, kar imamo, smo lahko ponosni.
Imamo na primer Župančiča in Prešerna.
f *e bi bila sinova kakega drugega večjega naroda, bi blestela, njiju imena v s-vetovni literaturi.
Da. velika sta Preiser n in Župančič. Toda kaj -sta v primeri s sijajno zvezdo, ki je zasijala na obzorju Kovertcv" "Edinosti"'.
Pesem, ki je naravnost zrevolu-cijonirala v>e dosedanje pes nisi v o. se na mre." glasi; <*K«dar Peter Zgaga be re list A. S. & Edinost, tedaj roti — bent i. ker ga A. S. .t Ed. vidno premaga 1 '
Pa naj kdo reče. da nisquo mojstri. tiči in .r.maiki! liojr se nas usmili!
Pred nmvvorškim pristaniščem je vsepoln" ladij, ki so do vrha naložene z zaboji žganja.
Vhod v pristanišče jim brani močno brodovje. ki je noč in dan na straži.
Vzdrževanje tega brodovja statu1 \ s;ik dan sedemdeset tisoč dolarjev.
Ako s,, prišteje k temu še dolarje. katere dajo Xe\vyorčani vsak dan za večjo ali manjšo opojnost, naraste .ta svota na stotNočake.
Kaj hočemo, za lepo idejo se j-•treba žrtvovati.
Pri tem se ne gleda dosti na to. če pretežni del ameriškega naroda v pitju in pijaaiosti zadošča villi postavi.
1/. Beograda poročajo, da bo preživel jugoslovanski kralj <b-l poletja na Bledu. Natančno j • omenjeno, kje bo stanoval, koliko služabnikov bo imel ter kaj bo jedel in pil.
Poletje preživi kralj deloma na Bledu, deloma v Dalmaciji. Zimo pa v Beogradu in v Parizu.
Mislim, da zahtevajo v Jugoslaviji vse druge službe več dtla in odgovornosti kot pa kraljevska.
V mesecu maju s«1 za.vrši največ porok. Ta mc.see ima sploh čuden vpliv na zaljubljenec.
K'ljii'b temu pa poroke meseca maja niso prav posebno priporočljiv;1. Fantje, ki so sklenili stopiti ta mesec v zakonski jarem, naj odlože zadevo do meseca junija.
Ne bo jim žal. Kajti na ta način bodo za en mesec na boljšem
Moški je takrat star, kadar pravi. da se po prečuti noči ne poet! t i dobro.
Neka šestnajstletna deklica je napisala povest, v kateri igra poglavitno vlogo 1 j ubožcu moškega do ženske.
Svet ^e je izpremeuil.
Šestnajstletna dekleta lahko ilanas o teh zadevah iz svoje izkušnje govore.
Nemčija se hoče združiti z Avstrijo.
V tem slučaju nekoč slavno nemško cesarstvo ne bo dosti na boljšem.
Časopisje poroča, da bodo le-: tošnje ženske kopalne obleke š" za spoznanje krajše.
Še za spoznanje, pa bo salamen-' f-ko preveč.
Iz Jugoslavije.
'A.
9 i
Zastopnik Lige narodov v Jugoslaviji.
Pomočnik generalnega tajnika Ltge narodov Avenoi je prispel dne 1. maja v Beograd, kjer ostane nekoliko lini. Avenoi bo pri tej priliki konf riral z ministrom za vnanje -zadeve o vprašanjih, ki spada jo v delokrog Lige narodov.
Iz dipiomatske službe.
Dosedanji svetnik poslaništva v Madridu Rad oni i r Luko vie. je prispel v Beograd t r odpotuje v kratkem v (.'arigrad. kjer nastopi svoj.' novo dužbeno mesto kot generalni konzr.il. Šef zagrebške policije v Beogradu
Sot' zagrebške policije dr. I>e-dekovič s.* mudi že nekoliko dni v Beogradu. Ministru za notranje zadeve dr. Maksimnviču je poročal o položaju v Zagrebu ter prejel inštrukciie za postopanje proti vodstvu 1IRSS ill o akeiji proti komunističnim organizaei.iam.
Bolgarski emigranti se presele v Bosno.
Kakor javljajo iz Iv-ograda. sta voditelja bolirarskih einiirran-tov Atanasov in Stojanov obiskala pomočnika ministra vnanjih zadev L .Markovir-a ter zaprosila, naj bi bolgarski emigranti, ki se nahajajo v Nišu. ostali še nadalii/ v tem m-s;t';i in naj lsi st- jili ne naselilo v P.oMii. Markovič je izjavil. da je nadaljnje bivanje emigrantov krajih ob bolgarski meji po vse-m tem. kar se je v zadnjem času pripetilo izključeno Vlada ne bo dovolila nobene akeije. ki bi bila naperj na ]>r ii vladi Carikova. ker pomeni vsaka t>-tka akcija direktno podpiranje boljševizma.
Smrt edine hčerke Ljube Davido-viča.
\* Bcegradu je umrla edina hči-rka bivšega min. pr K ■ Inika Ljube Daviilovieji. soproga j'l^r. vojaškega .itas.'j;t v Bernu. Izguba je tem hu jša, ker se Davidovi-ču Bolgari med svetovno vojno umorili edinega sina. \'odje v-eh liarlamentarnih klubov ^o izrazili Davidoviču povodom težke izgube svoj < sožalje.
Spopad na beograjski univerzi.
Kakor znalo, je na beograjski univerzi povodom inavguracije novega rektorja prišlo do ostrega spopada med dijaštvom. Mu^na zadeva je sedaj likvidirana. Rektor je z ostrim diseiplinairiwin ukorom kaznoval vse dijake, ki >o demonstrirali proti ministru pro-svete.
Aretacije komunistov v Zagrebu.
Zagrebška policija je definitdv-uo prepovedala vse ulične in javne manifestaeije. profejktirane z:-
proslavo delavskega praznika je policija aretirala več komunistov in izvedla pri iijuh hišno preiskavo. j>ri kateri je našla precej"ob-težilnega materijala .Kakor poročajo listi, je zaplenjeni materijal težjega kriminalnega značaja.
Herkules na sejmu.
V bližini Pariza je nastopil na tamošujem velikem sejmu neki takozvani llerkulcs. močan mož, ki prmetava kot igračo razne težke predmete in žonglira z ročkami. ki tehtajo po sto kil. M l gledalci je bil neki mlad. šibek človek, ki je bil ves navdušen za t^t mnjarskeiga Herkulesa in mu jo j metal ib-nar. Ker je ni hotel nehati s kričanjem in nu-tanjeni vle-narja. je to strašno razjezilo zraven njega sodečega moža najboljših let, pa krepkih oblik. Slednjič mu j-- bilo zadosti, vstal je in za vpil: Sedaj vam bom jaz ; ukazal. kdo je močan, nato je i Ijunil v roko. zagrabil onega sink-'gri navdušenca ter ga vrgel v zrak, ga vjel in še enkrat pognal kvišku. Potem je rev <a vsega bledega in propadlega po-adil na njegov s,»dež. nato jvi --.» j,. lotii i drugih sosedov, da bi žongliral ž njimi. Ti so poklicali na pomoč. Prihiteli so iz množice polica ji, ki s< hot d i prijeti nepoklicanega llerkulc.^a. ali slabo se jim je godilo. Ui-r je junak vrgel os,-ni policajev o!i tla in se je šele po Ijn-ti borb" posrečilo ve'jemu številu varnostnih organov, da so ga likro tili. zvezali in odpeljali. Potem . e bil krotak kot < vea. N i policiji .i'' povtflal. da je storil to. kar j.- sioril. vsled tega. ker se mu zdi že preneunmo. da ljudje norijo za takim le sem n j,irskim i "Ilerku-
le.si".
Rusija in mednarodna trgovina z orožjem.
So v j :*-dvi ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin je poslal tajništvu Lige narodov kot odgovor na povabilo za udeležbo na koferenei za ureditev mednarodne trgovine z orožjem brzojavko, v kateri naznanja, da sovjetska vlada nikakor ne more sodelovati pri obravnavanju tega vprašanja. ker smatra to kot vmešavanje Lige narodov v notranje zadeve Rusije.
Češkoslovaški kapital v Bolgarski
I'z Prage poročajo, da javljajo bolgarski industrijski in finančni krogi graditev pet novih velikih tvornie na bodgarskeni ozemlju. Gre med drugim za graditev velike elektrarne, tekstilne tvornie«-. dalje tvorniee za predelavo odpadkov premoga. Nove tvorniee se nameravajo ustanoviti s soudeležbo češkoslovaškega kapitala.
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT" mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj.
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane .v prvini dnem prihodnjega mcseca.
Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma se s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York.
FRANK SAKSER STATE BANS
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.

1, H...,. I, pug.**
GLAS NAHODA. 18. MAJA 1925.
Ivan Pregelj:
Plebanus Joannes.
(Nadaljevanje.)
IX.
Po tednih silne duševne napetosti, bolne nestrpnosti in '"strašne >ence hudičeve, ki je duh žalostni in Modni", je bil vikar to uro našel in'kaj tiste sladke sreče, ki jra je prej kto za lotom obiskovala vsako soboto po delopustu. ko je razmišljal besedo svojega a(K»tola in i-kad domačega izraza za svete skrivnosti. Ta radost svetlega duhovniškega občutja je 1'ila vzrastla vikarju iz zadnje noči. iz sanj. ki jih je videl, kakor da žive:
Poklical je ■/. rascpela Križani, ki mu je l>il sam vzoblieil obraK. in je rekel-. — Vikar Jevaue! — lapee moj! — Kaj ho»3e». CIospoil .'
—	Ali vidi«? — Ne vidim. Gospod. — Ali sliAis.' — Ne slišim, (bvpod. — Ali tudi veš ne? — N»» vein, GoMpod. — Siromak si. hlapce moj Jevaaie! Mar ni vse, kakor je bilo od začetka sklenjeno* Mar ni vse. kakor ora biti? Zakaj iSčeS od leske, da bi dala oreh. in od *live. da bi rodila grozd ' — Gospod. — je prosil vikar. — Težak sem v umu in trd
—	Trd. — je govoril Gospod. — Ni-* razumel, da je zrastel hrast in j«- prav t is« i les kot v somerni in prav tisti sok kot v želodu. Vsi so en les! Otroci J Vsi so rojeni!
—	O moj Bog. to je res, — je razum«'] vikar. — vsi smo meso. smo iz mater. — Ali ne bo vsaka mati ljubila svojega otroka? Ali j ne bo če tista, ki ga je z gnojim] bradavico dojila ? Ali era ne bo. i in če je črn in strupen? — On-spod. — je klical vikar. — grešil sem! Nisem mislil na otroke, na matere! — Vsi s0 otroci. — je govoril Čudežni. — bili *»o otroci in bodo, če prej n«', tisto uro v Miirti. -Jaz pa sem jim več kn oče in mati. Povej jim. naj se ljubijo. Ali si doumel'?
Ta hip je vikar -Janez doumel l.t-kako motno	svojega vi-
denja in je razgrnil e\ »ngelij in t je bral o po-.iavi. ki je največja.! ena. edina neidoumna iv. vekov v j veke. Takrat je vikar sklenil ro- i ke. da bi molil in je jecljal kakor v okrajni nestrpnosti in čudni j slutnji;
— Samo jutri še — — samo jutri j< še čas — — Nisem jim sr>-
voril besedi i ki je ve--Nisem
je slišal doslej--Ali jutri jo
bom razodel--—
Hotel je učitii, pa je začel kazali samega sebe, ljut, divji:
—	Ne trdim, da sem moder. Tepec sem. oblastno sem vam govoril. učil sem vas, pa sam nič lic vera. Solnee sem vam hotel kazali. pa sem oznanjal le lojenko. ki se dimi. K<ri<Uisa se«i risal pa mi ga je hudič maličil pod roko v spako. —
Spet je videl, da govori drugam. pa se je jMignal za nekakim nevidnim, nezavedno spoznanim rešilnim in je kriknil:
—	I^jubozen mater obudite v sebi! Otrok ji je ofisnil bradavico na prsih in se ji je gnojila. Pa mati ni odstavila otroka! — Ljubezen božjo sino križali, a nas ni zavrgla. In Mart stoji zunaj in danes je zadnji dan! —
Zmeden je šel in je pristopil. Po maši. ko je ostal sani v cerkvi, je stopil naddigakonov tajnik k njemu, se mu poklonil in mu po dal na^ldijakonovo pismo. Vikar je razgrnil list in zašepetal vdano :
"Sus|.'*nsatus a divines. a bene 1ieio !,T
—	Dokler ne boš pokoren in no prideš v Čedad. — je tolanačil tajnik.
*
Vikar Janez je slišal vso noč šum na trgu. ropot a nje voz. nekakšno nalaganje blaga, nemirne klice. Ko je zaspal že pozno, j«* f-pal v jutro. Vstal je naglo, se opravil za pot in šel v "sobo sveta". Vzel je petnajst lir in še nekaj drobiža in šel iz Tolanina. — Mimogrede je stopil k cerkvi svo-
no gledamo sebe. «ato je tolikokrat vse majhno v nas! Moj Bog. kako vse drugače more biti Tebi.
ki si vse! —
In še je mislil:
— Je Ln je bil in boTu pa sem. hodim dva dni in me ne bo. Hodil je moj oče in ga ni, njegov in u:a ni. njegov ded in praded in jih
ni.
Kje so.' Ali so kdaj pomislili, da bo hodil isto pot njihov sin in vnuk ? Sli so. Skale pa stoje, cesta stoji, voda v bregeii stoji, še trgi žive iz rodu v rod. še korita za živino ob cesti iz očeta v sine. . . Pr ešel je mimo senika, ki mu je bil znan. Obešenega človeka so nekdaj našli v njem hi od tedaj, straši. Petnajstleten je moral nekdaj vikar tu mimo.
ROMUNSKA IN GARANCIJSKI PAKT
V Rumuniji so spremljali poga-! janja. ki so se vršila a* Ženevi pri Zvezi narodov o problemu, kako' zagotovil v bodoče mir v Evropi, j z največjo pozornostjo. Z osnutkom garancijskega pakta, ki naj bi garantiral obstoječe stanje v Evropi, pa so bili skrajno iieza-! dovoljni in v Bukareštu so bili veseli. ko je propadel ženevski protokol.	*	?
Ril mi unija je skeptična že v vseh ozirih. kar se tiče razorožitve. oziroma zmanjšanja vojne pri-1 pravlj'-nosti. nabavljanja vojnih sredstev. Zakaj Rum unija Sumatra.' da se nahaja na enem najbolj eks-1 poniranih mest v Evropi in da jo
realnost njene mednarodne sitna-'
..... __ i
eijc sili misliti le na učinkovita, n"
teoretična sredstva obstoječega
r l
stanu in Ntvorjendi pogodb.	;
Kar sv tiče garancijskega pak-
, V ",ehki Žalosti * oU5uti! v*k"Hta, se javlja v Ruiminiji želja, da oavno pozabljeno grozo in se je[bi o])se?a;1 tudi (lokK,b . ^
se nehote ozrl na senik. Proti pol- )W(lu;h NOVjetskUl meja. Rumuni.
TMNERS BITTER IVINE bas caused
TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO
DANES je mož ves nevoljen odšel. Po preeuti iuK-i je	t zajtrku brez teka. Itil je lier-
vozeu in razdražljiv. Nazaj grede je kui»il
Triuerjevo Grenko Vino in — NASLEDNJEGA DNE je odšel ves živalion in vesel.
Xjegova žena in otroci s«> veseli. <l;i se je očka tako izjiremenil. To je storilo Triuerjevo Grenko Vino.
DANES seUi mhiila Žena v kuhinji in je i>o<lot>na ihv drtini. Tri»i vsled glavobolu ter je brez vsake energije. Končno se odloči, da vzame Triuerjevo Grenko Vino in NASLEDNJEGA DNE je popolnoma izpremenjena.
Poje in smeji se. Vsa nervoznost je izginila. Triuerjevo Grenko Vino je delovalo kot čudež.
Triuerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki ga pot ret m je te. če trpite r$Utl shibeira ti>ka. neprebave. zaprtja, pogostili glavobolov, noči brez spauju. mučne nervozuosti. pomanjkanja energije. Izčistilo vam bo želodec in črevi'. s je. 1 »omagalo prebavi, ojačilo živce, spravilo vaše leduvin jetra v lmljSe delovanje in tako se boste i»očutili kot p<ivscm tlrug:iči-n človek.
Te posledice niso prav nič skrivnostno. Sestavine, easear* sagrada in druga izborna odvajalna zelišča, kn-reuine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro najmanj tri leta. napravlja Triuerjevo Grenko Vino za tako zanesljivo odvajalno sredstvo in izborilo želodčno tonik o. Že So let uživa brezprimeren sloves v tisočerih slovenskih domovih po Združenih državah in Kanadi.
Ce vam sosednji lekarnar. aH prodajalec zdravil ne more ]»ostreči, pišite na: — ___________JOSEPH TRI NE R COMPANY. 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago. III.
dnevu je zavil po doliuii na vzhod, navzdol proti Čedadu. Trud no st mu je začela vezati udue oklepe. Sedel je v solnee ob cesti in poči-
ja smatra, da je na zapadno stran njen položaj povsem zatsigiiran z obstojem Male Aratante. ki jo šte-jejo v Bukarestu kot zelo krepko.
val. Mehka dremavica mu je lest- v- t i •• •	i
.	..	Zveza z-Jugoslavijo jo popolnoma
Ja na dci; ni sanjal, ni spal. Ie v
sladki nemoči jo živel nekam da-
Ječ in davno:
Prebudilo se je čudovito v telesu; kaj je bilo - Sok veselja, moči. vere. brezkončne svobode ? V !
srcu je vzrastlo in iz krvi je za- vzela Bukarešta hotelo v večnost, v brezkončen ! Cankova
varuje na .prašno stran, napram Bolgariji, pri čemer pravijo, da vpliva ugodno tudi srečna rumun-ska politika napram Bolgariji sami. pri čemer mislijo seveda nn naklonjeno razmerje ki ga je za-
napram vladi
tega T'rha in našel vrata zaprta. Kako je. to z Matevžkom— je pomislil. — zaspal je jutro. Od-kda.j se je poleuil ? Vikar je pomolil pred cerkvenimi vrati in ko je molil, mu je hotela vzrasti jeza :
— Glej, če je to pravica! Kaj -i neki f4toril takega, da si postal suspensionem! Si li slabši kakor w drugi ali si narobe učil? Za darec Meiiczeisu v obraz? Ali ga n i zaslužil ' In f&e ga ni in če je pravica, zakaj ni poslal še njemu gospod de Caiballi.s. ali pa ti. go-spod Faleidius. *'no«žar". pop-kar čedajski!
Še b>dj bridko mu je bilo. ko mu je šinila misel skozi glavo. d-> je naddijakou dodal kazni še posebno povelje, naj cerkev a- fav" ostane zaprta, in si Matevžek ni upal priti zvonit.
objem. Ustnice so se stisnile v bolečini in sla.sti: ljubim, 'ljubim, ljubim!
Vikar se je vrgel iz pre čudne ga občutja in spomina na tisto uro.
Toda meja na Dnjiistru, ta nI zavarovana, tu je nevarnost tako-rekoč permanentna. V Rumuniji ko mnenja, da če bodo v Evropi nastale prakucijc današnjega sta-
ko se je zbudil mož v njem. ki je;nja. «e bmlo homatije. ti pretresi rojen, da bo živel v sinovih in vnu- pričeli nedvomno na Ihijestru. ln kih; še je otrok, ki je telesno do-j akro razbije iboljševiz «in fronto na zorel, in že je mož. ki še prav nič I Dnjestru. tedaj prične s tem gi-nc ve in ni Spregledal še in ni'banje, ki bo v svojih posledicah videl, da je mož na svetu in da jejogrotžalo ne le srednjo, marveč tu-možu na svetu žena. Vikar je jez-jdi zapadmo Evropo. Zakaj med no in krčevito stresel z glavo in; Črnim in Baltiškim morjem -o
S silo je udušil vikar upor v se-Vstal je v sveže jesensko jutro j jn j(. moiii. in je šel v ritmu (čudnega gesla : — Vsem odpustim, vse odpustki vse ljubiti, vsi no otroci. To je
resnica, to je luč. — Vstopil je v cerkev svetega 1'rha. In je videl: — Cilej. bogve. da čakajo, da vedo. kako je to danes čudesen dan in svet trenotek, da je beseda me postala. T'akajo. vnaprej ve«lo-To zadnjo uro si šele spregovoril, potolažil, to zadnjo in -strašno u ro. hlapec zamudni, deva ne'
Obrnil se je izipred oltarja p«1* ljudeh, da bi govoril, in je videl človeka v cerkvi, "ki ga ni poznal. Pogledal je odločneje in je s|K>. znal naxld i j a k ono ve ga tajnika Bernardina de Pttppisa. Nato je molil in začel propovedovati •.
— Kakor meja na Kolovratu smo z rasti i: gaber in prit lika. jelša in maceseji. veliki in malt. drev, ki gre v višino, in d rev. ki gre v širjavo. Pa <sino vsi les in. smrt bo -»ena las vse. kakor srp. ki zanje. Tam je malo. ne.crelo mladič je in hIvo in tnhlo rogovil-jc. Otroci sin o in starci. A smo v>ii en les, eno meso in rast con o sol ne u in Bogu. Otroci, ki -so nedolžni in mrjo, so duzoreli že mali in brez pokore. M«, ki »smo ra>#li. smo zoreli počasi in bomo dozoreli v grehu in solzah. Ena je smrt. Pred smrtjo pa je .spoznanje, je »reča malih otrok, ki se smrti ne
— Naj bo. moj Gospod! Za pokoro. za zveličan je ubogih duš. za srečo sirote Katriee in galjota mojega Petra Naj bo za zadoščenje ta žrtev, ko ne xniem v lastno cerkev, naj bo za usmiljenje, ki si ga imel z menoj in me ni tvoja strela utula. ko sem divjal proti šibki ženski! In tudi zato. da niso ljudje izvedeli in me kamenjali in očetje in matere, ki imajo hčere zrele za moža! —
Vstal je z mrzlega cerkvenega praga in šel na pot. Prešel je ''belo vodo" po nerodni brvi. ki so jo bili zgradili v roljoti Volčani in Tolminci. Na volčanski strani je opazil oboroženo stražo in je ugibal, čemu stoji tam. Mirno in tih je prešel mimo in zavil po cesti na Kobarid. Hodil jc zmerno hojo in je razmišljal neprisiljeno, neposredno od predmeita do pred tnctta. kakJor jrh je esreeaval in videl: papirja sivega doli ob Soči, kako je zleknil isaun vase. glas živinskih zvoncev doli nekod iz Mjrzlega vrha. d i močo »se kopo na mali ra\miei uad cesto, strahotno •bližje znamenje v -skali nad sefljoj. Oživljal je teles-no. ko je zaslutil jedrost svojih mišic na trdi cesti, vonj lapuha, vonj mokrega prahu. divje, melise in šentjanževih rož. Včasih mu je legla eez lice drobna svetla nit. paijčevma. za-
za mrmral
Pn
'rnmurtskem pojmovanju pričenja — Se mi je hudič v krvi \ Ni-i meja med Evroj>o in — A'zijo in r>em okusil, zato trpim!	}držati to mejo, je naloga vs» Ev-
Šel je svojo pot. a čutil ni več: roPc- Garancijski pakt ne prizna-prejšnje svežosti. Prešel je. Pre-j J™ te?a fakta. ker govori samo o šel je bil mimo strgane hiše in je j zavarovanju meja na zapadli, na bedel na hlod o^> časti in gledal i R^nu. pušča pa povsem odprto v J»o polju na zapadno stran. Taan! prašanje garancije vzhodnih meje stalo sirkovo polje. Mlad iuoži-iy Tudi ako se garancijski pakt to je lomil zrele stroke. Mlada žena |razširi, da se sprejme i ga-/. dvignjenim predpasnikom j^ j i"aiK'ija za vzh(>dne nemške meje slala zraven, možu naproti. Mož j obsegajoča tudi Čehoslovaško in je j>olagal strok za strokom v nje- j Poljsko, to Rumunije ne more no krilo. Slika je prevzela vikar-' Prav n»č zadovoljiti. Ona stoji na
Sredstvo zoper dremavico.
Nemci so raztrobili v svet poročilo, da se je nemškim zdravnikom posrečilo iznajti uspešno zdravi-lo proti spalni bolezni. Francoski znanstveniki so zadevo preiskali ter izjavili, da je iznajdba čisto navaden bluf. V zameno za zdravilo so hoteli dobiti Nemci kolonije nazaj.
boje Bodimo, kar ?*no bili, bodi- fsejana v negotovo m viažno od
rao otroci!
Misel mu je utonila in jc vidri, da je hotel povedati drugače In lie zna in ne ve. Plalo mu je v du-fi. a ni naSo izraza. Iskal je zbegan v obrazih in ni našel. Iskal
nočne megle. Vse in vsakršno je-s^nsko doživetje, je srečava!, le človeka božjega, potnega Tia centi ni srdčal. — Kako majhni smo. jc čustvoval. — Nič nismo, a tako redkokdaj to vemo. Mi smo v licu in ni vide*." sveto, m ne svot okoJi nas. Ved-
• ---------..e	.	Ti-n. . I.'- „1.1, „ i', , .,., - I	,
ja in je paizil cJednjo njiju krot-njo in jc videl, da je mož sunil v Šali proti njenim nedrijani: izpustila je. kar je držala in udarila vedro naizaj. Tedaj sta si drug drugemu položila roke na rame in njiju obraza Nta se zbližala. — Vesel smeh je jeknil k vikarju. On pa je vstal nemiren raz hlod in šel dailje. Ln ko je šel mimo o-nih dveh, se je hotel šiloma obrniti vstran in ni mogel: videl je. da je moški v zadregi. Žena pa je pozdravila veselo. Odzdravil je resno. A" hitri hoji je našel ravnovesje v dvoji duši in je ii" gel mir-licje domisliti:
—	To je -zdravje, to je mladost: pa mož in žena sta si. In če si ni->ta. ljubi Bog. saj je pisal celo moj dobri padrone, da ne grešijo z namenom žaliti Boga. On jima bo sodil, ne jaz! Nista obljubila devištva! .Jaz sem ga obljubil!
Stisnilo mu je grlo tn je Čutil:
—	Jaz .sem umazan in ne ona-
t
dva. Stokrat sem um »za 11! Sto-} krat zapeljan po hudiču! !Kadar Ketn jih okliceval. kadar sem jih poročal, še takfat. ko se hodijo o-čiščeva-t!
In at o je vedel:
—	Pa <se čudim, če so nadloge nad menoj! Ali naj bo biagoslov? Nad duhovmim brez poklica, nad posvečenem. *ki mu hudič blodi kri? O moj Bog! Kolika sreča friti čist! Pa kdo je? Kdo more hiti? Otroci in svetniki, pa ne tolminski vikar, kjer mu matere pred nosom dojijo ih graibiee v senožetih za grmom bolhe love.
Žalost in robat« trpkost mu je polnila dušo; ne da bi popolnoma jasno doumel, kaj praisi. je prosil:
stališču. <la <e more garancijski pakt razširiti tudi na vzhod, na meje med Rtimunijo in njenimi zapaduimi sos«'^i.
Prav nič ni dvomiti, da Rum linija s tem svojim stališčem ne bn prodrla. Poleg ostalih težav si za-padna Evropa ne bo nakopa vala na glavo še poostritve razmerja uo sovjetske Rusije, in to rail i Be-sarabije. Rumunija more iskati zaščite ali z alijanco s Poljsko 111 drugimi ruskimi sosedi, ali pa. kar je gotovo najučinkoviteje, s pametnim kompromisom v Besarab-skem profblemu. Zakaj s tem. da se reši bes arabski s-jk) r. se odstrani gla vni in hkrati skoro edini vzrok neprijateljstva mod Moskvo in Bukareštoni. I11 to bi bil za Rumuni jo nedvomno najzanesljivejši garancijski pakt. Da 'bi prevla-♦lalo v Bukarešt uto spoznanje, želimo kot rumunski zarviezniki in prav tako s stališča slovanstva. s katerim fl>o morala Rumunija trajno računati.
"Matin" prinaša Kanimivi čla-Stdk r> dozdevnem nemškem zdravilu proti spalni bolezni, ki je pred par leti vzbudilo veliko pozornost po vsem svetu. Nemci so preparat krst d 1 i z li 20.1.
Danes izgleda vsa stvar malce d rugačna.
Angleži so pm_i preizkusili u<"-i-ne-k novega sredstvii in niso izrazili ne zadovoljstva ne nezadovoljstva. Francija ni hotela zaostati za njimi, že zato ne. da bi ji Nemci ne očitali, da bojkotira nemško znanost. ^Zaio so Francozi poslali misijo v Kamenin, ki bi naj pre-študiirala čudoviti učinek nemškega zdravila B 205. Pred nekaj, dnevni sta glaisom "Matina" ^ pariški medicinski akademiji zdra vnika Ta 11011 in Jamot objavila rezultat svoj.ga opazovanja.
Res j", trdita zdravnika, da 1> 2()."> malo pomaga proti spalni bo lezni. ali nič več kakor vsa dozda; poznana sredstva. Napram tretjemu stadiju spalne bob 'nj pa je nemško zdravilo brez moči. Nasprotno. celo škodljivo je. ker povzroča albumin urijo (izločevanje beljakovinskih serumov skozi s^č ni mehur) s česeo zelo opaznimi posleilieamt. Tejra n* niški zdrav niki niti niso tajili. Samo <la so hiteli zatrjevati, da jc na ta način povzročena alibuminurija preilho: d nega značaja Ln povsem nedolžne narave. Da, zelo ii"lolžne narave. pravi "Matin", le žal. da se ponavadi! konča £ smrt jo. Pa tudi. či bi smrt ne nastopila, je treb;: dobro premisliti, pred »o naj se in-jicira v ki^i serum, ki povzroča
(Dalje prihodnjih. /
Krvavi spopadi med fašisti in delavci v Gornji ItaAiji.
V Gornji Italiji je prišlo na delovni praznik dne 21. aprila na več krajih do krvavih spopadov med fašisti in njihovimi nasprotniki. V nekem predmestju Bolog-ne sta dva fašista vdrla na neki ples. na katerega je bil fašistom vstop prepovedan. V prepiru, ki se je razvil nato ,je bil pn fašist ustreljen. V Genovi je bila vržena ibomba v sedež "fascia". V morskem kopališču Forte del Mar-mi so neneznaui storilci popolnoma razbili pohištva sedeža fašistov. Fašisti so nato zasedli magistrat. V Bolofpii, Mestre in Va-reae je bilo več fašistov ranjenih.
Spomenik slavni igralki.
tvorbo album i na iti s tem oslabljen je ledvic.
Najbolj čudno na v.sej stvari je. da so Ni'meii za svojo talmi-zdra-vilo zahtevali plačilo in še kako! Hoteli so. da jim antanta vrne kolonije. ker tla drugače svoje tajn i sti ne izdajo. I11 ker seveda o tem ni bilo niti govora, so zahtevali, da se jam dovoli iti v Kongo. Kamenin in Togo. da ozdravijo ta-mošnje Evropejce in domačine pr: d opas.no spalno boleznijo. Francozi so jim tudi te račune prekrižali. Saj leži ny dlani, da Nemcem ni šlo za to. da ozdravijo bedne Afričane. rA* samaritan-sko delo so Nennei imeli prilike in d ovoj j. ko so bili še v posesti svojih kolonij, in vendar ve ves ila <0 bile baš nemške kolonije ti ste. ki so bile izmed vseh najbolj zanemarjene "111 najbolj izsesavale.
Nove izkopine v Siriji.
Francoski list "Svrie". ki izhaja v Bevrutu. prinaša zanimive podrobnosti v arheoloških najdbah. ki jih je izkopal Friderik Ilrozni, profesor 11:1 praški univerzi. Leta 124 je profesor našel v pokrajini t'ait'fa gK~ko-rimske skulpture iz drugega stoletja po Kristusu. Na svoji turneji v Cc-zarejo je odkril napise v kliuopi-su. ki segajo daleč nazaj v tretje tisočletje preti Kristusovim rojstvom. V pokrajini ob Evfratu je dognal, kje je ležalo kraljestvo Mitanni. ki je v petnajstem stoletju pred Kristom bilo ?ia višku, svojo moči in slave. V deželi Tell-tdfals je profesor Ilrozni naletel na ostnke štirideset metrov ile-belega zidu. ki j<* še preostal oil nekdaj silne trdnjave, katero je asirski kralj Taglatphalasar llf. štiri le+a brezuspešno naskakovall Poleg tega je Ilrozni našel obili-
co malih kipcev in različnih drugih drobnarij, med nj.imi bogove tia konjih, pokrite s frijirijskimi čepicami, božico Astarto. v klino-t'-.su sestavljen napis na čast Ta-glatphalasarju. zlat denar, garnituro glina tih uteži in dr.
Nesreča na postaji pri Sv. Andreju.
Na železniški postaji pri Sv. Andreju v Trstu je pršel po nesreči pod tovorni vlak železniča.-. 50-le t ni S. ("ieeri. Vlak mu je o»l-lezal <rla vo.
NAFRODAJ JE
hiša (i solt. kuhinja in jedilnica, modt 1110 angleškt stranišče in kopališče, elektrika in vodovod, obokana klet in drvarnica, zraven skladišče -pripravno za vsako trgovino in obrt Ter leži na križišču dveh cest. pet minut od Kranja. Cena -1si2GO.O;!. Lepa prilika za rojaka. ki namerava v domovino. Pojasnila daje; Franja Majdič, Primskovo štev. 81, pri Kranju, Jugoslavija. (3x 18.19.20)
Rad bi izvedel /a naslov svojega prijatelja LOl'lS KORD1SU, podoiuače Liovraitček. Preti enim letom s,- j.- nahajal nekje v državi 3Iich. Prosim kdor ve za njeira. da mi javi ali naj se pa sam oglasi. Louis Kordish, Box 455, Sheffield, Pa.
(2x 1-.1<D
V tNjiomni slavni italijanski igralki Eieonori Duše bodo pojavili v New Yorktu spomenik, ki ga vidite na sliki.
Še nekaj iztisov -
Slovensko- Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni stroj "OLTVBR'« $20
B strelico rs slovensko črke, č, i, i_$25.-

•OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj nI niEsMa nmetnost* Ts^oJ 1*1-ie tsalr pili. Hitrost -pisanjs dobite i
sloyekic pububhutg oompaht
new Torte, m. T.
i
s
i
T®

ŠOLANA
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
-•J	(Nadaljevanje.)
—	Tako sentimentalni pač* niso več dandanes moški. Nikdo ne umre več vsled nesrečne ljubezni. In ali res mislile, da je ljubezen le takrat srečna, če utone koneč-no v trezni prozi zakona? Gotovo ne! Krartek ljubezenski sen, poln bladeniosti in tajnosti, je tisočkrat bogatejši kot pa doma »pečena tragedija zakona. Kako hudi izgledate ! — Poosebljena opozicija!
Nalila se je. a rz vsake njene bcse-de je zvenela trpka resnost.
Kurt je zmajal z glavo.
—	Sam Bog obvaruj, da bi se kedaj zaljubil. — kajti v vaših ooeli bi mogoče izgledal kot barbar.
Nasmehnila se je prikupno.
—	Ljubosumen ?
—	Se več ikort to. Leva -se ne sme buditi. Ne mislim, da bom kedaj tako drzen, da bi dvignil svoj pogled višje kot se mi spodobi. Ce pa bi se kedaj nagnila k meni ženska v ljubezni, potem bi ne bil to sen, temveč resnea in za pos€**t te sreče bi se boril do zadnje kapljice krvi. Tudi paž ima iponos in zavest čaMi. kontesa; ter noče, da bi se postopalo ž njim kot z igralko. Radatega je boijše, da nikdar ne prekriža poti kraljevske hčerke.
jZelo mirno je zvenel glas govornika, poteze njegovega obraza bo bile kamenite in le temne globoko-ležeče oči so živele. V njih se je bliskalo tako vroče in preteče, kot se svetilka na nebu, ki svari pred nevihto.
Kurt Krašovcc ni čakal odgovora, pač pa sc formalno poklonil kot poprej.
-— Ali imate še kaika povelja zame, kontesa *
—	Da. Recite, prosim, inšpektorju, da bi rada pozneje govori-
la Ž	. * ^ x^t^ A^i Jfc i
Zopet sc je molee priklonil.
Prijela je za svojo knjigo ter se smejala.
-- Xevrjeten pričetek je, če sc pri taki vročini filozofira o zakonu. — Kako pa sva sploh prišla na ta prismojeni pogovor! Pozabila bom vse tekom eikanja in vi boste prišfli na bolj vesele misli ob pogledu na voz poln sena. Z Bogom, gospod barbar!
Vsa kri jc planila mlademu možu v glavo.
Ali se je osmešil?
Kay. ve ta Francozinja o njegovih nazorih in njegovem ponosu!
In vendar, — zdelo se mu je, da čuti bolečino krog srea. — Zmeden, kot še nikdar preje v svojem življenju, jc korakal preko travnikov.
GLAS NARODA. 18. MAJA 1925.
—■———B^—
NOVI MADISON SQUARE GARDEN
~VMM*WOM tUWWWNK H.T.
Znani cirkus Bamum Bailey and Ringling Brothers je imel letos zadnje predstave v ogromnem Madison Square Garden v Nevr Yorku. Poslopje so začeli podirati. Zgradili bodo novo in sicer na !5. Ave. in 41). cesti. Pri polaganju temeljnega kamna za novo poslopje sta bila. navzoča tudi dva cirkuška slona. Poleg slona stojita John Ringling (na levi) dn znani promoter Tex Richard (na desni).
Motivi iz vojnih časov.
I. V TIHI NOČI.
T<«iček? Kaj še ne
Deseto poglavje.
Kurt Krašovce je zrl na vozove s senom, ki so prihajali mimo ttj*!?0, podili mamečega vonja. Ob drugih prilikah ga je ta vonj razveselil. kot je sploh bilo mogoče vspričo njegove globoko-r«*sne narave, — a danes ni uiti .pazil Sianj. V mislili je še vedno vsrkaval prelestni vonj. ki je prihajal iz obleke Joried, ko je sna: pred njo.
Ponovil je v mislih vsako njenih besed ter se spomnil vsakega njenega pogleda.
Nekaj očarljivega je tičalo v tem.
"Mati!"
"Kaj jc, spiš?"
"Ne morem spati, mati!"
"Kako to. da ne. otrok božji Ali ni zadosti, da jaz bedim .' tiho bodi. pa zaspi lepo!" "Mati!"
"Ali še vodno — polnoč je že! Kaj hočeš vendar?"
"Mati. kje so zdaj naš oče?**
"Ne vem, Tonček, ne vem . . Kako naj bi vedela ! To ve Bog v svetih nebesih!*'
"Ali v vojski?"
"Seveda a* vojski! Kje pa drugje ! . . . ,Žaspi. Tonček, in ne misli na take stvari. .
to, mili Bog, da uiti takim več ne prizanašaš!"
n. V ŽELEZNIŠKEM VOZU.
"Kako to. da me nič vač ne poznaš? Res se nisva že nekaj časa Le : videla, a vendar . . . Pozdravil sem
;te, pa mi nisi odzdravil. G'lcdas i jenost. Drug za !me. a . . .''	v
"Gledam te a te ne vidim . . "Gledaš me, pa me ne vidiš? . .. Kako to?"
Kot mi je prepolna glava . . sam Ker mi jc prehudo tu notri ..." 'Res, kaj ti je?" "Kaj mi je! Glej . . ." Namignil mi je žalostno na žensko srednjih let, ki mu je sedela Nasproti. Njene strmeče oči so bi-
moči. Prigovarjala sta^ pretila in obljub ovala in vsaka beseda je zalegla, kajti velika je moč besede rz ust velikega moža! . . . "Cesar in kralj"! Ha! . . .
Ljuta je bila borba in tu iu tam je kateri obležal, kropeč in lovec sapo od prevelikega napora. Teanu in onemu so opešale moči, a iz oči se je še vedno kresal divji srd na sovražnika . . . Telesna moč je bila premagana, a premagana ni hi-ln volja, premagana ni bila želj po zmagi in premagano ni bilo sovra-, štvo; kajti ni hujšega sovraštva * od o noga. ki izvira iz spoznanja 5 lastne nemoči . . . O kakšna bol, a-
ko hočeš, pa ue moreš! . . . , Pad H, obležali so posamezniki, a borbe ni bilo konec, ker šlo je za zmago, za čast . . . Borba je be-! snela dalje brez ozira na one. k: so obležali, ki so hoteli, ali niso mogli. Preko njih je šla vojska in nihče ni imel srca zanje. Kaj veljaš. ako ne moreš? Ni te škoda! č'e nisi sovražniku nevaren, nisi prijatelju korlst-en! . . .
Dolgo je trajala borba, a tedaj je zajeeal mali zvon s cerkvenega stolpa.! Nekdo tam sredi vasi je zaklieal:
"Ze zopet eden! Ali bodo re« vse pomorili ?"
Mladi borci so se spogledali, roke so jim omahnile, drug za tiru giiu je stopil iz vrste in hkratu sc je polegel vihar. Nobene "besede ni bilo slišati, a oči so preplašene strmele v "daljavo, tja., kjer se je godilo tisto .strašno . . . tja. kjer je t cikla a- potokih vroča kri . . .
Minila je igra, minila razposa-ctauigim odhaja (molče, pobit in žalosten proti domu . . .
Nekaj težtkdga je leglo na mlada srca. nekaj kot spoznanje je prišlo cefc nje in zamrzela jim nelepa igra.--
Kretanje parnikov - Shipping Hem
"Mati, zakaj pa je vojska?" i^e zapičetne nepremakljivo v eno "Ne vem Tonček, ne vem . . točko. Zdelo se je. kakor bi videla Tega ne razumemo mi navadni Jju- nekaj groznega, strašnega, prizor, dje ... To razumejo samo visoki!ob katerem so ji odreveneli živci.
gospodje . . . Ze mora biti tako. •ker Bog odpušča. . ."
"Ker smo grešniki, kaj ne. mn-
Vse. kar je nenavadno, izvaja prav posebno mikavnost in Kui-t ti! Tako so rek15 ?osP°(1 v cerkvi.*
"Oh, otrok, prosim te za Boga svetega, pusti me že v miru! Seveda smo grešniki ... O Bog, o Bog . . .! "Mati!"
"Tonček. Tonček! Ali nobena beseda ne zaleže? Kaj hočeš vendar ?"
"Ko sem bil dands popoldne pri sosedovih, je prišel tjakaj tisti Matija, veste, ki se je vrnil od vojakov, iji je pravil — oh, mati! .. .
"Kaj je pravil?" "Kako je v vojski! Izdrl je tisti veliki nož. veste, ki mu visi n-koLi pasa in je kazal: Vidite, tako sem sunil — v prsr. a* trebuh, v grlo. a* srce, kamor je. bilo — in še za.suval sem, da je bilo notri bolj raztrgano —.
"Molči, molči, otrok!" "Mu, kako me je groza!" "Izbij si iz glave te misli iu zaspi !" "Mati!" "Molči, molči!" "Ali ste čuli. mati, kako jc zunaj nekaj zajecalo?"
"Sapa je! Veja je zaškripala . .. "Kakor bi vzdihoval nekdo . . . kakor bd duhovi ..."
'Nikar, otrok, nikar . . . prosim te."
"Samo to mi še povejte, matir ali storijo tudi naš oče tako, kot je pravil Matija T Ali zasadijo tudi oni nož v Italijana?"
"KAr mu velijo, to mora stori-tS! . .1 O Bog, o Bog!"
'' Kaj pa, če Italijan našemu o-cetu — 4ako veste mati — v prša. v trebuh, v grlo. v srce — o jojT" 'Nehaj, nehaj otrok! Za pet ran Kristusovih te prosim«, nehaj, (V ne moram ziblazneti! . . ."
1 'Saj sem že tiho, mat-i! — O. mati!"
"Kaj, kaj, dete moje?'* "Mene tako isrce boli, mati!" "Kaj? Tako datač sega že gorje? Srca nedolžnih otrok so že n-(darjena? Srca takih, kot si ti. že trpe? O Bog. o Bog. ali tudi zdaj . ni zadosti? . .1. Kako je rfciUlar
Krašovcc je bil ena onih tihih voda. ki globoko de rejo.
Besede in pogledi mlade dame >o padli kot drobni kamenčki v to tiho vodovje.
Iaprva m> povzročali le majhen krog. a ta krog je postajal T«lno večji, dokler se ni stresla cela površina, ki je bila dotedaj tako mirna m temna.
Ogorelo lice volonterja je bilo nepremično kot vedno, a v njegovih možganih so sc podrle misli semintja.
Zakaj se je smejala tako čudno, ko sc je »poslovil"
Ali se ni pravilno obnašal?
Klicala pa ga jc služba, kajti on ni prišel na grad, da se zaba-y5 m klepeta z ženskami.
Ali pa se je mogoče norčevala iz njega? Ali je smatrala mogoče njegov odliod za beg? — Ali jc mogoče milila, da se smatra on napram bjej kot <paž, ki beži pred nevarnostjo?
lil sedaj se gotovo norouje iz domišljavega tepca!
Jezno je stisnil zobe, a njegov pogled je zopet in zopet pohitel k bukvam.
Njena bela postava mu je blestela nasproti.
S Čarobnimi silami ga je vleklo k njej. kot onega ubogega pastirčka, ki ni znal gnati svoje črt de nikjer drugod kot mimo kraljevega gradu.
Zaprl je oči, kot da ga slepi solnčna svetloba, a še vedno je vi-3el v duhu njeno majhno nožico in njeno gracijozno postavo. Kaj bilo na njenem obrazu, da se je moral vedno zopet ozirati vanj ? nikdar ni videl ničesar sličnega.
Ali je lepa?
Tega ni vedel. Vedel je. le, mora zreti nanjo kot na čudo.
In oči!
Se nikdar niso zrle nanj ndbene dekliške oči na talk način.
Gozdarjeva Lizika, ki n*u je dotedaj tako dobro ugajala, je iz-glcdala kot puncika iz lesa, kmečka deklica brez duše iu čustva, v primeri s to vilo, sedečo v senu.
Gotova nečimurnost tiči v vsakem mladem človeku in čeprav je odločno, mogoče preveč odločno markiral prepad, ki je zijal med konteso Gournav de Perpignau ter grajščinskim volonterjem brez sred&tev in naslovov, mu vendar ni bilo na dnu srca povsem eno in L»to. če ji ugaja ali ne, če se norčuje iz njega ali če ga smatra resnim.
Zakaj se je sploh zanihala zanj? Zakaj jc pričela govoriti ž njim o stvareh, o katerih se razpravlja le z dobrimi znanci ter zaupnimi prijatelji?
Francozinja je. salonska dama — in v veiLikem svetu žive hitrejše in lažje kot pa a- tej pi*»tiujL
'Krašovee je globoko vadibnil in njegov pogled je zopet splaval k beli pojavi pod košato bukvo.
Zapet se je ozrl proti Joried.
Naenkrat pa se je stresel, ko je cul poleg sebe glas inšpektorja. Zaklieal mu je, da hoče hitro jahati naprefj, da dohiti zadnji voz »ena,
Krašovcc je »prijel za klcibuk.
— Lepo. Sledil vam bo Jcot zadnji.
'V. -4-
1
tik:
m
(Dalj« prihodnjič.)



zledenela ji kri v žilah.
"Tvoja žena. ali ne? Seveda, saj jo poznam! . . .*" ' "Da, moja žena — sirota! . . ."
".Te mar bolna?**
"Bolna, da se Bog usmili!"
"Pa ni ravno videti! Malo bleda je pač. kakor bi ji manjkalo spanja, drugače pa ... Pa kaj j>i je? Ali jo pelješ a- bolnico?" "V blaznico!**
"V blaznico? Ojoj! Revež ti. revica ona! In kaiko. kako ..."
"Oh. kako! Kaj se boš čudil. Naš .sin. naš edinec. saj veš . . . Od kareje odšel na vojsko, ni bila več mirna. Cele iio$i je prebdela. prejokala, premolila ... To je šlo venomer takoj naprej . . . Nič nt pomagalo. Vsaka tolažba zaman! Naposled je začela razsajati že nad Bogom. Če 'bi bil Bog v nebesih. bi nas moral uslišati. bi moral napraviti konec!" Ko so potem popolnoma izostala Še pisma, je bi?a nesreča tu . . ."
"Res. kaka nesreča, kaka nesreča ! Kako te pomilujem. kako sw mi smiliš! Toda jutri doživim ta j takega morda jaiz. Saj je pvi nas ravno tis«to!...'*
"Veni. A"cm, da nisem sam! Milijoni so. ki trpe. oh. kako trpe! . . . Toda kaj pomaga to? Meni to ni v tolaižbo . . . nisem take vrste človek! Trpim zase in trpim za druge — dvojna, stotera bolečina! . .
"Oh. Bog se nas usmili, rc*s!"
IU. OTROŠKA IGRA.
Otroci so se igrali A-ojake. Kaj naj bi se igrali drugega v A-ojnem času T Vojska, vsepovsod vojska.
Namerjali so lesena bodala drug na drugega, sprijemali se. grozili in kričali, suvali se, metali ob tla. bili s pestmi drug drugega .. .
In kdor je bil najsilnejšl. kdor je podrl več nasprotnikov. kdoT je bitje tolkel okrog sebe, ta je bil ponosnejši. pa tudi veljavnev-menitnejši . . .
ZapovediaJa sta cesar in .kralj— k-sak svojemu roju. Vzpodbujala sta. bodrila in priganjala vsak svojo vojsko, priganjala 7Jac*i, ako jo je ttrilo videti, da pojem a jo
je
TRDOVRATEN VLOMILEC
Iz Beograda poročajo o težkem boju med dvema orožnikoma in nekim težkim zločincem, ki bi lah-
Cherbourg; SuffrenT,
SO. maja:
Aquitanla. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen.
21. maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. ma>a:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherboug; New Amsterdam, Rotterdam; Orca. Cherbourg: Colombo Genoa; Andania. Cherbourg In Hamburg.
26.	maji:
Muenc . Cherbourg. Eromen
27.	maja: Bereng&ria,
Havre.
28.	maja:
Beigenland, Cherbourg. Antwerp; Cl-veland, Boulogne, Hamburg.
30. maja:
Olympic, Cherbourg; Prance, Havre; President Roosevelt. Cherbourg Bremen; Orduna, Cherbourg; Minne-kahda, Boulogne.
2.	junija:
Martha Washington, Trst; Resolute, Cherbourgr-Haraburg.
3.	Junija:
Mauretania. Cherbourg; President Hard >ng, Cherbourg, Bremen.
4.	Junija:
La Savoie, Havre; Zceland, Cherbourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg
6. junija:
Paris, Havre: Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam.
9. junija:	*
Columbus, Cherbourg, Bremen: Lapland, Ciierbourg. Antwerp.
Cherbourg; Rocltam-
10.	Junija:
Aquitanla, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	junija:
De Grasse, Havre; Albert Ballln, Boulogne, Hamburg.
13. junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; a'ecndam. Rotterdam; Orbita, Cherbourg: Sierra Ventana, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
16.	Junija:
Relinace. Cherbourg. Hambrug; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17.	junija: Berengaria,
beau, Havre.
18.	junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic, Cherbourg; France, Havre; Orca, Ciierbourg; America, Cherbourg. Bremen; A'olendam, Rotterdam; I>uilo, Genoa.
24.	junija: Mauretania, Ciierbourg.
25.	junija:
Beigenland. Cherbourg, Antwerp: Deutschlaml, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre: Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; J're3. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. junija:
Pres. Wilson. Trst; 8 tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
v redu, istočasno pa je opazil, da se je neznanec oprostil svojih vezi na rokah, V naslednjem trenutku je orožnik: iskočil na mladega* moža. Ta se je duhaprisotno okre-nil, in še pnedno se je orožnik zavedel. je že ležal na tleh. Nič boljše sc ni godilo drugemu jjrožni-ku. K sreči je prišla na pomoč o-rožniška patrulja, ki je po srditem bojn nasilneža obvladala. — To je Miljntin Pavlovie. brezposelni krojaški pomočnik. Na policiji je priznal, da je v kavami kradrl šampanjske stekleniee. Izročili so jra sodišču.
Kje jo Mr. JOHN SMERKE, ki sc je nahajal v Clevclandu! Za njegov naslov bi rad izvedel; Ivan Tomšič, vas Merše, št ' , pošta Matteria, Venetia Giulia, Italy.	(2x 16,18)
Zopet roparski umor na Madžarskem.
Madžarska je postala dežela umorov in drugih zločinov. Komaj so nekoliko utihnile senzacijonal-ne vesti o aferah poročnika Le-dererja in morilea Amalije Lei-
izvrsen
nov zločin, čigar žrtev je postala drills krasotiea in lahkožLvka Katarina Baierova. V Segedtmt je povzročil ta zločin ogorčenje.
Bai^rovo s.o našli na stanovanju v mlaki krvi s prerezanim vratom. Policija je takoj ugotovila, da gre za roparski napad, ker so izginili vsi dragulji in več milijonov madžarskih kron. ki jih i«> /a- i
i
služila Baierova po kavarnah in j drugih nočnih lokalih. Nesrečn<ea ' je prišla ponoči domov spremstvu 1 :ek^ga neznanca, ki je Še isto noč j izginil. Pri t*m ga ni nihče oviral, ker ni bilo znano, kaj se je v stanovanju zgodilo. Njegov popis je žila n samo deloma, tako da jra bo policija težko izsledila. Težko ranjeno krasitico so takoj prepeljali v bolnico, kjer je po težkih mukah umrla.
Pegavi legar v Sremu.
V Sremu sc je pojavil pegavi legar. Doslej so umrle štiri osebe za to boleznijo — po ena v ,Ze-munu. Mit ro vie i in v Novem Sadu.


11 rr- in ' t*». . «ri >j.4i>

. - v * -
ko postal nsodepolm za oba or-(rcrjeve Pidorja, že je bil gana javnega miru. O dogodku poročajo:
V kavarni "Ričevo" v črnogor ski ulici je nekaj dni zaporedoma na zagoneten način izginilo s po lic več tam nastavljenih šam panjskuh in likerskih steklenic Zagonetmo tatvino je prvi opazil kavarniški kuhar. Ta je osumil nekega mladega moža, ki je prihajal rano vsako jutro v kavarno popil svojo "črno" in nato naglo izginil. Pred kratkim je prišel ta mož zopet v kavarno. Čim je popil kavo, jo je zop|ct maglo odku ril. Kuhar je naglo preštel steklenice na polici in opazil, da manjka steklenica šampanjca. Tekel je takoj za tujcem, ga dohitel na ulici ter ga pozval, naj mu sledi na policijo. Neznanec se je ttonu pozivu mirno odzval. Komaj pa sta bila na polovici pota. se je neznanec naglo sklonil, potegnil je iz žepa sukniča težko -steklenico in jo z vso silo vrgel 'kuharju v glavo. Ta je nezavesten obležal.
Čim s? je kuhar zopet zavedel, je odhitel na policijo ter zadevo prijavil. S kuharjem sta odšla nato proti kavarni Kičevo, ki leži v zloglasnem predmestju Beograda, dva orožnika. Preiskala sta ves okraj, toda o tatu ni bilo sledu. Po dolgem iskanju sta se hotela orožnika vrniti. Poprej e pa sta se ustavila na koncu "Kosanči-čevega venaca", kjer je eden izmed Obeh vdrl v neko votlino, por krito z bičevjem. Komaj je orožnik zlezel v votlino, je njegov tovariš zunaj začul pridušene krike in hrophnje. Drugi orožnik je takoj za svojim tovarišem zlezel v votlino. Prišel je pravočasno, zakaj njegov tovariš je imel težak boj z neznancem, ki ga je tiščal za vfat in ga obdeloval z njegovim lastnim bajonetom. Po težki borbi sta orožnika nasilneža zvezala ter ga odvedla na policijo.
Komaj so imeli pol pota za seboj, ko se je neznanec okrenil k orožnikoma, rekoč: — Saj vidita. da se mi je odrezal jermen na čevljih, ne morem tako dalje hoditi, saj bom padel. Eden orožnikov je res pogledal na čevlje a-retiranca, Id so pa bili popolnoma
-5 s'. • t r.-^r,- t t/* f --VTJ**. " * r * «»'1 • -,
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požn-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. O.
Kje se nahaja JOHN ZAJEC, doma iz sodraške fare. Poročati mu km am več važnega od bratove družine na Ogrskem, s katerimi sem bil enkrat skupaj. Ako kateri rojakov ve zanj ali če čita te vrstice, naj se oglasi na naslov: Mike Milavec, 519 Second St., Fairport Harbor, O.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE d«Mt* priz
NAVm$EK*POTOKAR
n&TE PO HO VI CENIK.
Prav vsakdo—
kdor kaj lito; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznan, da imajo čudovit napah —. MAUOGXJUU "dlas *aroday>
Čl
Kako se pofu]e v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potoiatl \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poaCen o potnih llatlli, prt ljagi In drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih K&moreo* dati vsled na§e dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nilre, ki Imajo kabine tudi v ILL raaredo.
Glasom nove naselniSke postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, za m are j o tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin, eno leto in ako- potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnigki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi x New Torku pred od potovanjem, ter se pofilje prosilcu r stari kraj (lasom nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnik* al svojca iz starega kraja, naj na t*
prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenlh v prihodnji^ treh letih, od 1. julija 1934 naprej vpako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamor$£ dobiti sem šene in otroke do IS. 1* ta brez, da bi bili šteti v kvoto. TI rojene osebe se tudi ne štejejo L kvoto. StarlSl In otroci od IS. 4U 21. leta ameriških državljanov p' Imajo prednost v kvoti. Pišite K pojasnila.
Prodajamo vozne liste m vsi pr# ge; tudi preko Trsta zamorejo J» goelovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.
Opozorit« trgovce in g* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". 0 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda*