Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja .v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vrača ja
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto		. 12	K
Pol leta			K
Četrt leta .....	. 3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati a]i oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 82.
Maribor, dne 19. julija 1912.
Letnik IV.
Slomšekova slavnost = ORLOV =
v nedeljo, dne 11» avgusta 1912 v Št. Juriu ob južni železnici.
V s p o r e 'd:
<1. Sprejem gostov na kolodvoru (prihod vlakolv: iz Celja 9.55, iz Maribora; 10);
2.	ob pol 11. uri: pridiga in sv, maša (pridiguje or-
ganizator mladine velečastiti gospod dr. 'J. H o h n j e c) ;
3.	ob pol 12. uri: svečano zborovanje štajerskega
Orla v 'dvorani Katoliškega doma: i. ob pol 1. uri: obed v določenih gostilnah;
5.	po večernicah: nastop in telovadba štajerskih in
kranjskih Orlov na travniku posestnika F. Geržina;
6,	ljudska veselica, govori, godba, petje in druge
zabave. Vstopnina 30 vinarjev.
V slučaju zelo slaJbega vremena, se vrši1 sl af v,n ost dne
18.	avgusta.
Štajerska „Pedzveza Orlov." Iz£dalnje Turčije...
Ni nam Turčija posebno dalnja, Na Balkanu smo si n(a ozkem novibasarskem pasu celo neposredni mejaši in tudi na drugih delih naši balkanske meje nas loči primeroma ozka črta. In vendar, koliko skrivnosti, koliko tajnosti skrila za nas cesarstvo polumeseca. Kar prihaja iz te dežele, ki je pisala našo zgodovino s krvjo in mečem, vse je ovito s’ čarom tajinstvenosti, iz vsega diha bolj al)i manj polmračna nejasnost pretkano spletenega; orientalskega izrazoslovja. Klasičen dokaz za presenetljivost turške, politike je ravno način, kako je naznanil Said-paša svetu demisijo svojega ministrstva. Vojni minister Mahmut Scheltet paša je podal demisijo. Vsled tež-koč, ki so se javile pri iskanju naslednika, se; je ta
kritičen položaj raztegnil na celo ministrstvo,; Vse je z gotovostjo pričakovalo demisijo celega kabineta. Veliki vezir Said j\uša je res tudi sporočil demisijo ministrstva sultanu, ki jo je tudi vzel na znanje. A o tem ni bilo javnosti treba ničesar vedeti. Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, je šel v pondeljek zunanji minister A,slsim bej v zbornido in je imel tam dolg eks-poze o zunanjem položaju. Dosegel je, da je zoorniča izrekla ministrstvu skoro enoglasno zaupnico, in presenečenje raidi teh frapantnih dogodkov ' je bilo seveda splošno ih evropska javnost je stala pred novo orijentalsko uganko. Z ' najrazličnejšim ' uganko-vanjem so skušali evropski listi raztolmačiti položaj v deželi „,der unbegrenzten Möglichkeiten,“1' V torek je pa Said paša kakor v zasmeh -vjsem svetovnim političnim prerokom razkril strmečemu svetu, da je njegove vlade konec, da je demisija ministrstva že sprejeta, Kakor v kaleidoskopu: kakor ljubi Orjjentalec bujnost barv in se razigrava v. mnogobojnosti, tako mu vgaja presenečenje hitro mencajočih se dogodkov. —
Pa piustimo razmotrivanje o skrivnostnih turških političnih nafvadah, ker je položaj v Tlurčiji sedlaj tako resen in težaven, da se bodlo merodajni faktorji odrekli igračkanju za politične gurmande. Zopet je težišče evropske politike na Balkanu, zopet se v vseh evropskih kabinetih z nestrpnostjo pričakuje novih šifriranih 'vesti iz Albanije, VčajsSjh se v svetovni javnosti nekoliko; zabriše spomin na te pokrajine. Ko so mladoturki vzeli v roke vlado nad razru-vano domovino, še je splošno prieakcjvalo nove slavne ere za Turčijo. Z gotovostjo se je računalo, da bodo novi mogotci vpostavili na Balkanu normalne razmere in marsikateremu diplomatu se je s skrbjo radi Balkana odvalil težak kamen od srca, Tbda le prekmalu je prišla prevara. Dogodki zadnjih dni pričajo bolj kot do/vplj, da mladoturki 'države niso spravili v red, da so razmere mogoče še bolj desolatne, kakor so bile. Najbolj tragjčno pa Še je, da je prišel poraz mladofturškega režima od tam, odkoder je prišla, njegova zmaga. Solun z Albanijo v ozadju je bil ona moč, ki je pomedla z Abdul Hamidovo strahovlado in dala državi ustavo. In ravno Albanija je sedati zopet ona sila, ki je pahnila mla^oturško vlado v propast. Ne bomo preiskovali podrobno vseh vzrokov, ki so dovedli mladoturški režim do kolapsa-Centralistični avtokratizem, absolutnost mohamépan-
stva, vtiranj en je vseh nasprotnih elementov, to so momenti, ki so dovedli Mahmut Scheiket pašo, tega glavnega reprezentanta mladoturštva do demisije, ki so povzročili, da z odstopom 801etnega Said-paše, ki je bil že desetokrat veliki vezir, zgube mladoturki zadnjega mdadoturškega ministrskèga predsednika. Šibo maščevanja pa vihti nad mladoturki 1 r<t|fU njihovih grehov kakor nekdaj nad Abdul Hamidom — Albanija. Je v tem dejstvu mnogo tragike, toda tudi doka«?;, da je zgodovina mnogokrat zelo pravična.
(Težka khizaj v kateri se nahaja Tjurčija, seveda ne more ostati brèz vpliva na zunanjo politiko. Polom, ki grozi državi iz Albanije ' vsled pesrečne mlaidoturške politike, budi v zunanjem svetu odmeve. Vojska, v katero je država zapletena, le odmeve samo še ojačuje.
Italija upa, da bo notranja razdrapanost prisilila Turčijo k sklepu miru. S tendenčno vstrajjnost-jo po Časopisju krožeče vesti o mirovnih pogajanjih povedo jasno dovolj, da je zlasti na italijanski strani hrepenenje po miru veliko. Umevno. Dolgotrajnost boj e vbn j a., stotine milijonov, ki jih vojska stane, malenkostni taktični vspehi, vse to povzroča) v Italiji neprijetno razpoloženje in cim bi bila afriška ekspedicija; ' končana,, tem prej bi se Italijani oddahnili mučnih «skrbi pred bodočnostjo. Ne tako Turčija. Ce prav je konečni izid vojske za njo malo dvomljiv, je vendar sedaj za njo položaj ugodnejši. Stroški za vojsko so od njene strani primeroma majhni in r-“ zaupnost med velesilami pomaga,, da se ji Halije domačih vodah ni treba posebno bati. Zato je ti Assim bej v svojem govora ;v pondeljek zopet po vil: Turčija je pripravljena na; mir, Če se pusti njeno suvereniteta nad Tripolitafnijo nedotaknjeno. In da bi se v tem oziru mnenje v Tlurčiji bistveno iz-premenilo kljub vsem krizam ni pričakovati. Čeprav jie vojaštvo z uporom prisililo mladoturško ministrstvo k odstopu, verplar s tem še ni rečeno, da bi se ne strinjalo ,s stališčem ministrstva glede vojske. V tem oziru vlada v Turčiji popolno soglasje in ne smemo pričakovati, da bi imela kriza kgfkšen poseben vpliv na mirovna pogajanja.
Veliko večja nevarnost je, da bi notranje zmede vplivale na male balkanske države in rodile v njih brezupne naklepe. Dalmatinska („Hrvaška RjeČ“, ki izhaja v Šibeniku, prinaša v svoji Številki od dne 17. t. m. članek iz Bara iv Crnigori, v katerem se
PODLISTEK. Gorska idila.
Spisal R, Bende.
V gorski vasici. Ena najlepših hribovskih, kmetij daleč naokrog je gotovi) Smrekarjema. 'Na obsežni kmetiji je kmetoval stari Smrekar z mlapenifško srečo, dasi mu je tekla menda že poldruga abralia-movina. Mož je bil videti še precej krepak, b,aš da-nes se je lotil z ve«) vnemo velikih smolnatih panjev. —
Pred hišo na trati so jpoganjale prve marjetice, trava je bujno žarela kot žamet. V kroni visoke jelke pa je gostolel ščinkovec1 svojo ljubavno pesem, malo niže pod bregom pa je prepeval fant siicer manj prikupljivo, vendar z mnogo silnejšim čutom hrepenenja. Bil je Logarjev Anže, ki bi pel tudi do zadnjega diha, sapio da bi omehcil srce Smrekarjeve e-dinke — lepe Tilke.
Tilka pa sovraži fante neverjetno, zlasti ji je zopern tisti Logarjev Anže; tega sovraži, da sama ne ve kako. In če bi kdo Smrekarjevo Tilko spra). ševal, zakaj da sovraži fante, bogme, bila bi v nemali zadregi iii ne vedela bi si pomagati. T,aka so pač pekaitera dekleta^ Smrekarjevi Tilki je postajalo nekako temno pred očmi, ako je Čutila ali pa vsaj slutila Anžetovo bližino. Srce ji je začelo močno biti, kakor mak so ji zažarela lica in zastala ji je tu-intam sapa — bogve zakaj — in potem; jo je pogra-bila) jeza, taka sveta in pravična jeza, da se je treslo njeno stasito telo in naenkrat je zbegala), sicer bi —
„(Sicer bi mu padla okoli vratu, Tilka“, ' jo je podražil nekoč stari Smrekar, ko mu je enkrat Tilka razodela svoj «hišni položaj. Razume se, da je imela Tilka za ta nečuven napad4 že oHjgovor na je-
ziku, vendajr ni rekla ne besedice iz spoštovanja d?o srebrolaisega očeta). Samo to jo je jezilo, da ni hotel njen lastni oče ’-spoznati njene duše. No, TSlka se sama pri sebi smeje in pričakuje dneva, ko bo jasr no dokazala, koliko velja v njenih očeh moški svet, zlasti pa tisti prismojeni Logarjev Anže"!
Danes je prijeten dopoldan. Tilka reže steljo. Brhko je to dekle, gibčno in zelo pridno.
Stari Smrekar je nemalokrat ginjeno; vzdihnil: „Dekle mi je prihranilo jednega hlapca, izvrstna kmetica; bo, kdor jo dobi, bo srečen!“ Tilko pa je taka pohvala neizmerno jezila in na. tihem je skovala mnogo protestnih naklepov proti zakonskemu star nu. ’A kakor nalašč je zabrnel od bližnjega griča glas Logarjevega Anžeta. Ubogo 'dekle ! ’Pograbila je velik kup stelje, da bi se šiloma zamotila v topem zvoku slamoreznice. Kup je pošel in zopet je Čula sebi tako 'zopern glas. Ali ni to čudna istina :	fant
ljubi dekle, d4a bi' dal za njo če tudi življenje, in Of-na noče spoznati njegove ljubezni in ga celo .sovraži. — To ni mogoče! r—
Tilka je končala). Komaj ga je stopila v vežo, se ji je smehljal stari Smrekar poredno nasproti in jo podražil po svoji navadi z, Logarjevim Anžetopi,.
V takih slučajih je Tilka dosledno molčala, ni imela namreč nav,ade očetu odgovarjati. Urno se je obrnila in Šla v kuhinjo, pripravljat obed. Oikoli 'n-ščs so ji brnele, kakor sitne muhe, dol za hlevom najrazličnejše zbadljivke sosedov in prijateljic raìctì tistega Anžeta. Docela neverjetno Se ji zdi, da ženska, ne bi mogla brez mošfkega izhajati. Tilka je bila jako pobožna, cel katekizem je znala na pamet, verjela ,vse, samo enega se 'je izogibala skrbno, da sama ni vedela zakaj : nauka o svetem zakonu. Pretrda je bila bržčas ponosnemu dekletu božja postava: On bo tvoj gospodar!
Minil je dopoldan. Pri obedu sta sklenila star ri Smrekar in Tilka, da posekata stari d4ob pod kozolcem. Kmalu sta se pripravila k delu. Stari Smre-
kar je položil svoj okorni palec na deblo in nastavil ž,ajgo. Slo je vedno hitreje, stajrj se je utrudil. A Tilka je to opazila in dejala ljubeznjivo:
„(Spočijte se, oče, ste .trudni!“
Starček se je zravnal in sedel na bližnji hlod. Tilka pa je poskusila nadaljevati, pa ni šlo tako lahko. Stari se je trudno dvignil jn pristopil.
„iOče Smrekar, trudni ' ste, betežni, spočijte se, ali smem pomagali?“ je zadonel krepek moški gias, da se je Tilka začudeno obrnila. (Bil je Logarjev Anže, ki ga je slučaj vrgel v to lepo bližino. Ni Čul smrtnega zvoka žage, ni Videl, in ne slišal krasne planinske rožice — Smrekarjeve iTiike, Kratko rečeno: sam slepi slučaj ga je vrgel (v to lepo bližino.
L,invaia lepa, Anže, kako si dober! Bog ti povrni!“ j,e vzdihnil starec vznadojščen in spustil ^vole trfuldno 'telo na bližnji štor.
Krasno je šlo delo izpod rok: žaganje je frčalo naokrog, da je bilo veselje. In stari' Smrekar ju je gledal in se na tihem muzal 'zadregi dekletovi, ki ni obrnilo svojih oči od debla. Močni dob se je jel tresti, kaifor v vidnem Strahu pred mladimi silami. In betežni starec1 je.vzdihnil: Saj pravim — mlada kri!
„jZiakali, Tilka!“ je velel fant krepko, zapovedujoče, a vendar še precej ljubeznjivo. Delkle se je sklonilo in pobralo hrastovo zajgvozdo in nastavilo, in s sekiro krepko zamahnilo. Anže pa je obstal za hip in občudoval njeno krasno gazvito ,telo. 'In žar gala sta naprej, (molče kakor prej.
Tedaj se je pa zgodilo, 'da se je Anže ojuna^-Čil; presedati mu je začel neznosno dolgi molk.
In je dejal, razume se, da 'šepetaje:
„(Glej, Tilka, ta močni dob bo 'dal tesarju obilo lesa za lepo postelj in mnogo .lesa bo Še preostalo za..........!“
Dekleta se je polastila gjrozna jeza. Tilkina jeza, bogme, 'da ni najjti kmalu dekleta s-tako jezo. — bogme, 'da ne. Bogve, kaj bi se bilo zgodilo, ako se
zatrjuje, 'da se tamošnji Crnogorci med seboj radovedno izprašujejo, kdaj jih bo pozval „gospodar" — črnogorski kralj —, da bodo udarili v Albanijo in odvzeli Turčiji ozemlje d‘o Gunja., Sicer je nas tem gotovo mnogo pretiranega, toda sigurno je, da rode notranji boji v Turčiji v razgretih in bojevitih glavah naših balkjanskih bratov velike naklepe in pa, lepe misli.
Toda ne le male balkanske države,, tudi velesile zasledujejo s sebično radovednostjo, razvoj stvut-ri v Turčiji. Avstrija bi rada Solan, Rusija meri na Dardanele, Nemčija dela mezopotamske načrte, Anglija zopet nezaupno varuje svoje pozicije itd. Povsod celi kupi želj in naklepov, ŽaiTlarčijo edina sreča, da jih je preveč, da se na njenem ozemljiu ne morejo vsi izvesti. Nevoščljivost med velesilami je največji zaščitnik Turčije. Pdd mogočno roko tega sicer nekoliko kurijoznega varuha bo premagala Turčija sedanjo krizo in bo spravila Idržavni voz brez dvof-ma zopet v sicer ne posebno gadeik, ampajk precej vijugast tir, kar pa Turčiji nič ne škbduje, ker je navajena vijugastih tirov.
Irastni grobokopi.
(Od moža;, ki deluje že več let med ljultetvofm* smo prejeli naslednji Članek in ga priobčujemo, če prav se nam zdi nekoliko pretemnogled. 'Spričuje namreč z zgovorno besedo, kako napolnjuje trpkost človeka, ki dela med ljudstvom, Čuti z ljudstvom in vidi, kako nespametno, brezvestno in krivično ravnanje odgovornih in merodajnih činiteljev peha to ljudstvo v nesrečo. Njemu, ki z ljudstvom pošteno misli in pošteno dela, je mučna uganka, ,da se najdejo ljudje, ki se iz strankarske sebičnosti, radi zastarelih in nehonetnih prefcteodkov ali radi nesmiselnih hipotez frivolno igrajo z usodo Človeštva. Ko se pa ta uganka ra/zvozlja, postanejo njegove besede pikre, žgoče. (Opravičeno ogorčenje nad arogantno hladnodušnostjo, s katero teptajjo gotovi ljudje, ki bi naj bili vzori, ,v blato vse ozire na ljudstvo, je rodilo to težko obsodbo. Op. ur.)
Stari rod izumira, mlajši stopa na njegovo mesto. Prijatelj ljudstva ne ve, se li poraja mkfdo jutro, ali ne lega veliko bolj turoben mrak na bližnjo in daljno bodočnost. Moč, ki jo ima na širše sloje germanizatoričen tok, verska brezbrižnost, ki jo ljudstvo venomer vsesava iz tujine, nesmisel za domoljubje, beganje v tujino in v mesta:	to so žalostni
simptomi, ki nam ne dado v polni meri1 se veseliti raznega resničnega in navideznega napredka.
Ce pogledamo tudi preko mej naše domovine, ne vidimo nič veselejših, mogoče še žaiostnejše slfke. Materijalizem, ta stari, a vedno enako nevarni škodljiv ec, združen z razpadom avtoritete truje vsepovsod mladino vedno globlje in globlje. Niti družina, niti držafva se ne zavedata, kaj se godi. Proces !se vrši počasi, pa sigurno. Podobna je javnost jetičnemu bolniku: slutnja je močna, pa strah pred' gotovostjo daje pogum, zapira usta resnici.
Dejstvo je, da široke ljudjske mase niso srečne in da je ,na ljudskem telesu velika rana. In koliko se misli in piše in govori in dela — v blagor ljudstva. Pa pravega vspeha ni. Zjakaj ne : ker je ves ta program polovičarsk in površen, Dojkler se ta program korenito ne preuredi, bo šlo1 vse rakovo po;t.
ne bi baš takrat nagibal hrast s smrtnim' hreščen-jem proti tlom,
JDmakni se, Tilka!“ je zakričal Anže s silnim, pa skrbi polnim glaslom. (Tisti hip ,pa je. hras,t silno zaječal in padel z močnim treskom v naročje vse minljivosti. Dekle je nato kmalu izginilo brez pobirava, brez zahvale svojemu pomočniku.
Pozno zvečer tistega dne, ko je ravno pogledala luna iznad visokega hriba v prijazno dolinico, je za Logarjevim kozolcem švignila senca in obrnila svoj. korak po kozji bližnjici do Smrekarjevih, Bii je Anže, gnan od silne ljubezni. Previdno se je Splazil pod okno Tilk,in e kamrice in parkirat nalahno potrkal 'in zatrepetalo je na njegovjih ustnah ime Smrekarjeve edinke., — Brez vspeha, od nikjer nobenega odmeva! — Ko bi bil fant pesnik, vse lepše bi zajpel ono o „deklici neusmiljeni1“1, vse lepjše, vse bolj ganljivo, kakor so peli njegovi predniki.
S tresočimi rokami je potegnil izpod srajce veliko mdeče srce z leceta in sredi srca je bilo z le-pozavitimt črkami in rožicami njegovo ime. In to 'srce je postavil s tresočo roko na okno in se splazil tiho kakor* tat po kozji bližnjici nizdol in 'izginil kakor senca za kozolcem. Zaril se je v senfe, pa ni mogel zaspati, bogve zakaj ne?! Končno ga je uspaval menda Amor sam.	»
V jutru drugega dne je bil Anže pri Logarjevih prvi po konci. Komaj si je pomenca/l .oči, Že je začul pesem dekleta. Za hip ga je čudna sila stresla, poslušal je pozornejše in stopil urno s kozolca. Vsi svetniki! Tilka poje!
Že je zbral sapo, da bi krepko Zavriskal, da bi odmevalo od sivih skal in v srcu dekličjem-	A
naenkrat zapazi nekaj rudečega — bredi gnojišča! Da bi le videli njegov čuden obpazL Stopil je bližje, kri mu je stopila v glavo. Grozen prizor za srce, ki ljubi z upanjem: darilo njegove ljubezni — z. njegovim imenom v sredi — pa sredi .,.,....!! V trenutku je bila jamica gotova in Anže je Sunil vanjo svoje ljubavno darilo z nogo in- mrzlično zakopali.
Temeljna podlaga vsega državnega, socijalnega, političnega, pravnega, karitativnega, vzgojnega življenja in delovanja bi morala sloneti na jedino pravem svetovnem krščanskem verskem naziranju. Tega pa ni. Zato je slepo prerivanje slepcev jin njihovih slepih voditeljev, če ne smešno, vsaj skrajno brezmiselno. Zato imamo 'justico, ki je v mnogih slučajih znak popolnega pomanjkanja pravnih pojmov, upravo,^ ki je bolj nered, kot red; lenoba in nasilje žanje čast in plačilo, delo1- in zvestoba sta kaznovana in zaničevana. Skratka:	V javnosti je 20. stoletje pravcat
narobe svet; kralji izpodkopujejo sami svoj prestol, predstojniki, sodniki itd. sami podirajo lajstno avtoriteto, delodajalci naganjajo delavce, delav/c'i zapuščajo delo, s hudobneži se mora imeti sočutje, blage in plemenite ljudi se preganja.; kdor krivico dela, njemu se pravica da, kdor se boji; .krivice, njemu se pravica krati. Lepše Šole za korupcijo, anarhijo in revolucijo dapdanes ni, ko razne vlade, ' razna sodišča, vseučilišča, razne višje in nižje prosvetne korporacije — pravi volkovi v ovčjih oblekah. No, boči jim! Kakoršna setev, taka i žetev!
Tovarišem abiturijentom.
Slovenski katoliško-narodni gbiturijenti prirede v dneh 27, in 28, julija. 'svoj' sestanek v Kamniku. Spored je naslednji: V isoboto dne 27, julija popoldne ob 4.24 prihod udeležencev v Kamnik, kjer se ,vrši sprejem na kolodvoru. Ob 8. uri bo pozdravni večer, V nedeljo dne 28. julija zjutraj ob 8. uri zbirališče pred Kamniškim domom. , Ob 9, uri dopoldne ' sveta maša v župni cerkvi, nato zborovanje z-naslednjimi referati :
1.	Katoliško narodno dijaštvo in njegov poklic. (Ref.
tovariš Vinko Tavčar, Kranj.)
2.	Kaioliško-narodno eli jajšitvo in ljudstvo,1 (Ref, tova-
riš Ifya/n Stanovnik, Ljubljana.)
8.	Katoliško-narodno dijaštvo in umetnost. (Ref. tovariš Narte Velikonja, Gorica.)
V nedeljo popoldne ob 4. uri igra: Franc Sai. Finžgar, „Naša kri.“ Po igri komers ;na vrtu hotela Krištof.
Naš abiturijentski sestanek je predpriprava za skupno veliko prireditev katoliškega, jugoslovanskega dijaštva, ki se vrši v dneh 1., 2., 8. in 4, avgusta v Ljubljani.
Tovariši! Pohitite v naše prijazno mesto Kamnik, da damo .svojemu katoliškemu prepričanju in svoji mladosti ognja ' ter se potrdimo v idealnem stremljenju za uresničenje gesla, ki ga vselej pišemo na svojo zastavo: Z Bogom za narödf .Za pripravljalni odbor:
Ivan Stanovnik 1. r, predsednik, Silvester Kranjec 1. r, tajnik.
Še nekaj pojasnil k hramb-nemu zakonu.
Že večkrat smo pislali v našem listu o novem brambnem zakonu, venda,r se nam zdi umestno, iz-pregovoriti o tej stvari1 še nekoliko 1 besed, ker je vendar še mnogo nepojasnjenega in vladajo v marsičem še kriva mnenja.
Leta 1868, po nesrečni vojski z Nemčijo,; se je vpeljala v Avstriji splošna in osebna vojaška dolž-
Ni bil še z delom prav gotov, že je udjaril na njegovo uho prešeren in škodoželjen dekličji smeh. Bila je Mica, domača kralja dekla, ki je že doljgo imela -srce in oko za Anžet\a. Ko se je nesrečni vitez obrnil, ga je Mica s kolikor mogoče po svoje koketno kretnjo vprašala prav ljubeznjivo, če ne koplje morda zakladov sredi ognjišča!
Se tisti dan predpoldan je zvedela; §mrek'ar-jeva Tilka o Anžetovem položaju. Skrbni jeziki1 so ji celo razodeli, da Logarjev Anže tako dolgo ne majra Smrekarjeve videti, (dokler ga ta ne prosi odpuSčar nja. Glasno in prav iz srca se je Tilka .zasmejala ob takih govoricah.
In prišla je nedelja. Po večernicah sta šla Anže in Mica kakor dva zaročenca v krčmo in skupaj pila. To se vam je zopet Tiljkja srčkano smejala, ko (ju je videla skupaj. In tako naprej. Večkrat je bil ta parček predmet Tilfcinemu smehu, 'dasi Anže ni dosti maral za domačo Mico.«
(Konec prih.)
Nekoliko statistike o protialkoholnem delovanju v šoli.
Koliko hudega in koliko gorja povziioČa alkoholna kuga, je že bolj ali manj Znano. T|udi na vzgojnem polju ne poznamo skoraj hujšega škodljlv/ca,. nego je alkohol. Preden pa moremo napovedati boj sovražniku, se moramo z njim poprej 'seznaniti. Treba je osobito mladini pokazati tega nevarnega, ia prikritega škodljivca, pokapati v pravi luči. Zato bi bilo ‘pametno, ako bi se v ljudski šoli nekaj stvari ali celo predmetov, ki so manjše važnosti, opustilo;, mesto tega bi se pa naj vpeljal pouk o higijeni, in zlasti še pouk o alkoholizmu. Vitae, non stìholae di-scimus.
Škof dr. Egger piše; „(Mnogo važnejše je, če so poučeni otroci o alkoholu Sn njega nevarnih posledicah, nego Če vedo, kakšne; so tuje dežele j/h pa
nos.t. Leto kasneje se je določilo vsakoletno število novincev (rekrutov) na okroglo 95.500 v vojski in pa 9550 v deželni brau/bi, Leta 1889 se je povišalo število novincev na 103,100. V tem letu je znašalo število vojakov: 18.000 častnikov. 270.000 moštva in
54.000	kop j e v.
Skozi 20 let potem do daisies se vojska ni nič pomnožila.
Po novi brambni postavi bo imela Avstrija v miru 344.000 vojakov, zato se povija število rekrutov od ,103.100 na 150.500 ; Avstrija brez Ogrske bo dajala 91.313 rekrutov za skupno vojsko in 28.000, za deželno brambo, torej skupno 119,313 novincev vsako leto.
To je hudo breme za' ljudstvo, a bo veljalo tudi mnogo denarja. Tak zakon bi bil pravzaprav nesprejemljiv, da ni donesel ob enem zelo važnih olajšav pri izvrševanju dejanske! vojalš/ke službe.
Nova postava sloni na podlagi dveletne vojaške službe: v principu določa, da se služi pri pešcih, samo dve leti.
V mornarici, sc bo moralo služiti slej ko prej štiri leta, v artileriji in kavaleriji tri leta.
Toda tudi pri pešcih bo moral en del vojakov prva leta novega zakona služiti tri leta.,
Vofaška uprava računa namreč, da bo zdaj rabila okroglo 50,000 podčastnikov, Ker tega števila ni moči doseči z moštvom, ki .bi prostovoljno hotelo dalje služiti, treba je en del vojajkov pridržati ,še tretje leto, dokler se dobi zadostno Število takih prostovoljcev. Pridržali bodo podčastnike, in tiste prostake, ki so bili uporni, /nemarni ali so bili zaradi prestopkov kaznovani.
Zato bo z/a, sedaj služilo! samo 80 od 100 vojakov dve leti, drugi tri leta. Računa se, da se ta odstotek v doglefdnem času znatno poviša, ker bo vlada naklonila dalje služečim podčastnikom itoliko ugodnosti, da privabi zadostno število moštva, ki bo hotelo prostovoljno več Časa služiti,!
Vsekakor moramo pai priznati, da je tudi taka začasno omejena dveletna služba velikanskega pomena za kmečki stan.
Novi brambni zakon ufvajja tudi pravičnost v rekrutiranje.
Sedaj se ne bo več srečkalo in ne bo vzet k vojakom siamo tisti, ki je povlekel nižje Število, Vojaška dolžnost zadene vsakega, k)i je sposoben za vojaka; to je pravično postopanje, ik]i proizhaja iz 'demokratičnega načela: pred postavo vsi enaki!
4	Glede orožnih vaj je določeno, 'da bodo poklioar ni tisti, ki so morali služiti tri leta, k trem vajam v
5i.,	7. in 9, letu in sicer z/a ne več nego skupno 11 tednov; kdor je služil dve leti, bo imel orožne ,vaje v 3., 5., 7. in 9. letu, ampak največ skupno 14 tednov. V 11. in 12. letu vojaške dolžnosti odpadejo o-rožne vaje. Doba orožnih vaj se torej zniža v vojski za tri tedne, v deželni brambi za šest Itednov,
Za orožne yaje se za sedaj mora obdržati poletni čas; vojaška uprava pa bo skušala poklicati vs|aj en del rezervistov meseca aprila in maja. Kolikor bo mogoče, se bodo podeljevali dopusti ob času, ko so vojaki, z ozirom na, različno obdelovanje zemlje, ravno doma potrebni.
Kontrolni /zbori so v zakonu še vedno predviö-jeni, toda določeno je, da se zamorejo nadomestiti s pismeno vsakoletno prijavo ini domobranski minister
ljudstva; kajti zdravi in pridni ,sto vseeno lahko, čeprav o teh stvareh mnogo ne vedo; če pa vsled/nevednosti zaidejo med alkoholike, je navadno vse izgubljeno, Marsikatero zlo bi se preprečilo, ako bi že otroci v šoli dobili potrebnega pouka o alkiohol/riem. vprašanju.
Škodljivog! alkoholizma za človeško družbo so uvidele že mnoge države, .zsjto so pritegnile šlolo, da pomaga v boju proti alkoholizmu.
Poglejmo, kaj se je do sedai] že storilo v Štoli in potom šole proti alkoholizmu y'raznih državstfi,
1.	Poizvedovanje oblasti. Tajvna oblast je nar pravila statistiko o mladostnih pfvicih v sledečih/ pokrajinah :
Leta 1905 v Berolinu, 1904 v Monakovem, 1908 v Rotitenburgu in na Virtemberškem, 1906 v Brjun-švikiu, 1006 v Meiningenu. V Avstro-Ogfrski 1901 pa Štajerskem, 1907 na celem Ogrskem.
Protialkoholna društva ,so poizvedovala:	1896
na Baldenskem, 1899 v raznih krajih Nemčije, 1908 v Italiji, 1903 na Nizozemskem.
2.	Kje je vpeljan protialkoholni pouk?
Sistematično se poučuje o alkoholnem vprašanju v ljudski šoli:
, V Belgiji od leta 1898 in sdicer pol ure na teden v vsakem razredu.
V	Nemčiji le v nekaterih krajih, tako na primer v Oldenburgu od leta 1905 dve uri vsako leto v v.išjih razredih: v Meiningenu. od leta 1906 v(sak mesec eno uro od IV. razreda dalje.
Na Angleškem Ima vsaka 1 grofija, sivoj učni red, zato je protialkoholni pouk v različnih krajih različno odmerjen. V večini angle,^kih kolobij je pa protialkoholni pouk obligaten, na primer: v Kanadi, Viktoriji (Avstrvliji), Novi Zelandiji itd.
Istotako je zapovedan protialkoholni pouk v flimun skih ljudfskih Šolah od leta 1897, nai Švedskem od leta 1892, v Svici le v nekaterih krajih.
V	Združenih državah je , v vseh javnih šolah uveden protialkoholni pouk in sicer prv,a tri leta ,10,
je izjavil, da je pooblaščen povedati, daj avstrijska vojaška uprava ne namerava sploh več sklicati kontrolnih zborov*
Že dosedanji zakon je imel določbe, po katerih, je bil edini sin očeta, ki je nesposoben za delo, oproščen vojaške službe.
Novi zakon je to dobiroto ohranil in jo še razžaril.
Ako je oče star 65 let, ni mu treba dokaza, cja je za delo nesposoben ; zadostuje,1 da je prekoračil 65. leto svoje starosti, dočim se je do sedaj zahtevar lo 70, leto.
Seveda utegne oče biti nezmožen za delo tudi pred 65. letom; v tem slučaju se bo moral podvreči preiskavi po zdravniku, kakior do sedaj.
Stari zakon je imel v § 60 določeno, da se more oprostiti vojaka službe ,„iz družinskimi ozirov.“ Malokateremu pa se je posrečilo zmuzniti iz vojaške službe s pomočjo tega paragrafa. Dogodilo se je, da je imel kmet dva sina; prvi je bil v Ameriki, ni se vedelo, kje prebiva. Za očeta se ni brigal; vkljub temu je moral drugi sin v vojake, ker se je reklo, „samo edini sin“ je oproščen;. Ali pa obe je imel več sinov;* raizen zadnjega so vsi izven doma poročeni in morajo skrbeti za lastno družino, vsled česar ne morejo doma pomagati. Ko je zadnji sin /dozorel, moral je iti v vojake.
Novi § 321 določa različne' dobrote v tem pogledu, od katerih navajam samo te-le:
Oproščeni morejo biti sploh oni sinovi,, kjer je dokazano, da so neobhodno potrebni za kmetijo, če je tudi več, dela zmožnih sinov.
Oproščenje se sme .(ne mora) pcfMiti, ako je edipi delazmožni član družine za več časa v zajporu, ali ako je duševno zaostal; ,ako šo drugi delazmožni sinovi poročeni in ne premorejo več nego da vzdržujejo (Sivo j o družino ; ako je' drugi' sin še v •■’Solajh in torej ne more skrbeti za delanezmožnega očeta; ;ako je že pet sinov služilo cesarju.
Vojni minister računa, da mu boj mogoče 4 od 100 vseh rekrutov oprostiti in misli, da bo mogoče vse zgoraj navedene slučaje vpošfevati. 'To bi bilo silno želeti, toda! dvomimo, da se bo skozi in skozi uresničilo.
Važno je tudi, da se smatra po novi postavi sina za delozmožnega še le z 19. letom in ne z 18., kakor doslej..
Na sedežu dopolnilnega okraja se ustanovi posebna komisija, v kateri bodeta dva vojaka in trije politični uradniki, Ta komisija bo odločevala o prošnjah za oproščenje po § 32,
Prošnje se morajo vložiti do dne 1. oktobra o-nega leta;, ko se pride na nabor,
Komisija/ pregleda prošnjo in se izreče, darli je », posebnega vpošte vanja vredna“, ali pa („vpoštevan-ja vredmaf. ali pa „da ni razloga za vpoštevanje.“
Po teh vrstah se novinci oproste in sa^no,-ako bi bilo preveč prošenj z ozirom na število „čezštevil-nih“ novincev, se povleče žreb.
Politični pregled.
Grof Stiirgkh.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh je dne 17. t. m. odpotoval v kopališče KaltenleuÉgeben, kjer o-stane dalje časa. * * 3 4
tednov po tri lekcije tedensko, v naslednjih petih letih pa 10 tednov po 4 lekcije tedensko.
V	angleških kolonijah .Severne Amerike se pri vstopu v vi,žjje razrede zahteva celo poseben izpit iz alkoholnega vprašanja.
3.	Pò nekaterih državah in deželah je vpeljan priložnostni pouk o alkoholnem .vprajšanju, to Je pri posameznih predmetih 1 se prilično pokažejo levarne posledice alkohola. In tu sem spada pač tudi naša Avstrija.
V	Avstriji je po šolskem in učnem redu z (dne
28.	februarja 1002 zaukazano, naj se po ljudskih (in meščanskih šolah pri vsaki priliki opozarja-na škodljive posledice 'nezmernega uživanja demona alkohola.
V	višjih Šolah se redno ali pa priložnostno vrši (protialkoholni 'pouk:
Na Banskem (na gimnazijah in na IvjseuČili-šču), po nekaterih krajih pa Nemškem, na Angleš-kem, v Ameriki itd.
Na Francoskem so ukazana alkbholjna predavanja pri pouku o higijeni, nacionalni ekonomiji in pri moralki.
Po nekoliko je oskrbljeno za tozadevni pouk v višjih Šoliah v 'Srbiji, na .Rilskem in Sveftsikem in v Svici.
Na Nizozemskem in na Norveškem skoraj prav
tako.
Razmerno najbolj in najlepjše je urejen protialkoholni pouk v srednjeišol|s!kih razredih ter po višjih Šolah v .Združenih državah (severoamerilšjkih.
Na Ogrskem je ta pouk zaukazan od leta 1903 v vseh razredih pri pouku higijeni, V ta namen so postavljeni šolski zdravniki,
V	Avlstriji — nič!
4.	Protialkoholni učni pripomočki so oblastjveno priporočeni v Belgiji, Nemčiji, na Angleškem, Francoskem, v Italiji, Luksemburgu, na (Nizozemskem,
Baron Heinold.
Crnagora.
V sredo dne 17. t. m, je bil sprejet pri cesarju v aivdijenci minister notranjih zadev baron Heinold. Avdijenca je trajala tri četrt ure. Minister je podal cesarju poročilo o tekočih zadevah svojega re-sorta, ki ga je cesar sprejel na znanje.
Po àvdijenci pri cesarju je baron Heiinold po-setil kabinetnega ravnatelja« barona S chiestila in generalnega adjutanta grofa Paaria.
Kranjski deželni zbor.
.„(Slovenec“ od dne 17, t, m. poroča: Na razna vprašanja naznanjamo, da se sklice kranjski deželni' zbor po naših informacijah skoraj gotovo na torek dne 23. t. m. Zasedanje bo trajalo le par dni, da se rešijo nekatere nujne zadeve.
„Slovenec“ od dne 18, t. m. že prinaša brzojavko: Kranjski deželni zbor je sklican dne 23, jul. na zasedanje.
Hrvaško.
Čuvaj za svoj — žep!
Dunajska „Reichspost“ rajzkriva zopet novo;, neverjetno pustolovstvo hrvaškega kraljevega komisarja, ki se kaže na podlagi teh odkritij kot naravnost čifutlsko navdahnjen aiarist, kateremu je le na tem, kako bi si 'za slučaj, da se vendar., stori enKrat konec njegovim političnim umazanostim in lopovščinam, zavaroval varen kot, kjer bi potem prav udobno živel.,.
Pred par dnevi se je namreč poročalo, da, se snuje s posredovanjem in pod vodstvom nekaterih dunajskih bank v Zagrebu hrvaška deželna banka, ki naj bii jo financirali razni večji hrvafcki provincijalni instituti. .„Reichlspost“ pa je razkrila sedaj, da tega denarnega zavoda ne snujejo dunajske banke, niti hrvaški provincijalni denarni zavodi, temveč da snuje to banko Čuvaj sam, te. si tako, kajkbr njegov prednik na banskem prestolu, dr. pl. Tomašič, zar gotovi toplo mesto za svojo neslavno bodočnost.
Naravnoßt neverjeten p«a| je način, kako znja Čuvaj tako rekoč prisiliti razna provincijalna mesta, da se udeleže ustanovitve tegai specijalno njegovega korita. Tako bo soudeleženo pri ustanovitvi te banke mesto Brod s 7,000,000 K; prisilil pa je brodsko mestno upravo k temu nesrečnemu r koraku Čuvajev sin, ki je podžupan v Brodu. Brodska občin aj ■ ima namreč 10,000.000 K premoženj^ ki ga ima! naloženega v ogrskih državnih papirjih; sedaj pa bo riskirala na Čuvajevo zahtevo; in komando 7,000,000 K za banko, katere bodočnost1 je popolnomaf Še negotova»
Deželna banka pa je tudi popolnoma nepotrebna in je naravnost naperjena proti dobro delujoči deželni hipotečni tenki. Imela M edini namen, kakor povdarja tudi vReichspost“, da bi gmotno vzdrževala propalico Čuvaja, M bi naj bil tako za vse nesramne lumparije, ki jih je zagrenil na hrvaškem narodu, potem ,še za zahvalo nadarjen s kneževsko dotiranim mestom r ravnatelja deželnega 'denarnega zavoda. Vsak tea 25 po grbi1, ne* pa bančni ravnatelj, to zasluži Čuvaj in nič drugega.
Srbija*
Kralj Peter je odpotoval dne 16. t. m, y kopališče Kobiljačo, kjer ostane tri tedne, ; potem pa odpotuje v Ribarsko banjo, kjer se bo mudil tudi tri tedne.
Norveškem, v Rusiji, na Švedskem, v Srbiji, v Se-veroamerišfkih Združenih državah.
V	Avstriji so priporočene stenske oblike Weich-selbaumove o poškodbi najvažnejših organov Človeškega telesa vsled alkohola,,
5.	Kako je poskrbljeno za predizobrazbo učiteljstva v alkoholnem vprašanju. Učiteljski kandidati imajo tozadevni pouk v Belgiji 'in tu skrbi za protialkoholna predavanja na vseh učiteljiščih društvo alfefcinentnih učiteljev.
Na nemških učiteljiščih se .alkoholno vprašanje obravnava v zvezi z naravoslovjem.
Na Angleškem skrbi za protialkoholna predavanja na učiteljiščih zlasti gNadebudha, zveza" — „Band of Hope.“
Deloma se poučujejo i,n oborožujejo1 fea protialkoholno vojsko učiteljiščniki na Francoskem, Nizozemskem, Norveškem in Švedskem.
V	Združenih državah severoamerišlkih sle strogo pazi ,na ta predmet na .vseh učiteljiščih. Visak učiteljski kandidat mora napraviti poseben izpit iz alkoholnega vprašanja.
6.	Društva abstinentnih učiteljev delujejo n,a Danskem (500 članov), ina Nemškem (zveza učiteljev '580 članov, zveza učiteljic 1510 članic), na Angleškem je več društev z učiteljskimi člani.
Holandsko društvo abstinentnih učiteljev šteje 750 Članov .ter dobiva vladno podporo.
Enaka društva so ustanovljena na Francoskem (eno), na Finskem (eno), na Norveškem (eno), na Ruskem (eno), v Avstriji (eno s 120 člani)"
Prezreti ne smemo seveda« protialkoholnega odseka v naši Slomšekovi zvezi, ki se še dokaj živahno giblje.
Nekakio najbolj razvita je abstinenčna družba švedskih učiteljev, ki ima 1224 ufcfov.
Svicko društvo abstinentnih učiteljev in učiteljic ima tudi lepo število sotrudhikov (500),
Črnogorska kraljica Milica je prispela na Dunaj in ostane dalj Časa tam,
Bolgarija.
V	londonskih dvornih krogih se govori, da pride bolgarski car Ferdinand s parico, princem Bori-sem, in ministrskim predsednikom iGešovom na jesen oficijelno obbJkat angleški dvor.
Amerika.
Panamski kanal,
V	zbornici Združenih drž# severoameri'ških je 'Moore vložil načrt zakona, ki' pooblalšča državnega tajnika, da stopi z Anglijo in z drugimi državar mi v pogajanja zjaraDi neyitralizira|nja, panamskega prekopa in zaradi razdelitve stavbnih in vzdrževalnih stroškov med prizadetimi idrž|avami. Zakonski načrt pravi, da bi nevtraliziranje kanala znatno znižalo vzdrževalne stroške ter koristilo trgovini in pa Svetovnemu miru.
Raznoterosti.
Evharistični shod na Dunaju. Osrednji odbor za lavantinsko škofijo je imel dne 16, t, m. zopet sejo. Iz| nje objavimo sledeče:	1.. Število udeležencev
je doslej že naraslo nad 800, 2. Vsi udeleženci iz lavantinske škofije bodo razdeljeni v tri skupine : Mar ribor, Celje (in Ptuj; v procesiji bo šla vjsada skupina pod tablico z napisom svojega imena. 3, Žara r di' posebnega vijaka ž(e ni nič določenega., a se bo vse potrebno še pravočasno n,3jznanilo. 4. /Osrednji odbor bo najročil za udeležence iz naše škofije posebne znake, da se bomo na Dunaju po njih lahko medsebojno spoznali.
Nevarni operaciji se podvrže pri usmiljenih1 bratih v Gradcu dne 19. t. m. znani ravnatelj III. reda sv. Frančiška p. Filip Ben, Perc. Priporoča se v molitev!
Dr. Josip Ujčič — dvorni kaplan. Pred časom smo poročali, da bosta imenovajna v doglednem času dva nova dvorna kaplana, od katerih bo eden vzet izmed duhovnikov ene n ene niške 1 južno-avstrijjske Škofije. „Primorski list“ zdaj poroča: „Prečastiti gospod dr. 'Josip Ujčič, ' profesor bogoslovja v Gorici, pojde, kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, za dvornega kaplana in vodjo Hvguštinskega zavoda na Dunaju.“ Dr. Ujčič, ki biva že vec let v Gorici, je Hrvat iz Primorja»
Romanje k Mariji Pomijgaj na Brezje priredi letos KršČansko-socialna. Zveza, Vlak gre iz Celja dne 5. avgusta zjutraj in pride nazaj v Celje
6.	avgusta popoldne. Vozni redi in cene so sle<
Iz Celja ob 8. uri predpoldne. Cena: III. razi 6.80, II. razred 11 K. Iz Daèjkega ob 8.14 uri poldne. Cena: III. razred 6.60 K, II. razred ltfnv, Iz Rimskih Toplic ob 8.24 uri predpoldne. Cene : UL razred 6.60 K, II. razred 10 K, Iz 'Zidanega mostu ob 8.39 uri predpoldne. Cena: III.. ra. red 6.20 K, II. razred 9 (K. Iz Hrastnika ob 8.52 predpoldne. Cena: III. razred 6 K, II. razred 8.,50 K. Iz Trbovelj ob 0.16 uri' predpoldne. Cena: III, razred 6 K, II. razred !8.50 K. V Otoče pride ob ,11. uri 48 dopoldne. Nazaj fee peljemo v torek dne 6. avgusta. Vlak vozi nazaj iz postaje Lesce, in bo sprejel romarje tudi na poistaji Otoče, Iz Leso gre vi#: ob 1. uri 15 «minut popoldne, iz OtoČ pa ob 1. uri 30 mi-
7.	Ali so kje abstijnentna društva:
a)	za ljudskošolske učence,
b)	za višješolske učence?
a( Posebna društva za abstinentne učence ljudskih Šol so na primer v Belgiji in sicer (takozvana Šolfeka trezjnostna društva od' leta 1887 dalje. Viodijo jih učitelji.
Na Damskem imajo rajzna labstihentna društva mladinske odseke; enako je tudi v Nemčiji, kjer že sprejemajo učence lvseh ,zayodov od io, do 18, letaj. Tako organizirane mladine je v Nemčiji do 10.000,
Na Angleškem kaj s pridom deluje takozvana „Nadebudna zveza" (Band of Hope), ki šteje nad
3.000.000 otrok.
Francija ima 1305 .raznih mladinskih odsekov), ter okrog 73.000 članov.
' Na Nizozemskem so na nekaterih šola(h pootob-na društva, kakor na Angleškem ,/Baind of Hope.“
Na Norvefškem je okrog 40.000 učencev, ki so udje otroških odsekov pri raznih abstinentnih društvih.
V Avlstriji jhe Smejo niti ljudskošbMki, in niti srednješolski učenci imeti nikaMh društev:; ca Ogrskem se po ministrskem ukazu smejo učenci pod vodstvom, učiteljev udeleževati shodov dobrih temp-larjev.
Na Rumunskem imajo posebne mladinske od-s'eke dobrih itemplarjev.
b) Posebna društva za učence višjih učilišč so na Nemškem:	Germania1 od 'leta 1902 (750 udov);
nemška zveza abstinentnih deklic or! leta 1906 (105 udov); dalje nemška zveza mladih potovalcev: .Wandervogel.
P rjav tako obstoje dijaške abstinenčne in protialkoholne zveze na Finskem, na Francoskem, v Italiji, na Nizozemskem, Norveškem in drugod.
Na Sv&tekem ima hbstinentna zveza učeče ge mladine Švedske že 210 podružnio, izmed teh je 30 za ,gimnazijce (2358 Članov),
nut popoldne ter pride nazaj v Celje ob ,5. uri popoldne, tako da se romarji lahko tekoj odpeljejo se proti Brežicajm, v Savinjsko dolino jn proti Mariboru. Takih kart, s katerimi bi se dalo enkrat prestopiti ,in z drugim vlakom peljati naimaj, ta am železnica ž a i n i dovolila, (Za otroke.nad 4 leta stare je treba plačati kako,r. za odrasle ljudi. Kaki posebni lepaki se ne bodo izdali. Častite [gospode duš|ne pastirje (uljudno prosimo, naj blagohotno opozorijo ljudi na to rbmanje, ter naj botto tako dobri, jda zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nam s tem prihranijo mnogo stroškov. Svoje stroške naj si takoj odštejejo. Karte se pošljejo le' proti gotovemu plačilu. Vsak romar obišjče lahko tudi Bled, ako hoče. Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni treba Zato nič doplačati. Karte je treba naročiti že n a j p o z n ej e do 29. ju 1., ker (drugače ne moremo več naročiti potrebnih vozov. Denar se naj pošle edino-le .na naslov: 'Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta S, Dne 5. avg/usta ne bode nikdo več dobil karte na postaji ali pa na v 1 a -k u. Kdor torej hoče romati z nami, naj ši karto že poprej pravočlasno naroči. — Romanski odbor.
Pesi. dr. Verstovšek ima dne 28. julija po prvem sv, opravilu shod v Gornjem Gradu, po drugem sv. opravilu pa pri Sv. Miklavžu,
Slovenska Dijaška zveza priredi dne 15. avg. v S t, 11 j u v Slov. gor. veliko obmejno Slomšekovo slavnost.
Dr. Pazman — novi rektor zagrebškega vseučilišča. Iz Zagreba poročajo, da je za prihodnje šolsko leto izvoljen za rektorja hrvaškega vseučilišča profesor bogoslovja dr. 'Josip Pazmajn.
Proti evharističnemu kongresu. Dunajski svobodomiselni krogi nameravajo vprizoriti i protestno akcijo proti evharističnemu kongresu. Znani profesor dr, (Ludo Hartmann na|merava ustpyhoviti poseben odbor, ki bi naj deloval na to. da v znak protesta proti evharističnemu kongresu izstopi -čim največ ljudi iz katoliške cerkjvie. Uverjeni isimo, ;da v,sa je^a avobodomiselcem ne bo nič pomagala. Evharistični kongres se bo vkljub vsajanju nekaterih prena-petnežev, ki poznajo svobodo samo na jelziku, v resnici so pa naj večji teroristi, veličastno obnesel. Protestna akcija bo samo odsev .onemoglega srda in je že radi teh nemoralnih predpogojev obsojena k žalostnemu zaključku. Ce pa odpade nekaj suhih vej, ki so bile že do sedaj samo v napotje, to prav nič ne škoduje.
Za razpust Štajerskega1 deželnega zbora plaj-dira v „Slov, Narodu“ od dne 17, t. m, neki .liberalni štajerski „politik,“ Ce liberalcem prav, nam tudi prav. Lepo steno ni, da ta („politik“ zopet premleva vse že tolikokrat zavrnjene libertine laži o Štajerskem deželnem zboru, Posebno lepega spričevalai si s tem ne Idaje. Na 'drugi strani tudi ni lepo, da se slovenski liberalci pripravljajo na ta razpust s tem, da sedaj pri vseh' občinskih Volitvah v deželi, zlasti v ptujskem: okrajlu, hodijo roko v roko z nemškutarji. Ce ima človek le nekoliko narodnega ponosa, «e s šnopsarsko sokrgo ne pajdaši, naši liberalci so pa seveda že ves narodni ponos zapravili.
„Slovenska Matica.“ Odborova seja dne 15. t, m. Gdspod predsednik se v obširnem nekrologu spominja smrti dr. K. Streklja, Nato poroča, da bodo zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, ki jo je pokojni Strekelj malone dovršil, po Vsej priliki izdali njegovi učenci. Matica Slovenska bo mogla priobčiti tudi Štrekljev životopis, s e stravi jen po njegovi korespondenci itd. Vprašanje o nadaljnjem izdajanju JNf. pesmi“ (oziroma ,«Narodnih pravljic“) se bo rešilo, kar se tiče gradiva kot takega in novega urednika. — Ker radi smrti Štrekljeve za letos ne morejo iziti „Najrodne pesmi“, še izda mesito njih druga knjiga. V oceni je obširnejši spis „[Letalstvo“ (Afpijatika), — Nekateri književni predlogi se odkažejo Knjižnemu odseku. Letopisu bodo dodjani inserati primernih tvrdk. Odobre se nasveti Gospodarskega odseka glede cenitve tdrušftvene hiše itd, Za leto 1912 je plača»-lo Šele 1025 članov in poslalo imenike 1 steno 43 poverjenikov. — Pripravljalna dela za Jugoslovansko Enciklopedijo Čvrsto napredujejo ter bodo jeseni že končana. Najtežje gre pri Slovencih z narocbpisjem.
Novoodkriti zlati' rudniki. Petrograjska/ ! brzojavna agentura javlja: V vzhodnem delu saj s antskega okrožja v ruski osrednji Aziji soj odkrili mnogo novih zlatih polj.
5000 K vreden dobitek zaistonj zamore zadeti poleg 400.000 zlatih frankov, kdor naroči turško srečko 'v korist „Slovenski Straži“ na mesečne obroke po 4 K 75 vin. Pojasnila daje [gospod Valentin Urbančič, Ljubljana,
Slovansko clijaštvo na avstrijskih visokih šolah. Na avstrijskih visokih šolah 1 je bilo skupno 36.324 slušateljev. Slovanov je bilo 18,4(50, to je 50.78 odstotkov, Nemcev 15.484 ali, 42.62 odstotkov, 'Ostaj-nek 6.6 odstotkov odpade na Italijane, Mažare, Ru-mune iji druge narodnosti.
Za „Slovensko Stražo“ je darovala mladenka Roza Zelenik taa Hajdinu pri Ptuju lepo š(tevilo že obrabljenih poštnih znamk. Vrli mlaflejnki — hvala lepaU — 'Za ^Slovensko Stražo“ so zložile udeleženke dekliškega shoda v St. Lenartu pri Brežicah 'dne
14.	t. m. 7 K 37 v. Hvala lepa! — Anton Žnidar iz Tepanj je daroval „Slovenski Straži“ 10 K, Se mnogo posnemovalcev! — Mesto udeležbe na slavnosti srebrno-mašnikov v Kozjem je mala družba o jpriliki
sestanka v čast č. g. srebrnomašniku Vidmajerju nar brala 15 O za „Slovensko Stražo,“
Liberalcem v album.
Pravljica je po mojem okusu najprijetnejša oblika pripovedovanja., V1 lahkem,, tekočem Slogu, brez umetnih perijod in brez neumljivjib seutenc nam pove največje resnice in izreče najtežje obsodbe. Brez pikrih bosed, v. prikugljivi,; preprosti obliki je v njih ljudstvo zbralo najvažnejše življenjske skuštaje m če človek čita najstarejše pravljice, vedno najde v njih zdravo jedro, ki ima vkljub višem življenjskim spremembam še, vedno popolno veljavo.
Pravljico o ježu in lisici poznate, Ce jo prenesete v človeško življenje, jo najdete vsak dan potrjeno. Zlašti ajduelna bi bila, če bi tudi povedala, kako je lisičin brlog žalostno propadel, ker jež ni znal skrbeti, da bi g;a ohranil.
Bilo je v lepi deželi tam za gorami. Db pogrnjenih mizah in polnih loncih so sedeli debeiunàsti staripi, Pod mizo so se prekopicovali (nenasitni pilar diči. Grizli so na vse strani, da bi prišli do velikih loncev, Vznevoljeni, v komodnoSti živeči starini so se konečno nekoliko umaknili. Nenasitna požrešnost mladičev je bila pa prevelika in lonci so se izpraznili. In prišli so glasovi iz lepe dežele o velikem pomanjkanju in silni bedi. Nikdar /siti mladiči so pahnili .v nesrečo celo deželo,
Zopet' v drugi deželi so, staripi, da bi se ubranili mladičev, postavili za te posebne, bogato obložene mize. Ni minulo dolgo in mladiči so pognali po grlu vse, kar jim je bilo predloženega in že stegujejo roke po mizi starinov,
V tretji deželi so se delali mladiči bolj skromne. Prijaznega, smehljajočega obraza so se skušali vriniti v zbor starinov. Nekateri so imeli srečo in so prišli do prijetnega uživanja. Pri tem pa zopet piso poznali nsbene meje in so povzročili obilo gorja, A drugi so pa morali ostati tam zunaj, ker so se star rini oplašeni po vzgledih postalvili po robu. In sedaj Čakajo tam zunaj v hladni Vsakdanjosti, mesto da bi bili na svatbi. Nekoliko težko jim je to, a če se jih podraži, da nestrpno Čakajo, da bi se odprla vrata v gostišče, so vznevoljeni dn sveto zapikajo.
Ali se vam ne zdi, da je v teh kratkih pravljic,ah povedana vsa zgodovina liberalnih strank na Slovenskem. Kjer odprete povestnioo, povsod čitate o hudih bojih med starini in mladini, kakor vinjete pa krase strani razni polomi, N;a eni 'strani vidiš Agro-Merkur, na drugi Glavno posojilnico, na tretji Trgovsko obrtno, na četrti Zvezno' tiskarno, obrobljeno s spominčicami na „(Narodni Dnevnik“ itd,, na vsaki nekaj drugega. Ker so povestnice neslavne in kratke, je skoroda premalo strani za vse polome, ki so jih že povzročili liberalci. In če ponovite na račun naših liberalcev te očitke, ki so že izraženi v /pravljicah, se vam delajo ogorčeni in vse zanikajo. Gospod Špindler na primer nam je z ozirom na najš članek „Liberale,em v album“ poslal naslednji zanikujoč popravek :
»,!. Ni res, da težko čakam trenuikaj, ko bo stari dr. Sernec izginil iz pozorišjča, da dobim takrat uradniško mesto pri liberalni posojilnici, ampak res je, da mi kaj takega še na misel pl prišlo ; 2., ni res, da povdarjam, da imam gotova toliko, Če ne več, sposobnosti za posojilniškega uradnika, kakor, Prekor-šek za ravnatelja pivovarne 'in, Benjamin Kunej za revizorja posojilnic, ampak res je, da tega nisem nikdar poudarjal; 3, ni res, da so to le bolj skrivne želje moje, ampak res je, da teh želj sploh nimam.
Koliko je pa tako zanikanje vredno, nam itak pove pravljica. Da, da, v pravljicah je vedno resnično jedro.
Štajerske.
Mariborske novice.
Katoliška .mladeniška Izveza v Mariboru ima v nedeljo dne 21, t. m, popoldne izlet v Kamnico, kjer ima v gostilni gospoda Perko zata/avo s telovadbo in petjem in drugimi razvedrili. Vstopnina 40 y.
Slovensko trgovsko in obrtne (društvo, v .Mariboru priredi v nedeljo dne 21, t. m. v Rušah veliko ljudsko veselico v prijetnem gozdu za' kolodvorsko restavracijo. 'Zabava bode vsestranska, ker je poskrbljena za. razne šotore, plesišča itd. Sodeluje popolna godba mariborskega Glasbenega društva ter naravnost iz Zagreba1 naročena hrvaška narodna godba v svoji narodni noši. Začetek ob 8. uri popoldne. Vstopnina za osebo le 30 vinarjev. 1 V slučtaju slabega vremena se ta veselica preloži ' na dne 28. julija,
Maribor. Na cesar Fr. J. I. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je bilo v šolskem letu 1911-12 36 abiturientmj, in sicer 21 za nemški in slovenski, 15 za nemški jezik. 11 jih je napravilo z odliko, i ima pa čez 2 meseca preskušnjo. So pa sledeče: Balon Ivarika (z odliko), Cvetko Cecilija, Brandi Jožefa, Fischbach Štefanija (z odliko), Fischer Ljudmila (z odliko), Freismuth Marta (z odliko), Gajšek Marija, Guštin Santa, Hauser Dora, Holzer Gabrijela, Hromatka Kornelija (z odliko), Jaunik Pavla, Kobal Josipa, Koban Ivana (z odliko), Laure Marija, Lorber Marija (z odliko), M-ajdič Irma (z odliko), Matek Marija, Muehar Elizabeta, Osterc Ana (z odliko), Peternel Ljudmila, Polič Ivana, Samobor Ivana, (z
odliko), Rebolj Frančiška, Reicher Ljudmila, Rozbaud Ana, Schweiger Amalija, Steiner Ivana, Sekirnik M. (z odliko), Stpck Ana, Sušnik Ana, Teušič Marija, Trutsehl Filumena, Vodopivec Gizela, Znane Josipa in Žerjav Marija.
Mestni občini v uvaževanje. vlV mestu samem, tudi v njega okrožju, se opaža mnogo nedo$taikov, ki se bo,do’menda še le takrat odpravili, ko se bo pripetila kaka večja nesreča. Avjtomobili in kolesarji, da celo vozniki divjajo po ulicah, da je strah in groza, V drugih mestih mo'ria na križpotjh, kjer je promet Ivečji, službujoči stražnik paziti na red. TfU v Mariboru je drugače. Na najbolj obljudenem križišču magdalensl^ega predmestja, tam kjer se križa Tlržaška cesta z Josipovo ip starim mostom, tam je sicer stražnica,, toda stražarja ni nikdar videti nobenega, 1 In raVno; tja spada ostro oko postave, da jprepreČi nesreče, Tu prileti kolesar po Jožefovi cesti, tam avtomobil jpo mostu. Ali je (sploh dovoljeno v mestih, da se vozijo kolesarji po tako strmih potih? Preprečite -ta nedostatek, dokler je še čas, joredno se pripeti kaka večja nesreča, — 'Od kedaj je dovoljeno, dia mladi, nedorasli dečki porabljajo javne ceste ter tam nadlegujejo pasante, oziroma spravljajo s svojo nogometno žogo (Fussball) v nevarnost okna in pa sploh tujo lastnino?! Ce pogleda|Š sodnijsko ulieto,' pa misliš, da si tam na kafkem vežbališču. Želeti je, da se tudi ta nedostatek odpravi! — Ni dovolj, da se je pred kratkim dogodila v magdalenskem r predmestju težka nesreča, ker je kolesar imel pred seboj na kolesu otroka, mestni magistrat še vedno ni prepovedal jemati na kolo koga drugega. Seveda, nemški o-čanci imajo s prepiri radi tako neumno naloženega novega mostu preveč opravila, se ne utegnejo brigati za potrebe in nedostatke v mestu,, policija je pa najbrž samo za „varstvo“ (?) nemštva: tu, -ski.
Izginil je, kakor poroča „(Marburgereah, re-stavrater tukajšnje „Gambrinushalle“, Poye, dne 10. t. m. Na kolodvoru so ga (videli, da- je vstopil tam V vlak, ki vozi prod Koroškemu, Bržčas je pobegnil v Ametriko, ‘ker je že enkrat tako naredil. Vzel je seboj seveda |ka.r je imel denarja,, ženo je pa prepustil svoji usodi. Res, ljubezniv nemški brajitec !
Osumljeni umora vsled zaistrupljenja. Dne 4. julija t. 1. je umrl vsled Zastrupljen j a z arzenikom v tukajšnji vojažjki bolnišnici prostak (26, domobranskega pešjpolka Franc Rožič, Tiakrat se je smatralo, da je izvršil Rožič [samoumor. Dne 17. t. m. so pa zaprli njegovo ljubimko Ano Kovač, njenega očima A. Kohlbergerja, njegovega hlapca Avgusta Vertiča, ki so vsi iz Šobra pri Kamnici, ker so osumljeni, da so Rožiča zastrupili. Izročili so jih tukajšnji okrožni sodniji.
Padel raz strehe. Hišni posestnik Urba/jnŠek je popravljal streho na svoji hišici, Kio je dne 18. i. m. zjutraj zopet pričel z delom, ni opazil, da je bilo nekaj strešnih zapenjač zrahljanih. Nič hudega sluteč, stopi na strešno ogrodje, da. zopet1 prične z delom. Zdajci se mu zgrudi skupaj ogrodje- in nesrečnež pade na tla. Pri tem ga je zadeli nek tram tako rnpöno ob glavo, da je obležal brezzavesten. Po dolgem trudu so ga izkopali iz razvalin. Zadobil je razen nekaterih manj nevarnih zunanjih (tudi težke notranje poškodbe.
Nesreča. Danes predpoldne ob 11. ur) je padel iz okna prvega nadstropja hiše Koroška [cesta Št» 72 šestletni otrok Ivan Koren. Težko poškodovanega so prepeljali z rešilnim vozom v> bolnišnico. Stariši, pazite na otroke!
„Schäffergasse.“ Ta ulica, ki je v resnici še ni, je dvignila že mnogo prahu v sosedni krčevinski občini. Vsak občan, ki ga opozoriš na to ulice,, te jezno Zavrne: „Kaj pa še, še tega bi nam bilo tre-
ba.	Ce župan Schaffer hoče imeti ovekovečeno (svoje ime, naj poskrbi to na drug način in naj plača s svojim denarjem.“ Stvar je namreč taka: Župan g. Schäffer bi rad, da bi nosila od šole prva ulica njegovo častitljivo ime. Tozadevna, tabla z napisom — „Schäffergasse“ je že čez leto dni gotova inf je stala precej svitlih kronic. Krstiti ulico in obesiti tablo se pa gospod Schaffer še ne upa, ker ve, da bi to vzbudilo med občani veliko nevoljo. Prvič -nima gosp. Schaffer za občino še prav nič takih zaslug, vsled katerih bi se naj po nekolikoletnem županovanju že imenovale po njem kar ulice, na drugi strani imap|a občina toliko drugih prepotrebnih stroškov, da se pravi norčevajti iz davkoplačevalcev, če se izmetava denar za take stvari, kakor je poulična tabla z/a — fc,iSchäffergasise.“ Vse to čuti „skromni in ponižni“ g, Schaffer, zato ostane tako zaželjena tabla lepo skrita. Kakor vse kaže, se Schafferjeve pobožne želje ne bbdo še kmafu uresničile in bo ostala tabla šie nadalje spravljena v kakšnem temnem kotu, mesto da bi na javnem prostoru oznanjala celemu svetu slavo in čast krčevinskega župana. Ljudje za to ulično i-menovanje)/ niso prav nič navdušeni in gotovo tudi občinski odbor ne bo streljal takih kozlov, da bi je sklenil. Bo gotovo še na tisoče’ in tisoče vlakov zdr-Čalo proti Gradcu, predno se bo kak trezno misleč človek domislil, da bi bilo treba odtegniti očeta Schäfer j a pozabljivosti in imenovali po njem ulice. Za sedaj si za svojo osebo preškrbni1 Schaffer zažvižga lahko ono znano: ..Moj up je šel po vodi, le plavaj1-mo za njim.“
Prizor se je dogodil v sredo dne 17. t. m, ob 8, uri zvečer v Tegetthoffi cesti, nasproti kolodvora, tam kjer se križa Vielanclova ulica, V’ najhitrejšem teku, brez luči, drvi samodrč kavarnarja iWaignerja
proti Leitersbergu, Iz Vielandove ulice pripelje prav počasi poätai voz proti kolodvoru. Samodrč, v Katerem se je nahajalo več oseb, drvi, a ne da nikalnega varnostnega znaka od sebe. Na vogalu zjavozi v poštni voz ter poškoduje konja, a sreča je hotela, da se konj ni splašil, sicer bi se bilo lahko več zgodilo, kakor se je. Ko se konečno samod'rč ustavi, skoči iz istega peki gospod dr. TschebuU (Čebul) ter nahruli kočijama:	„Was fährst Du sq schnell?.!“1' Ker je
med tem prišlo že oko postave na lice mesta, se o-glasi kot priča tudi neki poštni uradnik, ia gospod Čebul ga nahruli nekako:	„Was wollen Sie? Mit
Ihnen werden wir bald fertig, Sie haben nichts zu reden!“ Ko poštni uradnik izjavi, da je celi dogodek opazoval ter da je poštni oficijal, se Čebul odreže: „Möchte wissen,, wals für ein Offizial ! “ Krivdo so hoteli na vsak način navaliti na kočijaža;, a značilno je od Čebula tudi to, ko se je izrazil proti stražniku:	„Es ist so nichts geschehen, les ist ja
nur das Pferd* ein wenig verletzt.“ Kaj ne, predno ni vse v kosih, se itak ne izplača, da bi se o temu govorilo? Seveda, 1 če bi se zgodilo to komu drugemu, recimo kakemu Slolvencu, bi že zdavhlo bil pod ključem, ! posilinemci po Mariboru lahko razdajajo, kakor in kadar hočejo. Zadnji Čas je, da se to drvenje po cestah prepove, a zahtevajmo, da se omenjeno družbo strogo prime, ne samo radi prehitre vožnje, temveč radi vožnje brez luči, vožnje brez varnostnega znamenja (trobljenja), osobito pa radi tega, ker v tako ^povzdignjenem“ stanju podvzamejo tako vožnjo, vied katere bi se lahko strašna nesreča dogodila,.
Društvo krščanskih žena je obhajalo preteklo nedeljo desetletnico svojega obstanka prav slovesno na velikem vrtu pri „Gambrinu.“ f -Slavnostni govor je imel gospod Prangner, Udeležba je bila, Kakor že vedno pri vseh prireditvah tega društva, prav obilna. Petje dekliškega zbora in hodba sta ves čas itak splošno veselje povzdigovala.
Sv. Magdalena v Mariboru. V nedeljo dne 21.
i.	m., popoldne po večernicah, ' bo zopet zborovanje podružnice „(Slovenske Straže“ pri Sv. Magdaleni, ;Sloven;ci iz Pobrža, Tezna{, Radvanja, Novevasi in iz mesta, pridite! Naj pride vedno več izobrazbe med ljudeStvo !
Celjske novice.
Marijina družba deklet v Celju obhaja v nedeljo dne 21, t. m. svojo desetletnico. Po .cerkvenih opravilih bo popoldne ob 3. uri v( jvrtni dvorani pri „belem volu“ slavnostno zborovanje. Bodo razni govori in igra v treh dejanjih „V boji“; kajtero je za to priložnost spisala članica domače Marijine družbe. Vstop k tej naši slavnosti je vsakemu dovtpljen.
Fantalinska izzivanja. Dne 15, julija 1912, ko so imeli celjski slovenski maturantje svoj zadnji zar bavni večer v Narodnem Domu, se naenkrat priklati cela tolpa nemških političnih fantalinov, pred Narodni Dom in prično izzivajo prepevati znano „Wacht am Rhein“, Med petjem se je seveda od vseh strani slišal tudi izzivajoči „Heil“, Radi bi vedeli, zakaj oblast in policija takim fantalinom ne prepove nočnega hajlanja in razgrajanja? Ce kak slovenski fant ke-daj, in sicer bolj mirno zapoje ali zanka, mu je poliči ja takoj za petami. Zakaj ta dvojna mera?
Seja občinskega odbora okolica Celje se je vršila v nedeljo dne 14. t. m. Rešilo ' se je ; več točk brez večje važnosti. Liberalni listi poročajo, da se poslanec dr, Benkovič ni udeležil seje in mu očitajo, brezbrižnost. To je seveda pristno liberalno obrekovanje. Povabilo k seji, ki se je vročilo dr, Benkoviču, oziroma njegovemu namestniku, še je namreč glasilo za 15, julija, ne pa za 14. julija. Mesto da bi liberalni poročevalec grajal I tak nered v tajništvu občine, pa neopravičeno napada dr. Benkoviča, ki je neposredno pred sejo zvedel iz privatnega vira, b?a je županstvo zakrivilo pomoto v naznajnilu seje.
Nezgoda. V torek dne 16, t. m. ob 4. uri zjutraj je v Zavodnji pri Celju ustala iz postelje Mar, Olčnik in hotela napravljati zajutrek. Komaj pa je vstala, s(e je zgrudila in se ni več zavedla. Kaj je bilo vzrok hitre smrti, ;se dosedajj še ni dognalo, To je zopet nov opomin, da moramo biti na smrt vedno pripravljeni; N, v D, p,!
Ptujske novice.
Dijaška kuhinja v Ptuju. V drugem tečaju tega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: deželni odbor štajerski 400 K; hranilno in posojilno! jdruštvo v Ptuju 200 K; posojilnica v Gornji Radgoni 40 K; posojilnica v Framu 20 K; profesor Kolarič 15 K; po 10 K: dr. Brumen, Josip Komljanec, Jože Kralj, dekan v Zavrču, Alojzij Senčar, Ferdinand Skuham la in Franc Toplak; dr. Ivan Fermevc 6 K; po 5 K: Kazimir Bratkovič,. Alojzij Brenčič, L. Jerše, A. Jurca, M. Kojc, Fr. Lenart, F. Pšunder, dr. Sagadin, Lucij Selinšek, dr. Štuhec, J, T-oman; župnik na Hafjdinu, Pij V/akselj in M an Ive t Ziöhrer ; 4 K Iv. Klemenčič, učitelj an Gori:! 3 K Avg. Jager; po 2 K: Muršee Žalika in dr. Ravnik; 6 K je poslal F. Zacherl, učitelj v Ljutomeru, z gostije Fr. Skolibar-ja, trgovca na Hajdinu, :z gospodično Lojziko Juršo iz Branoslavec. Odbor dijaške kuhinje se zahvaljuje vsem cenjenim dobrotnikom za poslane prispevke!
Umrl je v Grajdcu tukajšnji trgovec in zastopnik MajdiČevega paromlina) v Celju, gospod E. Vouk. Pripeljali so ga. iz Gradca in pokopali na tukajšnjem mestnem pokopališču. Med zadnjimi spremljevalci je bil tudi gospod Peter Majdič iz (Celja.
S	T R 5£ 2
:	...... • '	■	~	•	'.-.j.-—-... --------—
Delo na dravskem mostu počasi najpreduje. Sicer je pa bil že zadnji čas, da so se naši mestni ljudje lotili popravila. Seveda jim denarja primanjkuje, ker, je treba dati za rafzl/Ičiie narodne namene veliko podpor ! iTiudi splošno je gospodarstvo na jako trhlih nogah,, kakor kaže računski zaključek iz lanskega leta. Mestna žaga, plinarna, pralnica, vse že ima deficit. O priliki bomo v to stran še malo posvetili !
Maturo na tukajšnji gimnaziji so napravili vsi kandidatje. Bili so vsi Nemci, Odlike nima pa nobeden.
Krida. Tukajšnji tovarnar usnja Jožef Pirih je napovedal krido. Načelnik okrajne sodnije je komisar, upravitelj mase pa odveltnik da*, pl. Plachki. Sodnijska obravnava se vrši (dne 24, t, m, ob 10. uri predpoldne.,
Ormožke novice.
Čebelarsko slavnost priredi podružnica za Ormož in okolico v proslavo svpje desetletnice v nedeljo dne 21, t. m., v slučaju slabega vremena pa dne 11. avgusta, na Ptardeku v Lahoncih 1 pri gospodu Brumenu. Z.ačetek točno ob 3, uri popoldne. Na ,vs-poredu je v(elika tombola in polnošteivila godba požarne brambe. Ker je čisti dobiček namenjen naši čebelarski podružnici, se vsi .čebelarji in prijatelji čebeloreje vabijo k obilpi udeležbi, — Podružnični odbor,
Ormož. Slovensko katoliško in izobraževalno društvo priredi s sodelovanjem Mladeniške in Dekliške zveze v nedeljo, dne 28, t, m, na vrtu g. Kalch-brenerjeve veliko ljudsko veselico z zelo bogatim sporedom. Na programu je tudi igra: „(Trije tički“ v 2 dejanjih, burka „Kmet in fotograf“, mešan pievski zbor, srečolov, Šaljiva pošta, konfeti, nastop govornika iz Maribora itd. Med odmori sodeluje priznano izvrstna godba požarne brambe hardeške pod vodstvom g. D, Serajnika, Začetek ob 3, uri popoldne. Vstopnina Iy vrste 8.0 vin,, srednja vrsta 60 vin. in ostale vrste po 40 vin, Ker je namenjen Čisti dobiček za ljudsko knjižnico, se pričakuje mnogobrojne udeležbe. Sodeluje iz prijaznosti tudi pevski zbor odi Sv,Tomaža.
Konjiške novice.
O komisijah. Ljudje pravijo, da razne komisije radi .škode po teči služijo lepe denarce. Kmetu škoda — uradniku korist! Avstrijska uprajvua modrost! Kdor nima, tistemu je postava: daj, kdor ima, temu se ponuja: na! Slabšega gospodarja v celi državi ni, kakor je vlada. Pri nas uživa veliko čast tisti, ki nas vodi na kant,
„Sonnwendfeier.“ Nemško solnce se je obrnilo (Sonnwendfeier). Naše Nemce je to taiko razveselilo, da so si najeli godce. Tako« jim je bilo temno pred očmi, 'da so zvečer po cestah luči seboj nosili. T^ko jih je bilo strah, da so kričali kakor besni. No, pri Sutterjevem „Jsoncu“ in vencu,, in sviQCU se zopet umirili.
Lutrovstvo. Celjski lutrovski vikar namerava baje pogošče obiskovati par svojih tukajšnjih evangeljskih ovčic, Ce te res potrebujejo njegovih naukov (Luther, pravi, da vera sama brez del zadostuje!), potem bi bila morda cela stvar ' neoporeziva. Izzivanje pa je, milo rečeno, če se opravljajo lutrovske verske ceremonije v neposredni bližini' katoliške cerkve. Vprašanje je, ali protestante \fabi v bližino katoliškega svetišča ljubezen ali najsprotstvo do katoličanstva. Ali ni ta pobožnost gola manifestacija v smislu losvonromovcev? Vse kar je prav! Katoliško ljudstvo ne želi (verskega ribanja], afrnpak ljubi mir. Ohranite nam ga!
Za Slomšekovo slavnost prihodnjo nedeljo dne
21.	t. m. vlada po celem okraju veliko navdušenje in zanimanje. Saj bode pa tudi krasno. Na veselo svidenje !
Št. Iljske novice.
Tovorno postajo vendar 1 {dobimo. Dolgo se je pletla La zadeva. Sedaj že poljagajo. nove tire in iz-ogibalnice. Polakove hiše se pri tej stavbi baje izognejo.
Sulferajnsko šolo v St. liju sedaj prezidavajo. Čudimo se, da Šolska in politična, oblast 4pvOli na stari zid vrh tunela staviti nadstropje. Ali ne bodo otroci v nevarnosti? Zakaj pa mora pri stavbah, ki jih plačuje Jkmet, biti ,v veljavi mnogokrat tako čudna strogost? Naj se vendar oblast malo pobriga za šulferajnske (podrtije!
Podružnica kmetijske družbe za St. Ilj, Jare-nino, St. Jakob, Svečino in; Kungoto ima prihodnjo nedeljo dne 21,, t. m. pri Polaku v novi dvorani občni zbor. Voli se novi odbor.
Uganka radi grmovja jpred Sü'dmarkhofom , je Še mnogim nerešena, Dni, ki pa bi jo lahko rešili, pa — molčijo!
Hoöke novice.
Naše ceste. ^Straža“ oHi dne 17, t. m. poroča o slabem stanju ceste, ki pelje skozi trg Sv, Lovrenc. 'Okrajni! zastop paß nič ne skrbi za ceste, bodisi v tem ali onem kraju. Kakšna je cesta, ki pelje iz Reke proti Hočam, zakaj bi ta cesta ne postala o-krajna? Naše občine že tako komaj nosijo veliko breme občinskih doklad. Mariborski gospodje pri .okrajnem zastopu nas sajmo poznajo ob času volitev. Sedaj pokažite veliko ljubezen in nam: ukrenite kaj koristnega.
Nedeljska prireditev. Da se je najša nedeljska prireditev tako dobro obnesla, se moramo še prav posebno1 zahvaliti vsem tistim blagim dobrotnikom, kj so nam poslali1 mnogo (dobitkov;. Kar ste storili, vam prinese obilq obresti. Cast in hvala vam. vrli Hočani !
Letina je pri nas izvanredno lepa, tudi vinogradi nam obetajjo dobro kapljico.
Naši Orli se prav pridno vadijo in pripravljajo na veliko Slomjšekovo slavnost, 3d jo priredi Fod-zveza Orlov! za Štajersko v nedeljo dne ,11. avgusta t. 1. v St, Juriju ob južni železnici. Nastopili bodo nekateri Orli že (v novih krojih, ki jih bo napravil gospod Macuh iz Maribora. Na zdatr!
Bohova. Neimenovana je darovala za „(Slovensko Stražo“ prvi dvekronski novec, — Prisrčna hvala !
Drugi kraji.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Gospod Moge. pišite rajši v („Ostdeutsche Rundschau“ o. cesti, ki pelje skozi vaš „{nemški“ trg. Na tej cesti se dvigajo pred in za vozovi cele megle prahu in sicer tajko velikanske in goste megle, da se je Čuditi, da se še niso vsi ljudje, ki ob cesti stanujejo, zadušili v tem germanskem prahu. In tudi to- sporočite, gospod Moge, svojim vsenemšikim brajtcem okoli „(Ostdeutsche Rundschau“, da je ta prah pristno nemški, zakaj okrajni zajstop mariborski1 je popolnoma v nemških rokah.
Sv.- Jurij v Slov. goricah. (Čuden, a pomemben odlok šolskega vodstva na Vratih Šolskega poslopja.) Naš nadučitelj gospod Pavlin je kot Šolski vodja nabil na vrata šolskega poslopja sledeči odlok: „(Vstop je idovoljen safno pristojnim in poštenim osebam!“ Kaj neki pomeni ta skrivnostni .odlok? Zakaj to povdarjanje „pristojnih in.poštenih oseb“? In kakšni hudimani neki strašijo po lepem našem Svi. Juriju, da je treba izdajati take e di kite ? Ce prav je tedaj vsa stvar precej zamotana, bodo oni, {katerih se tiče, ta migljaj s kolom že razumeli. Cas bi že bil, da bi ga tudi Upoštevali, Pika,
Sv. Trojica v Slov. goricah.: Na praznik dne
15.	a/v,gusta je pri nas velika r mladeniška slavnost. Opozarjamo že sedaj na to prireditev, da se vsak že naprej lahko odloči, da gre dne 15. avgusta, k Sv. Trojici.
Sv. Lenart v Slov. goricah. ,Vi nedeljo dne 2®. avgusta se vrši pri nas v,eliko dekliško zborovanje. Popoldne b'o občni zbor podružnice -„Slov. Straže“, združen s Slomšekovo slovesnostjo.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Ponosen na prvo državno darilo ob priliki letošnjega premikanja konj (pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, nam je ,po gospodu Ivanu Pajtlerju poslal gospod Ijvan Čuček, veleposestnik v Spodnji Voličini, dvekronski novec za našo „iSlovensko Stražo.“ Srčna hvala!
Sv. Lovrenc na Ditav-kem polju. D(a>i 28. L mi- posvetijo naša društva spominu očeta štajerskih Slovencev, škofa Antona Martina Slomjšeka, Predpoldne bo slovesno sv. opravilo s pridigo gospoda dr. KoviačiČa, po večernicah pa v Društvenem domu velika Slomšekova slavnost s slavnostnim govorom go-spoda dr, Kovačiča, deklamacijami, petjem, igro: „(Marijin 'otrok“, Šaljivim prizorom in živo sliko. — Vsi domačini in sosedje ste iskreno povabljehi ! Pokažite z obilno udeležbo, da častite najslavnejšega štajerskega rodoljuba1 in da Še biva Slomškov duh med vami!
Sv. Tomaž pri Ormožu, Čebelarska podružnica pri Sv. Tomažu pri' Ormožu priredi v nedeljo dne
21.	t. m. po rani službi božji čebelarski shod. Pri tem bo predaval znani strokovnjak [gospod J. Jurančič v šoli. Nato se bo vršilo praktično razkazovanje pri najbližjem čebelnjaku. K obilni udeležbi vabimo ude, pa tudi druge čebelarje in prijatelje čebelarstva. — Odbor.
Žetale. Politični shod priredi Katoliško politično društvo za šmarsko-rogaški okraj v Žetalah' v nedeljo, dne 28. julija ob 543, uri popoldne. Shod se vrši v stari Šoli, Govori državni poslanec in deželnega glavarja namestnik g. dr. Fr, Jankovič, Udeležite se shoda vsi Žetalanci. Vabimo pa tudi može in mladeniče iz Rogatca, Sv. Roka in Sv. Florijana.
Kostrivnica. V Kostrivnici se vrši v nedeljo dne 28. t. in. velik dekliški shod, v prosavo. Slomše-kovegja) jubilejia. Udeležijo se ga vse sosedne dekliške 'družbe. Ob 10, uri dopoldne bo slavnostna pridiga in sv. maša. Od 1. do 3. ure popoldne:	veliko
dekliško zborovanje na prostoru pri cerkvi. Ob. 3. u-ri popoldne druga slavnostna pridiga in večernice. V Kostrivnici je škof Slomšek zadnjokrat birmoval, nekaj dni pred smrtjo še posvetil podružnico sv. Rozalije. Družbenice Marijine in druge poštene mladenke vseh sosednih in bližnjih župnij, na (veselo svidenje na kostrivniškem dekliškem shodu!
Sladkagora. Pri nas priredi v nedeljo ‘dne 21. t. m. podružnica „Slovenske Straže“ Slomšekovo slavnost, pri kateri bo govoril Častiti gospod! ! župnik Gomilšek. SladkogorČani, te slavnosti se udeležite polnoštevilno, zlasti mladina pridi! Mora biti to lepa proslava velikega apostola našega slovanskega naroda;
Galicija. Vse dobromisleče fante vabimo, da se mlaJdeniŠkega shoda, ki se vrši pri Sv. Jungerti nad Galicijo v nedeljo dne 21. t. m., udeležijo v obilnem številu. Ob 10. uri predpoldne, je pridiga za mladeniče, pridiguje častiti gospod iz Maribora. Za tem je sv. maša, na kar se vrši pod kozolcem gospoda Mi-
haela Polaka (Cesar) mladeniško zborovanje, na .katerem bo tudi govoril naš državni 'poslanec ' častiti gospod, dr. Korošec. Mladeniči od cvseh strani na veselo svidenje!
Vransko. Katoliško • slovensko izobraževalno društvo priredi dne 21. t. m. v dvorani gospoda Brinovca veselico s sledečim vapore dom: ,1- JOpomin k petju“, poje ;mešan zbor. 2. Igra „(Dve materi“,' igrokaz s petjem v Štirih dejanjih. 8, „(Mladosti ni“ in ,,(Večernica“, poje mešan zbor. »Zapetek takoj po večernicah.
Sv. Frančišek na Stražah. Nedavno je daroval velečastiti gospod! dr. Avguštin Stegenšek, profesor bogoslovja v Mariboru, ' nafeemiu, Katoliškemu bralnemu in izobraževalnemu društvu precej dragocenih knjig. Blagemu dobrotniku izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo ! Ker primanjkuje nafšemu izobraževalnemu društvu gmotnih sredstev, vsled Česar ne moremo knjižnice oskrbeti s potrebnim čtivom, prosimo ob enem tudi druge rodoljube, naj bi se nas spomnili z enakimi darovi. — Društveni odbor.
Slovenjgradec. Vabimo na ustanovni in prvi občni zbor zadruge za rejo noriškega konja v sod-nijskem okraju slovenjgraškem, ki bo v nedeljo dne 21. t. mi- ob 10. uri dopoldne v dvorani' okrajnega odbora v Stevenjgraidcu. Spored: 1. Sklepanje o pravilih. 2. Volitev v načelstvo. 3. Predlogi in slučajnosti. 4. Predavanje c. kr. okrajnega živinozdrajvpi-ha gospoda Franca Pirnata o zavarovanju konj.
Sv. Urban pri Ptuju. Zadnjič napovedan,at prireditev Gospodarskega bralnega idruštva se radi nar stalih težkoč ne more vršiti ob istem roku, temveč se preloži na poznejši ugoden čas.
Sv. Križ tik Slatine* Pri nas se vrfši v nedeljo dne 18. avgusta velika1 Slomšekova slajvnost z mladeniškim .shodom in telovadbo Orlov. Slav/nostni govor bo govoril v cerkvi' in na shodu profesor dr. Medved. Na, to izredno lepo slavnost opozarjamo zlar ati vse mladeniče rogaške dekanije. Upamo, I da bo tudi Dravinjska dolina sodelovala, posebno po man kolskih Orlih*
Tepanje pri Konjicah. Občina Tepanje je bila do sedaj slovenska občina in, je uradovala slovenski, ali vsled sklepa ali brez sklepa, to je njena stvar! Pa so prišle volitve, županstvo je prevzel ugleden mož, tajništvo je prešlo v spretne roke. Čudom smo se Čudili, kako se je mogel „Stajerc“ veseliti jega izida. A zdaj nam jei jasno. Občina si je oblekla’dvojezično firmo, uraduje tudi nemški (če ne bolj nem-ški111 in oče župan so bolj počaščen, Če so Gemeinsteher, kakor pa samo priprosti župan. Te-
ani, dafeč smo že prikrevsali; ni zastonj vela
ij ptujsko-štajerčevar sapa. „(Stajerc“ le pazi, da io n« zadene kap od prevelikega tepanjskega veselja!
Sv. Rupert nad Laškim, Dne 28, t. m. vprizo-rijo nlaši mladeniči v Katoliškem izobraževalnem društvu igro: „Prepirljiva soseda.“ Bode tudi predajanje in ipetje. Naše novo društvo se pridno giblje in ima že precej časnikov in nov gledališki oder* Tore j pridite Številno na veselico!
Dol. Alojzij Podmenik, rudar v Hrastniku, je daroval prvi dvekro.nski novec Slovenskemu katoliškemu izobraževalnemu društvu v ,Dolu, za kar se mu iskreno zahvaljuje odbor,
Dol pri Hrastniku. Kakor je bilo v naši „Straži“' itak že poročlano, ustanovili smo si pri nas dne 30. junija Slovensko katoliško izobraževalno društvo* Marsikomu se sicer zdi to nepotrebno, češ: Saj imamo že Bralno društvo. To društvo, ustanovljeno pred več leti od Ant. Sebata, se je popolnoma izneverilo svojemu prvotnemu namenu, delovati v katoliškem duhu. Z zvijačo so se polastili liberalci vodstva, in sedaj kažejo svojo svobodomiselnost s tem, da so uvedli v knjižnico in, razširjajo branje knjig, kakor: Pod spovednim pečatom itd,, v katerih se nesramno lažnjivo jemlje ugled častiti duhovščini, kar posebno mladini zelo Škoduje, ker s tem, da se izpodbija spoštovanje do duhovnikov, postanejo nepristopni za njih nauke in opomine ter s Časom izgubijo vso vero, Ker pa je v naši fari še velika večina takih, ki ne odobrava tega, zato je bilo potrebno, da smo si u-stapovili društvo, katerega glavni namen bo, razširjati le dobre knjige in časopise ter prirejati poučne govore in sestanke, s katerimi se naj utrdi posebno pri mladini krščanski značaj, Zfato pa je potrebno, da vsi, kateri odobravate takšna načela, pristopite kot člani ali kot podporni udjle. Sicer jih je takoj v začetku pristopilo že 64 Članov, kar je lepo število, a za veliko našo faro vendar premalo. Združimo se vsi, posebno stariši, v krščansko vzgojno delo, da ne bodo imeli naši nasledniki tako žalostnih razmer, kot so na Francoskem in Portugalskem* Zahvaljujemo se tudi vlč. g* dr. Hohnjecu za njegov trud, da je prihitel tako daleč ter nam v krasnem govoru poljudno razložil pomen in korist izobraževalnih društev. Dolžnost naša pa je, da smo hvaležni posebno tudi Častitemu našemu g, župniku Antonu Veterniku, kateri je podaril društvu več sto knjig ter tako omogočil tukajšnjo društveno delovanje* Ravno tako se moramo tudi hvaležno spominjati Ö. g, Leopolda Kolepc, sedaj župnika v Sir ju, katerih prva zasluga je, da se je društvo ustanovilo, V odbor so se izvolili sledeči gg.: Anton Veternik, župnik; Franc Majcen, trgovec; Fr. Štraus, posestnik; Karol Bantan, posestnik;; Mihael Orožen, kmečki sin; Alojzij Tenko, kmečki sin, in M. Štrukelj,
Kapele pri Brežicah. (Nezgode.) Pretečeni (četrtek one lil. t, m. je ob pol osmi uri zvečer treščilo v gospodarsko 'poslopje posestnika Janeza Suier-ja ter ga v trenutku vnelo, ,|Udspdda(tju pod kapom se. ni nič zgodilo, le eno tele v hlevu je na tla o-mahnilo, druga živina -je bila na paših Ljudje so, vi-devši nesrečo, hipoma privreli od! vseh krajev gasit. Nekateri so se odlikovali z velikim pogumom ter z nevarnostjo lastnega življenja branili druga domača in sosedna poslppja, katera so, hivtala (Bogu, vsa o-teli, — Drugi dan v jutro je pa ,v Jaresiavscu padla po nesreči v vodnjak 371etna 'Blaževič Tereza, po-dojmače M aito kova. Srečen slučaj je -bili. da se je ta nezgoda takoj opazila; potegnili so jo .hitro, iz precej globokega vodnjaka. Glavo si je pri tem .globoko presekala ter dobila tudi notranje poškodbe* K njeni postelji sta bila takoj poklicana .duhovnik in pa zdravnik.
Gradec. V nedeljo dne 21, t. m. ob 4, uri popoldan priredi naš. telov,alitai odsek Orel veliko Slom-šekovo slavnost v dvorani gostilne .i„Kaufm,aCjnshaus, Neutorgasse. Ra vsporedu je javna telovadba, slavnostni govor, govori Fr. Žebot iz Maribora, petje, deklamacija in prosta zabava. Graški Slovenci in Slovenke! .Prihitite vsi na to pomembno slavnost, da se zopet navdušimo za naše narodne svetinje in se še .tesneje združimo. Na svidenje!
Koroško.
Celovec. 17. jul.: Pri organ, kurzu je udeleženih nad 30 organistov., med temi trije Štajerci z gospodom vodjo K. Bervarjem, ki je vodja .tečaja, V četrtek zvečer bo sestanek pri JTrabesingerju“ kjer bodo telovadili celovški Orli in peli slovenske narodne pesmi udeleženci tečaja. Res lep napredek za Celovec. Danes v sredo dne 17* t,. m. je koncert na orgijah in sicer v Porečah. Igrali bodo vodja tečaja g. K Bervar in letošnji absolvent je celjske orgljarske Šole:	Kramolz, Kristl, Hauptmann, Vse to prirejata
prečastiti gospod dr. Martin Erlih, prelat, in dr. Lampert Érlih, profesor bogoslovja,',
Primorsko.
V Trstu zavrnjena nemška pritožba? „Narodni Listy“ poročajo, da je kladenski odvetnik dr, Ha|-loušek odposlal tržaškemu sodišču neko pritožbo v nemškem jeziku, tržaško sodišče pa da je to pritožbo naravnost zvrnilo, češ, daj naj jo vloži v italijanskem jeziku.
Izid revizije ljudskega štetja v, Tčstu. Dolgo je trajalo, prednö je prišla vlada na dan z izidom revizije ljudskega Štetja v (Trstu, Se le sedaj je u-radni list priobčil ta izid. Iz njega poistnemamo :	V
Trstu In okolici z vojaštvom’ vred je šitelo dne 31. decembra 1910 domače prebivalstvo 1190,941 duš, ki se je delilo po občevalnem jeziku v 118.9I57 Italijanov, 56.926 Slovencev, 11.876 Nemcev, 2403 Srbo-Hr-vatov, .565 Čepov, 157 Poljakov, 33 Malorusov, 11 Romunov in 13 Maž arov.
Kranjsko.
Poljski minister Dlugosž na Bledu, Dne 16, t. m. je dospel na Bled na letovišče poljski .minister pl. Dlugosz in se je nastanil v hotelu „Lujizino kopališče.“ Gospoda ministra so na kolodvoru slovesno sprejeli.
Umor. (Trgovski vajenec umoril 131etno deklico.) V St. 'Jerneju na Dolenjskem je 141etni Avgust Kopitar iz Krašnje, trgovski vajnec pri Valetu, zvabil 131etuo Angelo Hrastar v sklad.,išče poleg pošte, kamor je deklica šla po opravkih. Ondi je deklici zamašil usta s svežim cementom, jo oskrunil' in jo toliko časa bil s kla|divom po glavi, dai je izkrvavela. Truple umorjene deklice so našli šele naslednji dan. Morilec je svojo žrtev skril v senu. Morilec 'še je sam izdal, ko sli je preoblačil krvavo srajco.
Smrtna kosa. Dne 17. t. m. je umrl v Ljubljani profeišor II. ljubljanske državne gimgazije A. Peterlin. Naj v miru počiva!
Hmelj.
'žatec, dne Tl, julija.
V pretečeni poročilni dobi so cene hmelju vsled ugodnega' stanja hmeljskih nasadov: zopet padle. Povpraševanje po hmelju, je bilo malenkostno, raz,pečalo se ga je le bore malo. Po tujem hmelju se je v tem tednu le skrajno malo povpraševalo. Cene so bile le nominelne in so se gibale med 150 K do 220 K per 50 kg. Sklepčno razpoloženje zelo mirno s padajočo tendenco.
Up na bogato žetev postaja vedno večji. Toplo vreme, zadosti deževja, vpliva ugodno na razvoj hmeljskih nasadov, ki so v obče bujne rasti, in Še celo poprej v rasti zaostali nasadi so si zelo opomogli. Močen dež je pregnal mrčes, le žal, da se je tu pa tam vsula vmes tudi toča, katera je napravila precej škode. Prezgodaj bi pa bilo, Če bi se po sedanjem stanju napravila cenitev hmeljske žetve, toda lahko se smatra, da, Če ostane vreme tako trajno ugodno, se je nar dejati dobre, po nekod celo prav dobro srednje hmeljske letine.
Stanje hmeljskih nasadov v vzhodnji Štajerski je dobro se razvijajoče, rastlina raste že Čez hmeljske droge, mrčesa ni.
Na južnem Štajerskem je rastlina zdrava in so zelo lepo razvija, poganja pia tudi precej stranskega bičevja, ki že po največ sega čez droge. Po nekod je pa toča pobila*
Stanje setev na Ogrskem, Dne 8. t, m, je Badalo ogrsko poljedelsko ministrstvo poročilo o stanju žetev in Setev na Ogrskem. Ceni se, da se bo pridelalo pšenice 47.28, rži 14.12, ječmena 14,50 in ovsa 11.70 milijonov meterskih stotov. Zadnje, poročilo z dne 29. junija je cenilo pšeničnega pridelka na
47,00	in rženega na 14.10 milijonov mdterskih stotov. Koruza povsod prav dobro kaže, 'krompir ~ je zete Igu, stanje sladkorne pese in Stročja je tudi povoljno.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
22	Fer. 2. S Mariae Magdah Poe n it. dupl. o. a. Invit.
et Hym. (e 1. Vesp.) ppr. Ant. Ps et t. de Fer. rei. ppr. le. Ad Land. (Hym. t. et Ant ad Bened. ppr.) et Hör. oia. de Fer. a cap. de Coi. Or. ppr. In M. Gl. Cr. Vesp (Ant et Ps. de Fer.) a cap. de seq. oom. praec. (ppr. le.) et S. Liborii Ep. C. (Or. Da, qaae-snmns) Compì, de Fer.
23	Fer. 3. S. Apollinaris Ep. M. dnpl. c. r Invit. Hym.
et B- de Coi. Ant. Ps. et t. de Fer. rei. ppr. le. Com. S Liborii in Land, (et Her. oia. de Fer. a cap. de Coi.) et M. Gl. In 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. rei. de Coi.) com. seq. (in P. L.) Compì, de Fer.
24	Fer. 4. Vigil (s. ieiun.) S. Christin*e V. M sem. c. r.
oia. tt heri et in Dir. not. Ad Land. Suffr. et ad Prim. Prec. (I. le.) — Vesp. de seq. (ppr. le.) sine com. Compì, de Dom.
25	Fer. 5. S. Jacobi Ap. dnpl. 2. el. c. r. oia. nt ppr.
le. Com. S. Christophen M. in Land, (et Hor. Ps. de Dom.) et M. inxta Dir. (omitt. imper.) In 2. Vesp. com. seq. Compì, de Dom
26 Fer. 6. S. Annae Matris B. M. V. dnpl. 2. el.
c. a. oia. nt ppr. ie. Ad Land, et Hor. Ps. de Dom. In M. Gl. (omitt. imper.) In 2. Vesp. com. seq. (ppr. le. in P. L. vel App. Brev ) Compì de Dem.
27	Sabb. S. Pantaleonis M. dnpl. e. r. Invit. Hym. et Bi-
dè Coi. Ant. Ps. et Hf. de Fer. LI. 1. Noct. de sor. oco. rei. ppr. le. Ad Land. Ant. ppr. Ps. de Dom. — ad Hor. antem oia. de Fer. — a cap. de Coi Or. ppr. ln M. Laetabitnr. Gl. Vesp. (oia. nt in Sabb., Ant. ad Magn. ppr. le) de seq. com. pr tee. et Ss. Nazarii ete. Min. (b. a. simpl.) Compì, de Sabb.
28	Dom. 9. p. Pent, de ea, sem. e. vir. oia. de Dom. (nt
in Psalt. et ppr. le.) Com. (sine L.) Ss. Nazarii etc. Mm. in L. et M. Gl. 3. Or. A ennetis. Cr. In 2. Vesp. (Ant. ad Magn. ppr.) com. seq. (Or. Exaudi) Ss. Nararii etc. Mm. ae Ss. Felicia etc. Mm. Compì, de Dom.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Blagor človeštva je lekarnarja A* Ttìierry-ja balzam in centifolijsko mazilo* O svetolvno-znanem u-spehu istih kričajo premnoga pohvalna pisma. Ta, glede zdravilne moči neprekosljivi zdravilni sredstvi, se ne pokvariia nikdar, prineseta pa vsikdar pomoč iri uspeh., V nobeni hiši naj ne manjkata, pač pa je paziti pred ponarejenimi, kä so prež vrednosti in tudi kažnjiva, Thierryjev balzam, 12 malih, ali pa 6 velikih' steklenic, stanejo 5 K 60 vin., in Thierry-jevo centifolijsko mazilo, dve dozi, staneta 3 K 60 vin. Pristno le v lekarni „Angela varuha“ A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu.
Svetovnega pomena je iznajdba profesorja Loe-ba na podlagi znanstvenih paziskavanj, da krožijo v človeškem organizmu električni toki, ijn tako tedaj življenje ni nič drugega, nego elektrika, in bolezen ni nič drugega, kakor pojemanje te prirojene elektrike* Tedaj je pa možno, da se s pomočjo električnega trika zdravijo take bolezni, ki kljubujejo drugim načinom zdravljenja. Dolžnost vsakogar je, da se seznar ni s temeljnimi principi zdravljenja potom elektrike. O tem je izšla krasna, 64 strani obsegajoča knjiga, ki se na željo dopošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto, Razpošilja jo: „Elektro-Vitalizer“ zdravilni zavod, Budimpešta VI, Theresienring 7, Mezzanin 174,
Le resnica iz ust izkušenih ljudi dokaže več, kakor vsako lastno poveličevanje. Dr. Neugehauer na Dunaju piše: Vaš Elzin fluid je priporočal prijatelj nekemu 831etnemu starčku, ki je bolehal vsled otrp-nenja žil-odvodnic, da odstrani živčno slabost v nogah. Drgnenje z Elzinim fluidom mu Je v resnici pomagalo, in mož hodi sedaj brez bolečin* Zdravnik dr-Schmidt pa piše: „Z Vašim Elzinim fluidom sem dosegel pri bolnikih uspehe, ki so me preseriečili. Priporočam torej to zdravilna sredstvo,.“ Feller jev in Elzin fluid* se naroči v lekarni E. V. Feller ja v Stubi-ci, Elzin trg 264, Hrvaško. 12 majhnih ali 6 velikih steklenic se dobi za 6 kron s poštnino vred.
II najem se odda
tako] Šeutakova gostilna združena z mesarijo na Vranskem. Gostilniško poslopje je v sredi trga, v najboljšem stanja, z mnogimi sobami za tajoe, dvorano za veselice, lepim senčnatim vrtom, ledenico, hlevi itd. Ponudbe do 5. avgusta. Selakov! dediči.
Št. 17107.
RAZGLAS.
Pri okrajni bolniški blagajni v Šoštanju se odda takoj mesto
blagajniškega in računa-vodje.
Prosilci s primerno predizobrazbo, kateri zamorejo slično službovanje dokazati in morejo obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi zmožni biti, naj vpošljejo svoje primerne opremljene prošnje c. kr. okrajnem glavarstvu Slovenjgradec najdalje do 31. julija 1912.	C. kr. okrajni glavar:
Poiger 1. r.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice-
Akratotherme'360 C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.	134
—....;; Sezona od 1. majniia do 1. oktobra. =====
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča
ss*
Ni treba si glavo treti !
11 Najboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna
semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
fl\llan Hočevar Celje
tik farne cerkve.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in r vsakem oziru nedosegljive pedi iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska ratpoiiljalnal R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Srečke v korist Slov. Straži
prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaja bogasfVO. Nihče naj ne zamudi
žrebanja turških srečk dne 1. avgusta 1912 pri
katerem bo vzdignjen glavni dobiček čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko
v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje sa Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana. 153
-----------------:------------n
Velečastito dahovščino in gospode bogoslovce opozarjam na bogato zalogo
lastnega izdelka.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov
Maribor, Grajski trg štev. 2.
pohištva
XXXXXXXXXXXXXXXXMXXXX
Slovenci pozor
Pristna srebrna ura K 7--
Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2~—
Pristna srebrna verižica_
damska K 3 40
Zlata ura
. K 28-
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal rapaširane ure po zelo nizki ceni.
Očale! 'Budilke! Uhane!
Urar, očalar in zlatar
Funü Bureš
Tegethofova cesta it. 39.
^eeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeoee
Veletrgovina s papirjem.
Na debele!
Na drobno !
Goričar & Leskovšek Ü Zvezna trgovina £1!
Celje : Graika ulica itev. 7. J | Celje, Rotovška ulica itev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja :: pisalnih in risalnih potrebščin. ::
J) Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
GoeooeeoGoeooeeeeeeeeeeoeeooeoexHKTOoeoooe

ìl.
w
štajerska narodna steklarska
Ha debelo!	trfJOVina	Ma drobnoi
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
j Spodnještajerska ljudska, posojilnica v Mariborn I
^	regisfr©vana zadruga z neomejeno zavezo.	W
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4‘/a°/ . proti tri mesečni odpovedi po 48/i»/0, Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago _(šek konto 97.078). Bentni davek plača poBojilaica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o> vknjižbo sploh po 57.%. na vknjižbo in poroštvo po 5’/*7o na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila, se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. are popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Katoličani ! Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo,-
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla“ za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd, za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno!
Postrežba točna!
	Ne pozabite	
		
	Volno, sukno (stote), cajge, modno	w
0) |A	periino blago, preproge, odeje, koce,	
Ul	platno in vse manufakturno blago	
w	kupite najbolje in najceneje v domači	m m
(8 m	trgovini	Se m
H		S3
a o a» e.	M. E. Sepec,	1
—-	Maribor. Grajski trg. mse» Burgpl&tz«	
'amozaupnost in krepkpvollncst
označita zdravega človeka, medtem ko bolnega upeha najmanjši telesni in duševni napor.
Če tulite, da vaše zdravje ui povsem povoljno, če trpite na protinu, bolečinah v križu, če tožite o glavobolu, ö slabem spanju in o motenju v prebavi, tedaj rabite elektriko in dosegli boste presenetljive vspebe.
O zdravljenju potom elektrike smo izdali zanimivo, krasno izdelano, 64 strani obsegajočo, obširno in znanstveno knjigo, katero
9C* zastonj in poštnine prosto *96
brez vsake obveznati dopoš-ljeno. (Za ženske posebna
izdaja.)
Obiščite nas, Vam pošljemo breplačno način našega zdravljenja, ki vam v originalu predočujejo veliko ti-sočev zahvalnih pisem
,Elektro Vifalizer“, zdravilni zavod, Budimpešta VI.,
Theresienring s-t. *5% Mezzamn
»r*
Izurjena kuharica in gospodinja,
ki je bila blizu 20 let v Župnišču, išče enako službe. Nastopi takoj. Naslov pri upravništvu.	162
Kdor hoče, da imajo njegovi inserati vspeh, inserirà v »Straži« !
Naše zelo moderno opremljeno specialno tovarniško podjetje stoji že
nad 40 let na čelu
tovarn za stiskalnice in je v strokovnjaških krogih
ns najboljšem glasu.
Zahtevajte specialni .cenik št.451a o stiskalnicah za vino in sadje, o popolnoma opremljenih napravah za stiskanje prešanje, v hidravličnih stiskalnicah in mlinih za grozdje, w	mlinih za sadje ih, grozdje o sesaljaah na dvigalo,
%^nad 700 kolajn m prvih darli itd.
PH. MAYFARTH & Co.
Specialna tovarna za izdelovanje strojev, ki se rabijo pri pridelovanju vina 1500 delavcev. in sadjevca. Wien II«, Taborstf. 71. Zastopniki se i?čejo.
m,--«»
Motel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta =-» št. 5
Le pristna s to le 61] *8**1«
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
; je najboljša za zobe. j
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Darili za birmo !
£
£
Velika zaloga ur, dragoee* «osti, srebrnina in optičnih stvan po vsaki osni.
Titi st «krskil lite». sonili nttatf SranofsD® od 28 do 280 K. Niklas ta remont.-ur*	E	8'60
Pristna srobrna ura	„	T—
Original omega tura	„	IP" -
Kuhinjska ura	,	, 4*—
Budiljka, niklasta	8*-—
Poročni prstani	2.™
Srebrne verižio	,,	2 —
— Vodietns jamstva --
Nasi. Oietinger
IM. Fehrenbacb
sirar in očalar un Maribor, Saapeaka rito» 26.
laerakr«.
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, čejsi hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko.
Mestna lekarna pH c. kr. ,Orlu>( v Mariboru
Qla^nS trg tik roiovta.	131
S omišljeniki in prijatelji ! Pridobivajte Straži novih naročnikov! Straža stane do konca leta samo 6 E.
Stavbeni in umetni ključavničar oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek, Celje
Poljska ulica st. 14.
Se priporoča zadrugami, občinajm, korporacijam in zasebnikom z(a cenjena napočilai, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata,, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi1 premostne (Briickenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem Sploh vsa v mojo atroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, cebul-cek, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kakovosti, najboljše vrste se dobijo v Veletrgovino s špecerije in x deželnimi pridelki'
Anton Kolenc €sü
Graška ulica št. 22.
Ä debelo!	Ha, Irobßöä
Istotam se kupi vsaka množina želoda in deteljnega semena domače detelje.
n““' A. THIEItlLY'A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega b&Isama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja m Strogo kaznuje. ]—r Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrolnem kataru, pa bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno poWA-Huenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, bri slabem toku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry-a
saka« pristno
centifolijsko mazilo
|e zanesljivo in nagotovejšega učinka i pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetji tvorih, odstranjuje vse tuje snovf h*4|z ^eiesa jn radi tega dostikrat na pravi.
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Narod siTLekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
«u	... z..	h Centrala: Lluhliana. Podružnice: Spljet, Celovec,
Podružnica Ljubljanske	t«*. m««*, g«**
Ä Delniški kapital: 8 million kron.
Rezervni zaklad fez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po MT
od dne vloge do dne dviga. v. ...
Rent. davek plačuje banka t* svojega. C1SIIH
Kreditne Banke
Celju.
Ziloznik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.