PLANINSKI VESTNIKi
2e leta 1934 je postal Slan društva, v katerem je bil vnet planinec, smučar in sankač, saj je takrat planinstvo povezovalo vse te dejavnosti. Pred vojno in po njej je bil dalj časa tudi aktiven športni k-telo-vadec, kar kaže na njegovo vsestransko delovanje. Ko je svoje vaditeljstvo prepustil mlajšim, je postal leta 1954 član upravnega odbora društva in začel z delom markacista. Leta 1957 je prevzel lunkcijo načelnika tega odseka, ki jo je uspešno opravljal polnih 30 let. Iz zdravstvenih razlogov je moral to funkcijo prepustiti mlajšem u, ostal pa je član odseka do zadnjega dne.
Poleg tega je po svojih močeh sodeloval v številnih delovnih akcijah prt gradnji obeh naših sedanjih planinskih domov. Zanj je ostal v nepozabnem spominu 24. junij pred 15 leti, ko je postal prvi društveni praporščak, na kar je bil vseskozi ponosen. S praporom se je udeležil mnogih planinskih slavij po Sloveniji in prisostvoval številnim poslednjim slovesom znanih planincev doma in v vsem Zasavju. Precej zaslug za vzorno pobiranje članarine na terenu v zadnjih 10 letih je tudi njegovih.
Bil je ves predan naravi In našim goram. Zelo dobro so mu bili znani vrhovi Julijcev, Karavank, Kamniških planin in Zasavskih gor£. Na vseh pohodih in srečanjih je s svojim humorjem vnašal prijetno počutje med planince. Značilno zanj je bilo, da je posebno mladim z znanim izrekom »kdor le more. naj gre v gore« vedno priporočal zdravo hojo v gorsko prirodo, zato je tudi vse svoje otroke vzgojil v pravem planinskem duhu.
Za svoje dolgoletno plodno sodelovanje
v PD Zagorje je prejel zlati znak MDO ZPD, srebrni in zlati znak PZS, srebrni znak PZJ in Knafeljčevo diplomo.
Alojz Sajovle
En memoriam: Prof. Valentin Stanie
13. januarja je dnevni tisk sporočil, da je v Celju v 91. letu starosti umrl Valentin Stante, profesor v pokoju. V času svojega službovanja (izza 1923/24) na celjski gimnaziji med obema vojnama je bil med vidno zavzetimi dejavniki Savinjske podružnice SPD, danes PD Celje. Planinska kronika tistega časa pove, da je bila Stantetova zavzetost za skrb za naš gorski svet, izrecno pa za Logarsko dolino in Okrešelj, vzporednica znatnim prizadevanjem Savinjske podružnice SPD v smeri širšega odpiranja Logarske doline in njenega okolnega sveta zahtevam sodobnega planinstva in turizma. Omenimo le postavitev nekdanje Tillerjeve koče (1925), kasneje še postavitev večjega in udobnejšega hotela (1931), vmes pa posredovanje Podružnice za redno avtobusno povezavo Logarske doline s Celjem in prenovo Frischaufovega doma na Okrešlju (1927—1930), ne nazadnje po večkratnih brezuspešnih poskusih nakup »planine Okrešelj in sosednega sveta, segajočega od kota Logarske doline do slemen in najvišjih vrhov« ter leta 1931 proglasitev te edinstvene krnice za narodni park... Kdo drugi je mogel biti tista leta boljši in skrbnejši gospodar celjskih postojank v tem planinskem predelu kot pokojni Va-
Prof. Stanie med svojimi dijaki maja 1330 pred nekdanjo Tillerjevo koto v Logarski dolini
142
lentin Stante, profesor prirodopisa, prežet z ljubeznijo do narave! Se leta 1940 ga njegova razprava Narodni park Okrešelj v Planinskem vestniku št. 10 legitimira kot zanesljivega poznavalca okrešeljske kamenine, flore in favne, obenem pa kot budnega varuha krnice pod stenami Brane in Turške Gore, Rinke in Mrzle Gore, ki ob tem obžaluje, da »pouk in zakonski predpisi o varstvu prirodetako malo zaležejo« ...
Z besedo in delovanjem je odpiral oči in srca za naravo in gore tudi svojim dijakom. Kadar jim je bil razen učitelja še razrednik, jih je za majski izlet največkrat popeljal v ta svoj prirodni park. Tako ostaja lik pokojnega profesorja Staneta za zmeraj zgled planinskega in prosvetnega delavca.
Gustav Grobelnlk
Izleti celjskih zlatarjev_
»Prepričani smo, da bodo nekateri izleti zanimivi tudi za člane drugih planinskih društev,« so napisali k svojemu programu izletov za letošnje leto člani Planinskega društva Zlatarne Celje, »kajti naših izletov se lahko udeleži vsak planinec.« Januarja in februarja so bili člani PD Zlatarne Celje (in drugi, ki so šli z njimi) na Rogli in Osankarici, na Šmohorju in Koš-niči, na Jančah, Kofcah, Limbarski gori, Golavl, Mrzlici in Kalu, Kopitniku in Gorah ter na izletu Zdravju naproti. Ob koncih tedna bodo šli člani PD Zlatarne Celje meseca marca na Anhovo peč, Snežnik, Kum in Porezen, aprila pa na izlet v neznano, v Dobrovlje, na Menino planino, po Haloški planinski poti in po mejah krajevne skupnosti Uboje. Od 26. aprila do 2. maja bodo organizirali prvomajski izlet na Korčulo in Mljet. naslednje majske vikende pa bodo izieti na Blegoš, po Pol-hograjski planinski poti, na Stol ter na planino Sleme pod rdečim robom, medtem ko bodo junija priredili izlete na Ratitovec, Kepo, Uršljo goro in Boč. Julija bosta dvodnevni turi na Veliko planino, Konja. Korošico, Ojstrico, Klemenčo jamo in v Logarsko dolino ter na Prestre-Ijenik in Kanin, avgusta pa prav tako dvodnevni turi na Veliko Ponco in Hasner v Avstriji. Od 12. do 21. avgusta bodo odšli na lepo turo po Durmitorju in Tarl, v začetku septembra pa na tridnevno turo na Triglav. Septembra bo še dvodnevna tura na Mangart in Svinjak ter enodnevni na Coglians ter na srečanje na tromeji Italije, Avstrije in Jugoslavije. V zadnjih treh mesecih letošnjega leta bodo spet organizirali enodnevne izlete. Oktobra bodo šli na Creto, Tolsti vrh, Kre-šico in Predhovico, na avstrijski Obir m v Gorski Kotar, novembra na Bohor, v Rog, Bazo 20, Gočo in na Mirno goro, na Zasavsko goro in od Litije do Čateža, decembra pa na Tišje in Javornik.
Informacije za vsakega od teh izletov je mogoče dobiti na telefonski številki (063) 31 711, kjer sprejemajo tudi prijave za izlete.
Dom popotnikov__
Na seji Komisije za evropske pešpoti 7. decembra 1988 Je bila prvič sprožena pobuda, da bi gozdarski dom na Mač-kovcg, ki že vrsto let z Izjemno naklonjenostjo sprejema popotnike, skupaj z gozdarji preimenovali In preuredili v dom popotnikov. S kočevskimi gozdarji v Velikih Laščah bi uporabljali dom tudi organizirani popotniki, to je Komisija za evropske pešpoti za svoje strokovno in organizacijsko delo. Dom bi lahko izkoristili (poleg popotnikov) tudi za organizirano zbiranje, sestankovanje In drugo, kar pač potrebuje takšna družbena in športna organizacija. Zaenkrat teče vse gladko. Nihče še ni rekel veliki NE. Vsi računamo na Že mnogokrat potrjeno svetovljanstvo In razumnost laških gozdarjev, za katere naravni prostor ni le gozd, temveč gozd z življenjem in zgodovino, z razvojem In prihodnostjo.
Marko Kmecl (Obvestila)
VII. planinski ples_
Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote je priredilo že 7. planinski ples. V polni restavraciji hotela Zvezda, ki je vsakoletni gostitelj prireditve, je sobotni večer v prijetnem vzdušju kar prehitro minil. Na njem so planinci med drugim pripravili šaljiv program in bogat srečolov, del tako pridobljenih sredstev pa smo namenili tudi Planinskemu vestniku. Tako se nadaljuje že tradicionalna pomoč za reševanje finančnih težav osrednje slovenske planinske revije.
Jože Rui i i
Prekmurskim planincem se za 100 000 dinarjev lepo zahvaljujemo.
Planinski vestnik
Izleti in darila seniorjev_
Sekcija seniorjev iz zagrebškega planinskega društva Željezničar je lani organizirala vrsto izletov in tur v slovenske gore In na slovenske griče. Tako so bili zagrebški seniorji na Velikem Cirniku pri Brežicah, na Lisci in Kojniku, na zimskih pohodih na Stol, Snežnik in Porezen, na Žum-berku, na pohodu štampetov most, na gori Oljki, Donački gori, Socerbu, Slavniku, Nanosu, kar trikrat na Travni gori, pri kraški jami Ogenjci, v Kočevskem Rogu, Knežcu