3TO3 oit
GLASILO slovenske skupnosti
TRST-GORICA JUNIJA 1975
Numero unico
spediz. in abb. I gr. bis
PROGRAM SLOVENSKE SKUPNOSTI V TRŽAŠKI POKRAJINI
Slovenska skupnost je edina politična formama v naši deželi, ki ima izključno slovenski značaj, vsled tega je tudi edina zmožna, da se dosledno bori za naše pravice. v Slovenska skupnost se bori za pravice manjšinske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski Krajini, to se pravi skupnosti, ki živi v odrinjenem položaju, ki ne uživa vseh narodnostnih pravic, ki je gospodarsko podrejena. Vsled tega ima borba Slovenske skupnosti globoko napreden in human značaj. Napred-n° in humano je namreč vsako prizadevanje za večjo enakost med ljudmi, za dosledno useljav-lianje pravic tudi tistih, ki teh pravic ne uživajo, ker so gospodarsko in politično podrejeni, kljub temu, da jim jih zagotavlja ustava in državni zakoni.
Neresnično je torej tisto, kar trdijo politični nasprotniki Slovenske skupnosti, češ, da to ni "napredna” stranka in, da se zavzema za ohranitev starih družbenih odnosov!
Napreden namreč še ni vsak, ki se proglaša za naprednega, napreden je tisti, ki se konkretno zavzema in deluje v smeri družbenih sprememb. To je Slovenska skupnost, kajti, kadar bo naš cilj dosežen, to se pravi, ko bo slovenska narodnost v naši deželi uživala vse pravice, ki j> grejo, tedaj bo to velika in otipljiva sprememba v družbenih odnosih konkretno v naši deželi!
V posameznih občinah tržaške pokrajine in v Pokrajini kot celoti, se Slovenska skupnost Predstavlja svojim volivcem s podrobnimi programskimi točkami, ki izhajajo iz teh načel.
Programske točke za tržaško pokrajino so sledeče:
® Slovenska skupnost se zavzema za dosledno uveljavljanje dvojezičnosti v vseh javnih ustanovah pokrajine, a v prvi vrsti v pokrajinskih telesih samih.
® Slovenska skupnost se bori za ustanovitev zdravstvenega konzorcija, ki bo vsem občanom nudil kvalificirano zdravstveno oskrbo in Preventivno službo socialne medicine.
® Pri vprašanju tovornega postajališča pri Fer-netičah si je Slovenska skupnost ze nabrala precejšnje zasluge. Postavila je jasno stališče o tem, kaj je naš najbistvenejši interes, globoko je posegla v borbo, da se ta naš interes tudi uresniči, da se spremenijo odnosi med večino in Manjšino ter. da postanemo Slovenci enakovreden partner pri pogajanjih. Narodnostni nasprotniki nas klevetajo, da smo šli na roko zemljiškim špekulantom. Vendar to ni res, kakor se lahko vsakdo prepriča, ki brez predsodkov prouči zadevo. Res je, da smo se dosledno zavzeli za slovenske interese, kratkoročno in dolgoročno. To naše nasprotnike peče in zato nas klevetajo!
• Slovenska skupnost se bori proti Kraškim rezervatom v kolikor bi ti nastali tako, da bi glavno breme zanje moral plačati izključno naš človek, glavno korist pa bi od njih imeli tujci. Vsak naj pravično plača svoje račun in vsak naj dobi, kar je plačal!
m Slovenska skupnost se zavzema za razširitev prevozniških uslug, ki naj se poenotijo in raztegnejo na celotno ozemlje naše pokrajine. V štatutu za prevozniški konzorcij smo izrecno predvideli uporabo dvojezičnosti.
• Tržaška pokrajina ima tudi nalogo, da ureja nekatera šolska vprašanja, predvsem v zvezi z industrijskimi in tehničnimi šolami. Slovenska skupnost se bo borila za to, da se na višji industrijski šoli Volta, ki sedaj deluje izključno v italijanskem jeziku, uvedejo paralelni razredi s slovenskim učnim jezikom.
• Dosedanje izkušnje z vlogo pokrajinske uprave na področju urbanistike in sorodnih, z urbanistiko tesno povezanih pobud, kot je gradnja cest, zlasti turističnih, tovorno postajališče pri Fernetičih itd. kažejo, da dosedanja praksa ni bila vedno dobra, nasprotno, večkrat so šle pobude, npr. tovorno postajališče pri Fernetičih, proti krajevnim ustanovam, t.j. občinam, nekajkrat te sploh niso znale, kaj je pokrajina sklenila narediti, npr. obalna turistična pešpot, ipd.
Slovenska skupnost se bo zato zavzemala, da se bo pokrajinska uprava strogo držala načela sodelovanja in posvetovanja z občinami. Pokrajina mora zato budno spremljati razvoj in stanje na urbanističnem področju in, ker občine nimajo primerno opremljenih in velikih tehnič-
nih uradov, da bo s svojim tehničnim uradom v pomoč občinam, da bo torej soglasno z občinami pripravljala posege nadkrajevnega značaja in koristi. Tako bi pokrajina lahko pripravila načrt za izgradnjo preproste mreže kmečkoturi-stičnih poti, prav tako načrte za razne parkirne površine, da ne bodo nedeljski izletniki vdirali na njive in travnike in sploh, da pripravi dvojezične napise, ki naj bi opozarjali nedeljske izletnike, da ne bodo delali škode na kmetijskih površinah in da se končno organizira učinkovito službo za zaščito teh površin. Pokrajina mora torej z večjo zavzetostjo stati ob strani občinam in jim pomagati pri pobudah širšega značaja in pomena.
• Žal nima pokrajinska uprava posebnih pristojnosti na kmetijskem področju. Kljub temu je skušala nekaj narediti. Pokrajinska vinska razstava je pomembna pridobitev za naše vinogradnike. Pokrajinska uprava se je zelo zavzela za živinorejce, ki jih je prizadela suša in v ta namen je organizirala razdeljevanje močnih krmil. Nedavno je namestila uradnico, ki naj bi se ukvarjala samo s kmetijskimi vprašanji.
Vse to je samo začetek, ki pa kaže, da se, kljub omejeni upravni pristojnosti, da marsikaj narediti. Prav zato se bo Slovenska skupnost zavzemala, da se izkoristijo vse možnosti, da se ukrene nekaj pozitivnega za naše kmetijstvo.
Glede pokrajinske vinske razstave smo mnenja, da jo mora spremljati tudi težnja, da^ se problemi tržaškega vinogradništva dokončno razčistijo in rešijo. Tu mislimo predvsem na zaščito porekla vin, kar je v zvezi s tipizicijo naših vin in razdelitve tržaške pokrajine v razna vino-
(se nadaljuje na 4. strani}
KANDIDATNA LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI
ZA POKRAJINSKE VOLITVE V TRSTU
Okrožje
1. dr. RAFKO DOLHAR
2.	IVO KRALJ
3.	IVO JEVNIKAR
4. dr. PAVEL PAVLICA
5.	dr. MILAN STARC
6. GLAVKO PETAROS
7.	BORIS GOMBAČ
8.	NADJA MAGANJA
9. MATEJKA PETERLIN por. MAVER
10. dr. TEOFIL SIMClC
11.	MILAN VREMEC
12. ALEKSANDER MUŽINA
13.	inž. MILAN SOSlC
14.	ALOJZ DEBELIŠ
15. dr. DRAGO STOKA
16.	JUST LAVRENČIČ
17.	IGNAC MARC
18. SILVESTER OZBlC
19. prof. ZORKO HAREJ
20.	KLAVDU ZLOBEC
21.	EDIBERNHARDT
22.	VLADO REBULA
23.	SERGU PAHOR
24.	MARINO AŽMAN
25. SILVESTER METLIKA
26.	MARIO SEDMAK
27.	dr. FRANC MUAC
Devin-Nabrežina — BOJAN BREZIGAR Milje — MARJAN STRANJ Dolina — prof. ALOJZ TUL
PROGRAM SLOVENSKE SKUPNOSTI V OBČINI DEVIN-NABREŽINA
Po desetih letih upravljanja občine s strankami leve sredine, se Slovenska skupnost ponovno samostojno predstavlja svojim volivcem, da poda obračun o dosedanjem delovanju in da preveri zaupanje starih in novih slovenskih volivcev.
Slovenska skupnost je tudi v Devinu-Nabre-žini dosledno ščitila interese domačega prebivalstva, istočasno pa si je prizadevala, da ustvari tiste odnose med pripadniki obeh narodnostni, ki so vredni omikanega življenja v osrčju Evrope in na meji dveh velikih svetov: romanskega in slovanskega. Nismo skromni če trdimo, da je prav naša odločitev, ki je bila sprejeta na širšem sestanku članov pred desetimi leti, kjer se je odločalo o sodelovanju s strankami levega centra in predvsem z begunci, bila modra in daleko-vidna. Tedaj smo razbili začarani krog na eni strani domačinov, na drugi pa beguncev: otresli smo se preiudicialnih predsodkov in s skupnimi močmi na enakopravni ravni upravljali občino.
V teh letih je bilo precej narejenega, nekaj del pa nismo mogli dokončati predvsem zaradi birokratskih zaprek ter stalne in vedno hujše finančne krize.
Okrepili smo vse občinske službe, obenem pa smo zagotovili domačemu slovenskemu prebivalstvu, da so mu povsod na razpolago uslužbenci s poznanjem slovenščine. Ustanovili smo urad za stike z javnostjo in za prevajanje, kateremu je poverjena tudi skrb za šole (naj omenimo le šoli s celodnevno zaposlitvijo) in otroške vrtce.
Ko smo zaključku prejšnje upravne dobe, pred petimi leti, uvideli, da se gradnja zlasti stanovanjskih blokov zelo širi in da te nove naselitve ogrožajo etnično ravnovesje v naši občini, smo zahtevali, da se popravi že zastareli občinski regulacijski načrt.
Prav na zadnji občinski seji sedanje uprave smo dokončno vnesli popravke k načrtu, ki zelo omejujejo gradbeno dejavnost in ki skoro v celoti preprečuje gradnjo stanovanjskih blokov. Velik del obale je namenjen prostemu kopanju, kar pa zadeva tri turistična obmorska področja
bo celotni občinski svet sklepal, kako naj bodo urejena.
Slovenska skupnost se že sedaj obvezuje, da bo dosledno zagovarjala princip prostega kopanja ob vsej obali!
Medtem ko preprečuje špekulacije, daje možnost domačemu prebivalstvu da s posebnimi normami in zagotovili lahko gradi za potrebe naravnega prirastka tudi na tistih področjih, ki so bila doslej zaščitena.
Posebne ugodnosti uživajo vse kmetijske gradbene dejavnosti.
Na zadnje volitve smo šli z jasnim geslom "Za slovenskega župana voli slovensko!”, danes pa se bo politični sestav občinskega sveta verjetno nekoliko spremenil. Opažamo, da se vsedržavne stranke, ki so bile do nedavnega v rokah domačinov, vedno bolj zanimajo za italijanski del prebivalstva ter da potiskajo v ozadje koristi slovenskega dela. Ostajamo še enkrat edina domača lista, ki se vam predstavlja z jasnim programom, ki vam edina lahko jamči dosledno obrambo vseh domačih in še posebej slovenskih koristi. Zagotavljamo vam, da se bomo po volitvah samostojno, brez predsedkov pogajali s komerkoli bo zajamčil obrambo našega človeka v splošnem, bo sprejel naš upravni program ter bo pristal na primemo zastopstvo naših predstavnikov v občinski upravi.
PROGRAM
JUSARSKI PROBLEMI: Slovenska skupnost se obvezuje, da bo na vseh pristojnih mestih podpirala upravičene jusarske pravice domačinov in da jim bo nudila vso pomoč, da pridejo v dokončno posest tistih zemljišč, katera že stoletja uživajo.
DECENTRALIZACIJA: Velik razvoj občine je zadnje čase nekoliko oddaljil upravo od domačinov, zato bo Slovenska skupnost zahtevala, da se ustanovijo vaški sosveti, ki bodo vzdrževali stalne stike z občinsko uoravo in ki se bodo
izrekali o vseh problemih, ki zadevajo skupnost, za katero bodo sosveti pristojni.
ŠOLSTVO: Končno je bila oddana v zakup gradnja slovenske osnovne šole, v teku sta postopka za izgradnjo nove osnovne šole in vrtca v Devinu. Treba bo čimprej zgraditi nov vrtec v Sesljanu, da bo lahko slovenska osnovna šola razpolagala s prostori. Nadalje je treba razširiti ali zgraditi novo srednjo šolo v Nabrežini, ker ta ne ustreza več sedanjim potrebam-Popraviti šolo v Mavhinjah!
Po zelo uspelem poizkusu šole s celodnevno zaposlitvijo, si bomo prizadevali, da se ta pouk še okrepi in razširi tudi na druge vasi.
Okrepiti bo treba službo šolskih avtobusov, ker sedanja dva ne zadoščata več.
JEVNA DELA: Občinska uprava bo morala urediti zlasti sledeče ceste: Slivno - Prečnik• Slivno - Sesljan, Cerovlje - Mavhinje, Medja vas - Jamlje. Večja skrb naj se posveča rednemu vzdrževanju poljskih in kmečkih poti.
Treba je dokončno izvesti že sprejeti program o javni razsvetljavi na celotnem področju občine, kur je bilo doslej nemogoče zaradi znanih energetskih omejitev.
Prav tako naj nova uprava nadaljuje z urejevanjem greznic po ostalih vaseh občine ter naj nadaljuje stike s pristojnimi organi za napeljavo metanskega omrežja.
JAVNI PREVOZI: Z ustanovitvijo pokrajinskega konzorcija si bodo svetovalci Slovenske skupnosti prizadevali, da se bo izboljšala obstoječa medkrajevna povezava in da se povežejo zlasti vasi gornjega Krasa z glavno cesto Trst' Tržič.
TURIZEM: Treba je podpirati vsako turistično pobudo v občini, ki pa ne sme škoditi domačemu prebivalstvu. Zlasti na obmorskem področju je treba razširiti obstoječa javna kopališča in priti do novih, da se omogoči vsem prosto kopanje. Na turističnih področjih Je treba preprečiti vsako rezidencialno dejavnost in špekulacije, istočasno pa naj se podprejo pobude tudi posameznikov ali zadrug za valorizacijo Krasa in kraškega kmečkega turizma.
ZDRAVSTVO: Občinska uprava naj si še nadalje prizadeva, da pride čimprej do ustanO' vistve zdravstvenega konzorcija in naj bo v nas1 občini sedež zdravstvenega centra, ki naj bo namenjen vsem še posebej pa delavcem N socialno medicino.
KULTURA, ŠPORT IN MLADINA: Načrtovalec za izgradnjo kulturnega doma v Nabrežini je bil že določen in občinska uprava razpolaga že z začetnimi finančnimi sredstvi, zato Je treba čimprej pričeti z gradnjo tega prepotrebnega objekta.
Treba je dokončali in dopolniti po že odobreni'1 načrtih obstoječi občinski športni center, P° ostalih vaseh pa naj se zgradijo manjša igrišče za odbojko, košarko, rokomet in kotalkanje namenjena šolam in vaški mladini.
Občina naj še nadalje podpira vse pobud1 na prosvetnem, športnem ali rekreativnem področju v posameznih vaseh naše občine in naj nudi po svoji možnosti primerne prostore za sestajanje domačinov.
KANDIDATNA LISTA ZA OBČINSKE
VOLITVE V DEVINU-NABREZINI
1. TERČON Antek
2. BREZIGAR Bojan
3. ANTONIČ Janez
4. BRECEIJ Ivan
5. GRUDEN Stanko
6. JEŽ dr. Janko
7. KNEZ Valter
8. KOSMINA Stanko
9. KRALJ Rosanda
10. LEGHISSA Alojz
11. LUPINC Bogomila
12. MALALAN por. SOSSI Nadja
13. PACOR por. SEDMACH Adele
14. PACOR Janko
15. PAHOR Mirko
16. PIPAN Robert
17. RADOVIČ Mirko
18. SUSTERSICH Srečko
19. TUTA Igor
20. ZIDARČ Boris
tehnični asistent
časnikar
kmetovalec
obrtnik - zidar
kmetovalec
ravnatelj sl. učiteljišča
upokojenec
trgovec
dijakinja
delavec
uradnica
gospodinja
gospodinja
obrtnik - pek
delavec
kmetovalec
kmetovalec
učitelj
publicist
visokošolec
Sesljan
Nabrežina
Cerovlje
Devin
Mavhinje
Sesljan
Sesljan
Nabrežina
Slivno
Stivan
Praprot
Devin
Sv. Križ
Cerovlje
Medjavas
Mavhinje
Nabrežina
Prečnik
Sesljan
Nabrežina
PROGRAM SLOVENSKE SKUPNOSTI
ZA OBČINSKE VOLITVE V ZGONIŠKI OBČINI
Letošnje občinske volitve v zgoniški občini Predstavljajo nov politični trenutek, na katerega Jye Slovenska Skupnost opozarjala prebivalstvo vrsto let. Zaradi dolgoletne zgrešene politike skupine, ki je vodila občino v zadnjih desetih 'etih je namreč število prebivalstva in torej tudi volivcev tako naraslo, da obstoji resna nevar-n°st, da bodo po volitvah zasedli mesta, ki jih je v občinskem svetu doslej zasedala Slovenska skupnost, predstavniki novih naseljencev, in pripadniki neke italijanske liste. Prepričani smo, oa bi bil to izredno hud udarec za vse slovensko Prebivalstvo naše občine in Slovenska Skupnost °° napela vse svoje sile, da prepreči to možnost.
Kandidati Slovenske skupnosti se predstavljajo zgoniškim občanom z obširnim delovnim Programom, ker so prepričani, da se mora čvr-sta moderna občinska uprava zanimati za vsa vprašanja z narodnega, gospodarskega in socialna področja, ki zadevajo življenje in vsestranski napredek občinske skupnosti. Osnovna obveza kandidatov Slovenske skupnosti pa je, da oodo nadaljevali dosleden boj, da se dokončno 2austavi izmaličenje narodnostnega sestava zgo-niŠke občine. Napak, ki so bile storjene kljub Jjašemu odločnemu nasprotovanju, ni več mogo-Ce popraviti, zahtevamo pa, da jih občinska uPrava ne ponavlja. To je mogoče le z odobrit-
vijo variante regulacijskem načrtu, ki predvideva veliko turistično področje pri Briščikih: turistično področje bi se v bodočnosti lahko spremenilo v rezidenčno, proti temu pa se moramo boriti z vsemi silami. Obenem pa naj se z var-rianto regulacijskemu načrtu omogoči domačinom, da lahko gradijo stanovanjsko hišo na lastni zemlji in se s tem prepreči izseljevanje v mesto ter nadaljnje spreminjanje narodnostnega sestava naše občine v škodo slovenskega prebivalstva.
Poleg tega bistvenega in načelnega vprašanja kandidati Slovenske skupnosti zagotavljajo, da bodo v občinski upravi skušali izvesti naslednji program:
KMETIJSTVO: Občinska uprava naj podpira vse oblike kmetjiskega zadružnega delovanja ter nadaljnjo specializacijo kmetijske dejavnosti: to velja predvsem za kraško zadružno mlekarno in za zadružno cvetličarno. Poskrbi naj končno za ureditev poljskih poti. Uvede naj vsakoletno razstavo živine in s tem doprinese k razvoju živinoreje ter naj ohrani in izpopolni tradicionalno vinsko razstavo. Zanima naj se, da ne bodo kmetje imeli škode od lovišč in da ne bodo nedeljski izletniki kvarili travnikov, polj in pridelkov.
(se nadaljuje v prvem stolpcu na 4. strani)
Kandidatna lista za občinske volitve v Zgoniku
1. REBULA Vlado	tehnik	Repnič
2. MILIC Bruno	delavec	Briščiki
3. GRUDEN Janko	delavec	Salež
4. GRUDEN Srečko	grafik	Samatorca
5. GRUDEN Zdravko	uslužbenec	Zgonik
6. MILIC Jože	kmet	Zagradec
7. SCUKA Anton	uradnik	Gabrovec
8. ŠKRLJ Just	delavec	Salež
9. ŠTOLFA Srečko	kmet	Salež
10. ŽIGON Miro	kmet	Zgonik
11. ŽIVEC Boris	delavec	Koludrovca
12. ŽIVEC Srečko	delavec	Gabrovec
GOSPODARSKI PROGRAM SLOVENSKE SKUPNOSTI
SS kot izključno slovenska stranka mora v Prvi vrsti stopiti v obrambo gospodarskih interesov Slovencev v deželi FJK. Zavedati se nam-re£ moramo, da je od naše gospodarske moči v Marsičem odvisen tudi naš nadaljmji narodnost-ni obstoj. Samostojen in gospodarsko močan Slovenec se najbolje upira asimilaciji. Naše gospodarske interese ločimo v dve kategoriji:
obramba sedanjih položajev:
akcija za nadaljnji razvoj in napredovanje.
Čeprav je prva točka ogromne važnosti, ker se
moramo do konca zavzemati za našega kmeta, obrtnika, delavca, trgovca, njih zemljo in ostale dobrine, je druga točka še večje važnosti, ker se moramo zavedati, da današnje hitre spremembe v mnogočem vplivajo in spreminjajo ustaljeno stanje in postavljajo našega človeka pred težavne odločitve. Politična stranka vseh Slovencev mora v tem smislu pokazati smer, dajati napotke, izbojevati bitke, da se bo naš človek najbolje odločal in dosegal uspešne rezultate. Zadnje akcije SS. kakor recimo bitka za tovorno postajališče na Femečah. bitka okoli Kraških rezerva-
tov in druge, so dokazale, da je SS sposobna iti po tej poti v nove smeri.
V čem je bistvo sprememb, o katerih je tu govora? Predvsem v vedno močnejšem vplivu takozvanega načrtnega ali načrtovanega sektorja v gospodarstvu. Ta sektor danes dejansko, na podlagi različnih javnih, poljavnih ali pa tudi delniških podjetij, začenja prevladovati v gospodarstvu in izvajati velikansko gospodarsko in tudi politično premoč. Kdor sodeluje v tem sektorju, ta je dejansko v družbeno privlegira-nem položaju.
Če nočemo Slovenci igrati zmeraj samo drugorazredne vloge v gospodarskem in družbenem življenju, potem moramo nujno doseči to da sodelujemo tudi pri vodstvu tega sektorja. Ni torej dovolj, kakor se večkrat zmotno misli in govori, da se razvija naše obrtništvo, kmetijstvo in razna manjša podjetja. Po pravičnem ključu moramo priti tudi v vodstveno organe takšnih in podobnih ustanov.
Kateri naj bi bil ta pravični ključ?
Zdi se nam pravično zahtevati soupravljanje, ali pa popolno upravljanje tistih ustanov iz načrtnega sektorja, ki so za svoj nastanek in delovanje črpale v veliki meri slovenske gospodarke dobrine: zemljo, ljudi ali kapital.
Razen tega pa bi morali biti soudeležni pri vseh tistih ustanovah (kijih bo nujno vedno več), ki razvijajo neko svojo funkcijo v posredovanju med našo deželo in vzhodnim svetom, saj je bilo rečeno, da naj bo manjšina most nied narodi. Mi ne moremo odigrati vloge mostu, če nimamo v rokah orodja, ki nam omogoča. da to vlogo tudi opravljamo.
Končno mora SS dajati pobudo tudi v predvsem slovenskem okolju, da se tudi izključno slovensko dobrine angažirajo v velikih pobudah načrtnega sektorja. Morali bi izdelati gospodarski načrt, da se recimo naš kapital koristno uporabi v ta namen.
KANDIDATNA LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI
ZA OBČINSKE VOLITVE V DOLINI
1. PETAROS Glavko
2. TUL Alojz
3. ZOBEC Bogomil
4. JURJEVIČ Zorko
5. ŽULJ AN Bernardo
6. METLIKA Silvester
7. GOMBAČ Boris
8. LOVREClClvan ZAHAR Bruno
10. STRAJN Josip
11. ŠKRINJAR Stanko
12. ŽERJAL por. CURMAN Silva
13. SMOTLAK Ernest
14. BERNHARDT Edi
15. RAŽEM Milan
16. ZAHAR Mario
17. ŠTEFANČIČ Aldo
18. CURMAN Miroslav
19. SLAVEC Branko
20. ZOBEC Miodrag
uradnik
profesor
obrtnik
delavec
obrtnik
obrtnik
pristaniščnik
trgovski nameščenec
kmetovalec
trgovski potnik
didaktični ravnatelj
gostinka
delavec
poljski stražnik
kmetovalec
kmetovalec
šolski ravnatelj
dimnikar
delavec
obrtnik
Zabrežec
Mačkolje
Boljunec
Dolina
Ricmanje
Boljunec
Ricmanje
Domjo
Boršt
Dolina
Dolina
Boljunec
Mačkolje
Boršt
Gročana
Zabrežec
Boljunec
Zabrežec
Prebeneg
Boljunec
PROGRAM SLOVENSKE SKUPNOSTI
V OBČINI REPENTABOR
SOCIALNO VPRAŠANJE: Občinska uprava naj stalno spremlja socialne razmere uslužbencev podjetij, ki delujejo na območju zgoniške občine. Pri zaposlovanju v teh podjetjih naj se zavzame, da bi imeli pri primerni zaposlitvi prednost prebivalci občine. Končno pa naj občina poskrbi za pravično vključitev invalidov in sirot v družbo.
MLADINSKI PROBLEMI, PROSVETA IN KULTURA, ŠPORT: Kljub izredno živahni dejavnosti ni na območju naše občine primernih infrastruktur, v katerih bi lahko mladina organizirala svojo rekreativno, športno in kulturno dejavnost. Prebivalci naše občine vseh vasi morajo razpolagati s prostori, v katerih bi lahko nemoteno delovala domače prosvetno društvo, mladinski krožek, športni krožek in druge podobne organizacije. Obenem pa naj poskrbi za zgradnjo primerne dvorane, ki bo služila celotni občini.
ŠOLSTVO: Občina mora šolstvu stalno posvečati največjo pozornost; upoštevati mora nove potrebe šolskega pouka in sodelovati s pristojnimi ustanovami za njegov vedno večji dvig.
ZDRAVSTVO: Ustanoviti je treba občinske ambulante v vaseh, kjer ta služba še ne deluje.
TURIZEM: Občinska uprava naj zahteva, da bi bila soudeležena pri upravljanju Jame pri Briščikih, kajti gre za cilj velikega števila turistov. Treba je uvesti dvojezičnost pri upravi jame in postaviti dvojezične napise na ceste, ki vodijo jami. Vsekakor pa se mora uprava zavzemati za poživitev kmečkega turizma, ki bi domačinom nudil možnost, da po pošteni ceni prodajo svoje pridelke, kar bi pomenilo okrepitev kmetijskih dejavnosti na občinskem področju-
JAVNA DELA: Občina naj postavi primerno število čakalnic za avtobuse. Izpopolni in modernizira naj mreže javne razsvetljave. Urediti je traba še preostale ceste, predvsem cesto v Zagradec. V splošnem razvoju celotne občine naj bo posvečena posebna pozornost oddaljenim vasem in zaselkom.
PREVOZI: Z ustanovitvijo medobčinskega konzorcija za prevoze je treba izpopolniti proge in urnike avtobusnih zvez med vasmi naše občine in Trstom. Osebje avtobusov, ki bodo vozili na teh progah, mora poznati slovenski jezik.
VOJAŠKE SLUŽNOSTI: Zavzeti se je treba za odpravo vojaških služnosti, ki škodujejo kmetijskemu in turističnemu razvoju občine.
STIKI S SLOVENIJO: Občina naj v okviru svojih pristojnosti vzpostavi globlje stike z občinami v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji.
KRAŠKI REZERVATI: Odločno bomo nastopili proti zaščiti Krasa, ki bi škodovala razvoju kmetijstva in obrtništva na Krasu, kršila pravico do lastnine zemljišč in kakorkoli oškodovala domače prebivalstvo in njegov narodnostni sestav. Treba je tudi zagotoviti, da bodo kamnolami lahko nemoteno delovali.
KMETIJSTVO: Občinska uprava naj podpira vse oblike kmetijskega zadružnega delovanja ter nadaljno specializacijo kmetijske dejavnosti: to velja predvsem za kraško zadružno mlekarno. Nadaljuje naj z organizacijo vsakoletne šagre terana in pršuta. Zanima naj se, da ne bodo imeli kmetje škode od lovišč in da ne bodo nedeljski izletniki kvarili travnikov, polj in pridelkov. Zato bi bilo prav, da bi občina zaposlila redarja.
MLADINSKI PROBLEMI, PROSVETA IN KULTURA, ŠPORT: Občina naj nadaljuje s pobudo, da bi zgradila občinski kulturni dom in skuša v prihodnjih petih letih najti finančna sredstva, da se to pobudo realizira. Kulturni dom je namreč nujno potreben za popestritev že živahnih prosvetnih in športnih dejavnosti domačinov, predvsem mladine.
ŠOLSTVO: V teku je že postopek, da se novemu šolskemu poslopju prizidata še dva razreda. Prav tako je občinska uprava že sklenila, da zgradi ob sedanji šoli športno igrišče. Tako obogateno poslopje bo z lahkoto sprejelo tudi šolo s celodnevno zaposlitvijo, kakršno so uvedli že v drugih slovenskih občinah.
1. GUŠTIN Mihael
2. DOLJAK Jože
3. MILIC ALOJZ
4. ŠKABAR Karlo
5. GUŠTIN Karlo
6. GUŠTIN Edvard
7. GREGORETTI Franko
8. GOMIZEL Walter
9. PURIC Lucijan
10. PISANI Marija
11. ŠKABAR Roman
12. HROVATIČ Milan
JAVNA DELA: Občinska uprava mora nadaljevati z vrsto del, za katera je že v teku birokratski postopek. Obenem mora razširiti pokopališče, urediti še preostale ceste in podporne zidove, ter odtočne kanale, izpopolniti modernizirati omrežje javne razsvetljave.
PREVOZI: Z ustanovitvijo medobčinskega konzorcija ze prevoze je treba izpopolniti proge in umike avtobusnih zvez med vasmi naše občine in Trstom. Osebje avtobusov, ki bodo vozili na teh progah, mora poznati slovenski jezik.
, TOVORNO POSTAJALIŠČE NA FERNE■ CAH: Tu smo dejansko dosegli neko novo kvaliteto; postavili smo zahteve, ki naj ne obranijo samo kratkoročnih interesov slovenskega prebivalstva: pravičnejšo odškodnino za zemljo in fr nančno pomoč občini za izgradnjo nekaterih nujnih objektov, temveč smo postavili zahteve dolgoročnejšega značaja, ki naj v bistvu spremenijo razmerja med narodnostnimi skupinami v naši pokrajini v smeri proti večji pravičnosti ffl enakopravnosti. Zahtevali smo predvsem, daje naše prebivalstvo enakopravnejše soudeleženo pri odločitvah in upravi konzorcija za postajališče, kar naj se pozneje odraža tudi pri upravi ustanove, ki bo vodila postajališče.
To so dejanske zahteve Slovenske skupnostiU ne pa pomoč špekulantom, kot bi nas hotel1 očrniti naši politični nasprotniki! Prav to, nas skušajo očrniti je znak, da je naša borba pravilna in, da smo postavili pravilne zahteve v skladu s časom.
župan	Col
delavec	Repen
železničar	Repen
kmetovalec	Repen
gostilničar	Col
kmetovalec	Col
trgovec	Fernetiči
študent	Fernetiči
trgovec	Repen
uradnica	Repen
gostilničar	Repen
gostilničar	Repen
globljem pomenu besede, ker je to borba za spremembo odnosov med ljudmi, ker je to b°* ba za pozabljene pravice zapostavljenih in odfl njenih, ker je to borba za našo narodnost^ skupnost, uveljavljanje njenega jezika, social^1 in gospodarskih pravic. Kakor se je pred tride setimi leti končala zmagovito borba za osvobo ditev, tako se bo končala zmagovito tudi naS ■ borba za uveljavljanje naših pravic. Na tej p°. nismo sami. Z nami korakajo vsi tisti državlja111’ ki so demokratično usmerjeni in jim je za P° glabljanje demokracije v Italiji.
Za politično vsebino člankov odgovarja izvršni odb°' Slovenske skupnosti - Tisk. Del Bianco - Viden
gradniška področja, nadalje problem zalaganja tržaških vinogradnikov s trtnimi sadikami, ki bodo imele primerno podlago, problem trsnice itd. Na teh področjih, ki jih iz različnih vzrokov pristojne oblasti in uradi zanemarjajo, bi lahko prav pokrajinska uprava mnogo naredila. Sez- j nam odprtih vprašanj je znan, pripraviti bo tre- j ba program ukrepov in za njih uresničevanje za- ' interesirati pristojne oblasti.
Pokrajinska uprava se bo torej morala odloč-. neje spoprijeti s kmetijsko problematiko. Uradnica, ki jo je nedavno namestila, naj deluje iz- \ ključno na kmetijskem področju, tako da bo pokrajinska uprava stalno na tekočem o raznih kmetijskih problemih, kar naj bi ji omogočalo,
da se bo tudi bolj zavzemala pri pristojnih oblasteh in uradih za hitrejše reševanje nerešenih kmetijskih problemov. Pokrajina naj torej posreduje, vzpodbuja pa tudi sama ukrepa, ko se za določene probleme nihče ne zanima.
Naše bravce opozarjamo, da je z deželnim kongresom, ki se je izvršil 24. maja v Devinu Slovenska skupnost postala vsedeželna stranka. Izvoljen je bil deželni svet in izvršni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki iz Kanalske doline, iz Beneške Slovenije, iz goriške in tržaške pokrajine. To daje naši skupni slovenski stranki širši zamah, jasnejšo perspektivo in več svežih moči v težki borbi, ki nas čaka. Vendar ne dvomimo, da bo ta borba zmagovita. Zmagovita pa bo zato, ker je to napredna in humana borba v naj-
KANDIDATNA LISTA
ZA OBČINSKE VOLITVE V REPENTABRU