Navodilo pridelovalcem sladkorne pese
Dipl. ing. Zorec Bgon
V   okraju   Ptuj   je   po  planu   zasejane
200 ha sladkorne  pese. Hotel bi v nekaj
odstavkih   prikazati   agrotehniko    (nego-
vanje)   te   zelo   važne   kulturne   rastline
Sladkorna  pcsa  je  že  vzklila.   Morda b
| se našel kak  kmetovalec,  ki bi iz malo-
j marnosti pustil kalcčo se sladkorno pcso
I sami sebi.
Če hočemo doseči velike pridclke slad korne pese, ni dovolj, da ie zemlja za setev dobro pripravljena. Peso moramo tudi preko leta dobro obdelovati. Ko pa vzklije in so vrste že vidne, pričnemo takoj z okbpanjem in to le mcd vrstami. Plevel v vrstah oplejemo z roko, Prvo okapanje naj bo plitko, da prerežemo mlademu plevelu korcninice in da raz-bijemo  površinsko  skorjo.
Namen vsakega okopanja je, da uničiš plevel, da razrahliaš zemljo, razbiješ po-vršinsko skorjo in s tem prekineš lasnice, tanke ccvkc, po katerih se pretaka kvi-šku voda. Z druge strani pa z okopava-njem doscžeš, da prispe v zemljo činx več zraka, ki je nujno potreben v zemlji raz-nim koristnim baktcrijam ter mik-oorga-nizmom. Le-ti namreč razkrajajo zemljo in gnoj v take kemijske scstavinc, ki jih rastlina lahko s svojimi koreninami sprej-me, da si iz njih zgradi svoje telo, to je v našem primeru debela korenina in listi sladkorne pesc.
Ko dobi pesa štiri liste, jo je treba začeti rcdčiti. Peso, ki je zasajena gosto v vrstah, oddaljenih 40—50 cm, razredči-mo tako, da ostane v vrstah na enem mestu samo po ena rastlina v oddaljeno sti 25 cm druga od druge. Opozoril bi pridelovalce sladkorne pese, da je redčenje pri obdelovanju pcse najvažnejše opravilo ter. mora   biti   pravočasno   oprav-
1 j e n o. Z dobrim in pravočasnhn redče njcm bomo prav sigurno pridelke pove čali, s slabim in zamujenitn pa jih zni žujcmo. Pri redčcnju mora kmetovalcc paziti, da so rastline pravilno oddaljene druga od druge, t. j. vsaj do 25 cm. Pre-gosta pesa ostane drobna in daje majhen in nizek pridelck, preveč redka — čez 30 cm oddaljena pa tudi. Na enem mestu moramo pustiti samo eno najkrepkejšo rastlino. Če jih pustimo več, dve ali celo tri, se slabo razvijejo in ostanejo drobne. Dalje jc nujno, da se pri redčenju pazi, da ne posekaš koreninc, ker je pcsa še nežna Ko redčimo peso, moramo okoli vsake posamezne rastline zemljo okopali in jo očistitl plevela. Tudi med vrsiami je potrebno zemlfo okopati, razrahljati in očistiti.
Izrednega pomena je, da se sladkorna pesa pravočasno razredči. Ko ima 4 liste, jo je lahko redčiti. Ni strahu, da bi ji ta operacija škodila, da bi $e posušila; nasprotno, pcsa bo začela bufnefŠe rasti in se razvijati Če se pesa čimpreje raz-redči, ima več časa za razvoj in bo de-belejša.
Pridelovalcc sladkornc pesc opozarjam (iu se ponavlja napaka), da sladkorna pesa ne prenaša presajenja. Po presaje-nju se sicer prime, toda koren se raz-rašča v stranskc vcje in ostane droben Zato pri redčcnju ne moremo računati, da bomo prazna mesta izpopolnili s pre-sajenjcm.
Štirinajst   dni   po   redčenfu   se   pričnc glavno okopavanje. Zdaj je korenina pcsc že precej razvita in moramo globoko oko pavati, da pride čim več zraka v razrah-,i ljano zemljo.  Scveda  moramo  paziti, d I ne  poškodujemo  korenine.   Pri  glavnem
okopavanju moramo vsako rastlino šc cn-krat dobro pregledati, če niso slučajno pri redčenju ostale na enem mestu dve ali celo tri rastline To se rado zgodi, če je pri redčenju pesa še majhna V takem slučaju jc treba slabejšo rastlino jzpuliti, da ostane samo ena rastlina, čcz 14 dni po glavnem. okopanju okopamo v dru-gič. To okopanje je mnogo lažje, ker je pesa žc močno razvita ter iraa že velike liste. Previdno je trcba ravnati, da se listi ne lomijo. Tudi to pot je potrcbno zemljo dobro zrahljati, da pridc vanjo čira več zraka. Po drugem okopanju navadni listi kmalu pokrijejo zemljo, tako da ni več nevarnosti, da se zemlja izsuŠi.
Po žetvi v avgustu je peso dobro šc cnkrat očistiti plevela. NajboljŠe je, da po vsakem vcčjem dežiu, ki zemljo zbi-je, peso ponovno okopavamo in tako zemljo zrahljamo  in  plevcl  uničimo.
Zelo priporočljivo je (pridelek bo si-gurno večji in boljši), če po rcdčenju rastlino malo zabelimo: to je med vrstc damo 100 kg čilske soli po 1 ha Dež bo čilsko sol hitro razkrojil in rastlina jo bo takoj uporabila Ako ni čilske ^oli. lahko uporabimo gnojnico v razmcrju 80 hl na 1 ha. Ko se tla po gnofenju z gnojnico osušijo, peso okopamo, da se zemlja zopct zrahlja in da gnojnica hi-trcje in bolje deluje.1
Med letom ne obiraj sladkorne pese (trganje listov), čcprav je bujna. Listi so pljuča rastlini Pesa mora namreč v raz-meroma kratkem času nagrmaditi v svoji korenini velike množine sladkorja, to pa zmore, če ima mnogo drobno razvitih H-stov.
Pri zaključku bi pridelovalcc sladkor-ne pcse še opomnil, da posvetijo ncgi sladkorne pese najvcčjo pozornost. Pri obdelavi naj pride prva na vrsto in ne morda zadnja po koruzi ali drugih po-sevkih Samo takrat bo pridelek dober, če bo pravočasno obdelan.