Prirodopisno - natoroznansko polje
 Gazele ali antilope ajbliže sortdnice na3ih divjih koz so  gazele ali antflope,  ki dirja-stijo po afnkanskih in azijatskih stepali in puSčavah.   Skoro ni niogože fsi  misliti  lepše  in  KivAhnfjSe  živali  od   lehkonoge  gazelice.   Aralici v svojem bogatem in  bujnem jeziku ne vedtf, kako bi  pristojno opisali njeno lepoto,  Ijnljkost in veselost;  posebno a njenega lepega miraega oiiesa se domišljivemu Arabcn sveti  zgolj hotkost  in  nedolžnost.    Cujmo, kako nam naš sloveči prof. gosp. Fr. Erjavec popisuje te živali v sfojej knjigi: rDomače in tnje živali t podobah."   On pravi:
Gazela je srnje velikosti, samo ranogo tenša in gibkfijša je, proti iyej je srna eeM okorna in uenkretna. Dlake je gladke in svotle, po hrbtn rujav-kaste, po bokih sivkaste, ki se na trebuhu prelijo v čisto belo. Rep je kratek, na koncu čopast.   Samec in samica nosita lirasto ukrivljeoe rogž.
Gazela je dobročudna, miroljubua in bojeea, a zraven tndi bistroumna ir\ oprezna žival, ki živi rada v družbi. Pase se samo po dnevi, najrajše zjutraj sa blada in proti veiSeru,  ob hudej vročini leži rada t senci iu pre-
žteka, jedna pa vedoo stoji na straži. Ako je bistro oko ugled&lo, tenito nho zaiulo ali dober nos zavohal kako nev&rnost, zbeM hitro, kakor bi jiiv odnesel vihar, iiajrajše na kak grio, od koder iniajo razglžd na vse strani. Bežuee gazele je jako lepo videti, človeku se zdi, kakor bi po zraka letele. ker veduo z vsemi štirimi uogaini ob jednem odskakojejo od zemlje. Eakor da so si v svesti svoje hitrosti i« spr^tDosti, tudi v begu pred pr^tečo nevarnostjo Se obj6stno poskakujejo, zlasti rade skačejo 1 šali drngo črez drugo.
Mlada gazela je prva dni po rojstvu za čudo ckorna iu poSasna, Aralici jih polove innogo z rokami, še vej jih pa požrii lisice in drugi roparji, da-si jih stara pogumno braBi. Yjeta aolada gazela privadi se že za nekoliko dni na ljudi, da je popolaem krotka, kakor kaka drnga doiuača žival. Rada hodi za gospodarjein in dobro pozud njogov glas, grž se past ua stepo, zvefier pa sopet pride dom6v.
Vsi narodi, živefii ob puS&vah, strastuo lovč in pregimjajo brhko gazelo. Nekateri jo streljajo iz puSke, nekateri jo lovž z urnimi hrti. Perzijaui pa tudi s sokolom, ki je nalašč nčen za lako lov. Sokol zapazivši bežačo gazelo leti za njo, zaaadi jej kremplje v ^rat, i ostriin kljunom jej pa pvetvga vratue 2ile. Arabee jo tudi preganja na svojem hitrem konju in ko se približa spe-hanej živali, vrže jej med noge težek krepelec tcr jfj prebije tanke kosti.
V južnej Afriki živi razveu druziii tudi skokonoga gazela, ki v predrziiih skokih Se pmkosi navadno gazolo. Kakor bi se igrala, skoči dva tlizn do 4 metrc visoko, nekoliko hipov kakor da visi v zraku, potem se požene oaprej id z vsemi atiriini uoganai ob jednem udari ob zemljo, a komaj 86 je dotakiie, že se požei\b zupet kvišku, bakor bi hotela zleteti.
^K Skoko&oge gazele pasejo se v velicih drnžbah, časi jih je po 25000 glftv ^^iednej dmžbi. Ob velikej suši, kar se zgodi vsacega četrtoga ali pefcega leta, obraejo se proti evropskim selišcem; kakor kobilice plaoejo oa obdelaDO polje, kar ue pojedd, poteptajo. Vsi potniki, ki so videli firedo potujoiih sko-konogih g&zel, nc movejo se naSuditi neizmerncruu številn. Kakor dalei seže oko, ne vidi druzega nego gazelo pri gazeli, gotovo jih jo dasib na milijoue skupaj. Za pojedeno in poteptauo setev odSkodujejo se selj&ki vsaj nekotiko z oknsniiii niesom tch gazel, katerih neznano množino pobijejo. Meso zrežcjo na tenks jeruiena ter je sušž na solncu, tudi koža za marsikaj zaleže."
Jedna najvefjih in najpngTimnejšib je južno afrikanska obiizdana antilopa, tudi pasan inieDOvaoa. Ta iepa žival, ki vam jo denašnja slika kaže, dolga je preko poldrugi meter in visoka črez 1 meter; do polovice obroč-kasti rogovi so 94 centimetrov dolgi. Barve je pepelaate, na prednjik stegnih temnornjave; rav-no take so tadi maroge na glavi, ki 80 videti, kakor bi žival nosila uzdo.   Odtod menda tudi njeuo imii