lakSad na oioku. * Jt aogleškega prevedel Paulvus. (Dalie.) «Ual;e.) ' JPa povem vam, jaz sera bil tre mq! jfce strašno zdelan in utruj«n sem feffl^ b «e bi se bil za sekundo preje sbBdil, bi vas bil zasačil pri poslu; Ml Se bil mrtev. ko sem ŁriS«i k oi©- ^'Porej —?" je vprafial kap.ltan — Mbden kakor kamen. Rad 8em verjel, ffa so bile Silvcra»T« beeede uganka zanj« IToda ni se iwial —. Meni pa se Je zasvltalo —, Kaj 5« -i Bl! Bftn Gunn s svo o sekiro obisiaj preteklo nofi npornike, ko so vsi U&ai ležali krog ognja —. In radostao sem rafiunal, da ima»o 1© Se samo 14 nasprotnikov —. BTeJ takole sloji stvar!" je dejal Silver. ,,Mi potrebnjemo zaklad in ga bočemo imeti, — to je naša točka. VS |)a bi radi rošli svon / vl.on c, mislim — in To je vaša to6ka. Zemljeviff iniate <?8 se ne motim!" ^Mogoče!" je odgovoril kapitan. ,,B —, imate ga, dobro vem, fla m JHaaJe!" je odvrnil Uol^i Jonn, — ..Ni treba, da bi bili tako osornj z meaoj! — Vsa zadeva ni prav niC služ[>ena, verjemite mi! — Mi potrebujemo vaš zemljevid! — Jaz vam niseia nikdar niS hudega storil, gospod ka pitan!" ,,S tem ne bo nič, mož!" mu j« vzel kapitan besedd. ,,Mi vemo prav aobro, kaj ste nameravali z nami. Pa ne brigamo se za to. Kajti, kakor vidite, seriaj ^^am je nemogoče, izvesti  vaSe zlobne nakane!" Mirno in hladno ga je gledal ka,,itan, izvlekcl svojo pipo in si io naDasal. ,,Ali je Abraham Gray — ?" Je u slo Silverju, nNi8!" j« vzkliknil kapitan Smollott. MGi ay mi ni nifiesar pravil in Jaz  ga tudi nisem niCesar vprašal. In kar -e Se vefi, najrajši bi videl, da bi  predvsem vi in on in ves tale nesixc ui otok zletel v zrak. — To je rr.oie mnenj« o celi stvari, mož!u Izbruh kapitanove jeze j€ Silver- ;a nekoliko ohladil Postajal je že pre- flrzen, pa se je zresnil. ^Mogoče!" je odgovoril. ^MogoCe bi bil pripravlieii, da stvar nredimo , kakor je navada med poštenimi mož - mi, mogofie pa, da tudi ne —, In ker \idim, da si pripravljate pipo, gospod kapitan, si bom dovolil in tudi še ]az svojo poislfal!" Tzvlekel }e p!po, si jo nadeval in iirižgal. Dolgo sta molže sedela in kadila. Od tasa do ^asa je eden drugemu ]wu;ledal v lice, pa si popravil tobak, ftli l>a 8e nagnil na stran in pljunil. Kakor v gledaBS^u se nam ]q zdelo da smo, ko smo ju opazovali. ..ToreJ", je spet zaCel Silver, — ..stvar je takote. Vi nam daste Ust' /.emljevid, da poiščemo zaklad, in ne streljate več na uboge mornarje in *iK no ubijate ve<5 v spanju. — Storite to ;n mi vam ponudimo tole izbiro. Ali ,'reste z nami na nHispaniolo", ko bo /aklad spravljcn in naložen, irc dam vam svojo častno besedo, da vas 1 om varno izkrcal k]o nja kfckem ugodnem kraju Ako pn. tega nočote, — nekatcvl moji liudje so zares sirovi! — pa ostauie na otoku! Delili bomo z vami zaloore, ooSteno iu pravifino, in dam vaiii svojo fiastno besedo, da bom na;>;ovoril pr.vo ladjo ki jo srefiamo, in b ;>osiai sem, da vas vzame sebf«]. — Priznaii morate, fo so poštcae bcsede, t.Tgodnoje ne morete imeti stvari! In u{)am", je povzdi<mil glas, ,,da me ts^ slif.te, kar vas je v koči, kajii kar. sem enemu govoril, sem govoril pa6 vseai!" Kaiitan Smollett je vstal in iztresel Dipo v dlan svoje levioe. ^Je to vse?" >e vprašal BMo]a zailnja beseda!" je vztlitfail John. ,,Odklonite moj predloj^, — pa odo krogle govorite!" ,,Jako dobro!" je dejal kapitan . ,,Sedaj ^a t>odete ^xili mene! — Ako pridete sem v kočo, eden za drugiro . neoooroženi, vam obtjubim, da vas — vklenem v železje in vzamem seboi n» Angleškt in posadim na zatožnr klo >. Ako n« nrifloto -¦ moje ime jo Alck sander Sraollett, razvil sem za^tav^ svojega vladarja in poslal vas om t' vsem vragom! — Zaklada ne ino"ct^ najti! L ladjo si ne znate porot^a.i — saj niti enega ni med varaij ki l)i '^i.a' krmariti in ladjo voditi! V borni nara niste kos, — !ule Gray ;e ušel peti» vašim l^udein! In ladja je vkovana • železje, Silver, za vetrom leži in takfr bo obležala! Nc morete se genili; -.• Tukaj stojim in to so moe zadn;e prijazne besede, kajti, pri Bogu. kroglo vam poženem v hrbot, 6e vas še keda^ sročam! — Stopaj, fant, sfirari se odtod, pa jadrnol" Silvor je bil blGd ko stena. Oci ie izbulil od jGzc in srda. — IztrosGl ]e pepel iz pipe. ,,Pobotajmo sg!" DajtG mi roko!" jc vzkliknil. ,,Jaz ne!" je odgovoril kapitaa. ,Kdo mi-da roko — ?" je zakrift^ v k; fto. .) Nobeden se ni genil. Med ostudnimi psovkami se je vzpot ob steni po koncu na svojo eno nogo in se naslonil na bcrglo. Nato je pljunil v studenec. ..Tule —!" jg vzkliknil. MTakole mišiim o vas! — Preden bo minila ura, vam bom zakuril v tejle koCi, da vam bo vroče, kakor v krašni pe5i! E, le sme]te sg, le smejt« sg! Preden ijo minila ura, se bodete drngačo smejaK!" In z grflo klGtvico ic odšcpal, se spotaknil in padel v pesek, se zopet «,pravil na nogo in mož z belo Kasta•o mu jo oomagal preko plota —. Tronutek pozneje je izginU med dreTJem. XXI. Paeliivo ie zrl kapitan ca njim ia ko je izginil, so je obrndl r koco —«i NoJjemega n\ ua^el an •rojta mr* «>tu, le Gray je ^tal pri svoji strelni iuknji na straži. In tedaj se je ujezil^ Prvikrat je bilo, da smo ga videli jeznGga. ,,Na prostbre —;" je zakričal, in ko 3mo pohJiGli vsak k svoji steni, je aadaljeval: ,,Gray, zapisal bom vaše im« v ltr dijski dnGvnik! Zvesto ste vzdržah na svojGm nicslu, kakor sg spodobi pra /emu mornarju! -- Gos, od Trclaw ney, čudim sOj kako ste mogli kaj taKega storiti —! In vi, gospod doktor, laislim, sto nosili vojaško suknjo! Ce sto tako opravliali svojo službo, — boljG, da sto ostali v posielji —!" Straže so stalo pri strclnih luk niah, drugfi pa smo marljivo basali puške, vse so jo gibalo in vsi srao imeli rdeča ušjsa, kakor pravijo —. Kapitan nas je nekaj Sasa molce gledal, nato pa je dejal: ,,FantJG! Razdražil s8m Silvorja . In namonoma sGni to storil;' Pteden bo minila ura, je dejal, nas* 11696 napadH —. Sedaj vsaj.-vemo, pri^ua da smp s temi Ijudrai! — Manjria^' ie4 to!n]ilj\ to j'g ros. Pa mi smo kriti;¦"nnpadatci oa se mo; a]o izpostaviti našiin krog Jjam« 5e ho5e,o do nas. Dejal bi bil «adi ^rsd flol u», A» poeuamo bojno discinlino , Ne dvomim, da jih bomo odbili, ako le hočGte!" PreglGdal je ,,postojankG" in našel • se v redu. V vziiodni in zapadni stoni kočo cta bili le po dve strelniluknji, na jni. ni strani, kjer je izviral stndGncc, fu '!i samo dve, v severni stcni iih ie 1i- lo pGt Iraeli smo približno 20 pušk za  sodGm slrclcev. Drva so bila zložena ob stenab, na to skladG smo naložili slieljivo in nabasane puSke, da so bile brž pri roki. Sredi koče so bili pnpravljGni noži in bodala. ,,UgasriitG ogenj!" :o povcljeval g. •tapitan. «Mraz jg minil in dim bi nam "legnil slepifi ofii!" Grašcak jo laslnoročno pograbil ;:clezni lonoo z ogljom in ga izsi'>alna dvorišfiu v pcsok. ,,Jim še lii dobil zajuttka! — Jim,  . oiSfiite si zajutrk, pa nazaj na vašo n.esto! Poirebovali pa bodete! — - Ilunfor, ;iostrez:tc vsakemu s 6ago žganja!" Tako jo nantfevnl in med tom lo rain je Huntor nalival žganje, nam jc h.apitan razložil svo- 1-rambcni na6rt. MGospod doktor, vl bodete branili Trata« Na izpostavljajto &o kroglaml Stceljajt« ekoai tbžo in stojte x kc*i! — Hunter, vi bodete na vzbodni strani, Jack na zapadni! Gospod Tr6lawnGy, vi ste najboljgi streleo, vi in Grajp. — vidva vz^mita soverno steno s pe timi strGliiirni lukniami! Od tara bodepr;gel napad! Ce se jim posreci, da prep.leza.io pot in- streljajo na uas skbzi našG lastne strelne luknje, bi 96 nam utognilo presneto slabo goditil — Jim, midva nisva mnogo vajena pvuSkam, basala -bova in pomagala, kjj&r bo treba!" ' »-•>¦:"-/• . Mraz je minll Solnoe je priplezffclo preko dreves in takoj zapeklo z vso> silo. Megla je izginila, knalu je žarel pesGk kakor poč in smola se je topife v hlodih naših sten. Pometali smo si suknje v stran, si zavihali rokave in odginili vratove in tako srao ^itali \&Cakali vsak na svojcm prostoru ta drhtoli od prifiakovanja in napGtostt.. Minila je nra. ,,Na! se obesijo!" j» godrnial ka pitan ,,Tolo čakanjG je dolgofasno. — Gray, požvižgajte malo, da d^imo l&v vetral" In tcdaj smo culi prvo vest o na*> padn. uJ (Dali* prihodnjiC.) ^