Brežicah obdelal dokaj obsežen dnevni red: razpravljal je o programskih osnovah za 4-letno delo skupščine SRS, o stališčih, mnenjih in predlogih is javr.e razprave o gospodarjenju z gozdovi, o oblikah in načinih stikov poslancev z volivci in o delovnem programu kluba za 1. 1970. V prvi točki so ugotavlja- li, da so programske osnove za delo skupščine premalo (Nadaljevanje na 5. str.) VRATA ■Manji NA ribnica KREDIT NA DOLENJSKEM PREJŠNJI TEDEN Tri dni brez nesreč Št. 10 (1041) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A i, 5. marca K X 1970 PRED OSMIM MARCEM ' KLUB DOLENJSKIH POSLANCEV Kmetje niso verjeli... če bi kd0 dolenjske kmete pred dvema mesecema prepričeval, da je njihov zdravstveni sklad prigospodaril dobiček, ga gotovo ne bi hoteli poslušati. Vsakoletno sprejemanje denarnih načrtov s »predvidđnimi primanjkljaji« in potrjevanje zaključnih računov z »izkazanimi izgubami« jih je naredilo za neverne Tomate. Zato se ne smemo čuditi, če so tudi na zadnji seji sprva na vso moč podvomili o podatku, da je imel njihov sklad ob koncu 1969 ob 73.600 din na obveznem rezervnem skladu še nekaj več kot 64.000 din dobička. Dokončno so verjeli šele, ko so jim pokazali črno na belem ... Ena lastovka, pravijo, še ne prinese pomladi, vendar pa je treba vedeti, da lanski dobiček le ni bil slučajen, nepričako• van. Iz evidence pobranih prispevkov je razvidno, da je največ dohodkov navrgel december, kar pripisujejo izredno dobri izterjavi." Naslednji, nič manj pomemben podatek nam pove, da so bili tudi izdatki znatno manjši, kot je bilo pričakovati. Vedeti pa moramo še, da so boljšo bero omogočale večje prispevne stopnje . .. Prvi dobiček nikoli ne gre v mošnjiček in tudi s kmečkim je tako. Z njim bodo pokrili del starega dolga, ki je nastal zato, ker so kmetje v minulih letih slabo plačevali prispevke v sklad. Velik del dolga pa bo še ostal, vsaj še letos. Znano je, da ga bodo odplačali, je navsezadnje odvisno samo od hjih samih in od njihove skupščine. Z drugimi besedami: plačan bo tem prej, čim manj bo novih dolgov. Lani jih torej ni bilo, kaj pa bo letos? 1. Z. 2881 dolenjskih milijonarjev Lučka je spet „zasvetila" Krški pionirji Jože Mavsar, Marjan Preskar m Jože Levičar ter Novomeš-čanka Lučka Serini so zasedli vidna mesta na I. pionirskih zimskih igrah na štajerskem. Na prvih jugoslovanskih pionirskih zimskih športnih igrah, ki so bile v soboto in nedeljo v Mozirju, Velenj\i in Celju so se nekateri dolenjski pionirji, ki so zastopali reprezentanco Slovenije, odlično odrezali. Največji uspeh so dosegli krški pionirji, ki so zmagali v orientacijskem teku pred reprezentanco Bosne in Hercegovine. Nič manjši uspeh ni požela nadarjena novomeška smučarska Lučka Se-rini, ki je osvojila četrto mesto v veleslalomu. Izven konkurence so nastopili v orientacijskem teku tudi vavtoški pionirji in zasedli odlično tretje mesto. , Nadarjenim krškim pionirjem Jožetu Mavsarju, Marjanu Pn-skar-ju ln Jožetu Levičarju ter Novo-meščanki Lučki Serini gredo iskrene čestitka. SREČA V NESREČI. Anton Koritnik iz Ljubljane v petek sam sebi ni mogel verjeti, da se bo peljal nazaj proti Ljubljani z istim avtomobilom, s katerim je zjutraj skupaj z dvema potnikoma pristal sredi Temenice. Nesreča se je pripetila, ko je v snežnem metežu peljal proti Novemu mstu in je pri Trebnjem zaneslo njegov BMW 2000 s ceste po nasipu mimo debele vrbe v Temenico. Potniki so bili mokri, toda brez vsakršnih poškodb, avtomobil pa je dobil samo 1 večjo prasko. (Foto: M. Legan) Bomo tu vedno zaostajali? Ne besede, pomoč potrebujemo! Poslanci so se zavzeli za pomoč nerazvitim območjem ter se sklenili zavzemati za vprašanja, ki so pomembna za uresničevanje reforme Vsa leta po vojni smo glasno razmišljali o enakopravnosti žensk, jim priznavali veliko pomoč in mesto v družbi, poudarjali, da jih je treba rešiti zgolj suženjskega dela ob ognjišču in skrbi za otroke, jim dati možnost zaposlitve in prosveti j e van j a, da bi dobile občutek samostojnosti in koristnosti. Dosti tega se je medtem res že zgodilo. žene in matere so postale enakopravne sodelavke, toda skrb za družino in vzgojo otrok je še vedno ostala na njihovih ramah. čim bolj jih je vsrkavalo delo v tovarnah in organizacijah, tem .manj moči in časa jim je ostajalo za družino in otroke. Pojavljati so se začela vprašanja, ki jih celotna družba rešuje s svojimi organizacijami in ustanovami. Gradimo otroške vrtce, vpeljujemo varstvo v šole, dajemo možnosti, da si žene opremljajo kuhinje s sodobnimi gospodinjskimi pripomočki, toda vsega tega je deležnih še vse premalo mater in otrok. Dosti je še takih, ki jih po službi pričaka doma o-samljen, jokajoč otrok, dosti je mater, katerih otroci so zapuščeni, podhranjeni, nevzgojeni, ker nihče nima časa, da bi se z njimi ukvarjal. Taka in podobna vprašanja hitro na^ raščajo, družba pa jih vse prepočasi rešuje in dohaja. Vsi se spomnimo težav zaposlene žene in otroškega varstva, žal, največkrat samo enkrat v letu —"za 8. marec. Takrat znova oblju-biiho ženam vso pomoč, priredimo jim celo proslave, da bi dokazali razumevanje do naših mater, potem pa je vse spet tako, kot je bilo pred praznikom. Lepe besede so hitro pozabljene, rože ovenejo, ženam in materam pa ostaja vsakdanje delo: služba, o-obroci in družina. Bomo kdaj doživeli, da bodo vsi dnevi leta podobni vzdušju pred vsakoletnim praznovanjem 8. marca, praznika delovnih žena, naših mater in žena? Lepe besede so hitro pozabljene ... B.—V. Veliko več prijav kot lani - Rekord v novomeški občini: 1335 prijav -Najvišji osebni dohodek na Dolenjskem: 75.000 dinarjev Po prvih podatkih iz osmih dolenjskih občin — žal iz brežiške podatkov doslej še nismo mogli dobiti — je davčnim službam pri občinskih skupščinah prijavilo osebne dohodke, večje od 20.000 dinarjev, 2881 občanov. Rekord v številu prijav ima novomeška občina, kjer so dobili 1335 prijav — brez obrtnikov. Število prijav je za 519 večje kot leto dni poprej, po prvih ocenah pa bo vsaj ena tretjina občanov plačila davka na osebni dohodek oproščena. Med deseterico najbolje plačanih ljudi v novomeški občini so izključno direktorji, zdravniki in farmacevti. Rekorder je farmacevt s 75.000 dinarji prijavljenega dohodka: šte- vilka je v dolenjskem merilu največja. Upoštevati pa je kajpak treba, da v teh prijavah obrtniki niso zajeti. Na drugem mestu novomeške liste je zdravnik s 67.000 dinarji osebnega dohodka, ki jih je zaslužil v letu 1989, tretji pa Je direktor s 54.000 dinarji prijavljenega dohodka. Zanimivo je, da je med prijavljenimi tudi precej delavcev iz neposredne proizvodnje, kar doslej ni bilo v navadi. Med delavci, ki so prija/vili več kot 20.000 dinarjev dohodka, prevladujejo zaposleni iz Krke. Nasploh je na Dolenjskem letos veliko več prijav oseb- nega dohodka kot lani. 2e pm podatki davčnih služb pa tudi kažejo, da bo med 2881 občani, ki so osebni dohodek morali prijaviti, vsaj ena tretjina takih, ki bodo (Nadaljevanje na 5. str.) OD 5. DO 15. MARCA Nestalno s pogostnimi padavinami, ki se bodo med 8. in 15. marcem okrepile. Obenem bo po večini hladno in bo zato v glavnem snežilo. Dr. V. M. »Česa takega ne pomnim,« pravi Valentin Dobnikar, prometni inšpektor pri novomeški UJV Na vseh cestah na območju novomeške uprave javne varnosti prejšnji teden tri dni zapovrstjo — od ponedeljka do srede — ni bilo nobene prometne nesreče. Za Dolenjsko, ki v prometnih nesrečah prekaša prometno bolj urejene pokrajine, to ni Je razveseljiv, ampak tudi izjemen dogodek »Zgodilo se je že, da kakšen dan nismo imeli nesreče, da pa jih ne bi bilo kar tri dni zapovrstjo, še nisem doživel, odkar sem v tej službi,« je poudaril Valentin Dobnikar, cestno-prometni inšpektor pri novomeški UJV. Preden je to povedal, je še enkrat preveril pri svojih sodelavcih, ali je ta podatek res povsem natančen. Kot dober poznavalec prometnih razmer na Dolenjskem očitno ni mogel verjeti taki, res presenetljivi ugotovitvi. Inšpektor Dobnikar na vprašanje, zakaj smo bili tri dni brez nesreč, ni našel pravega odgovora. Menil je, da so vozniki pač vozili previdneje kot navadno, to pa so jim omogočali redkejši promet, dobre ceste in lepo vreme. Povedal je tudi, da v tam času še ni na cestah »nedeljskih« voznikov, to je tistih, ki se ob nedeljah in praznikih odpravljajo na av- Kluib dolenjskih poslancev je na seji 26. februarja v SPREHOD MED ŠTEVILKAMI DAVČNIH SLU2B tomobilski izlet. Med njimi so mnogi tudi nevešči, zato teže uidejo nesrečam. I. Z. Novomeški maxiji na tekočem traku Novomeška Industrija motornih vozil je začela serijsko proizvodnjo večjega aus-tinovega brata — maxija. Vplačanih je že 50 prijav za avtomobile, v prvi seriji pa so iz Anglije dobili 100 avtomobilov, vendar še niso sestavljeni. S prvo montažo austina 1500 — masci je novomeška IMV začela serijsko proizvodnjo tega avtomobila, čeprav je angleška firma BMC lani na svojem trgu prodala nekaj odstotkov avtomobilov manj, kot so računali ob u-vajanju proizvodnje maxijev. Industrija motornih vozil bo kupcem dobavila v Novem mestu montirane avtomobile v prej kot 30 dneh neglede na to, ali bodo plačani z devizami ali z dinarji. Zaenkrat pa veljajo dobavni roki samo za prvo pošiljko avtomobilov, za katero so določene budi cene v dinarjih 38.907.90 zirotna 2.801 dolar. — Mamo bi rad presenetil. (Foto: Darko Pavlin) Gorjanska dirka bo 27. septembra Na prošnjo šp. komisije AMD N. mesto je zvezna športna komisija, AMZJ prestavila avtomobilsko gorsko dirko za jugoslovansko državno prvenstvo NAGRADA GORJANCEV 70 na 27. september 1970. Sprejet je tudi koledar za druge gorske dirke za državno prvenstvo, ki jil bo z gorjansko vred pet: 7. junija — TROFEJ AVALE (AMTK in AAMK Beograd), 12. julija — SLJEME 70 (AMD Zagreb), 19. julija — KOTOR—N JEGU SI (AMZ Cme gore), 27. septembra — NAGRADA GORJANCEV 70 (AMD Novo mesto) in 11. oktobra — VOSTANIJE NA MAKEDON-SKIOT NAROD 1970 — VODNO (AMZ Makedonije). Letos bo v Jugoslaviji 9 avtomobilskih dirk na zaprtih stezah, 5 gorskih avtomobiliskih dirk in 14 rallyjev. Edina v Sloveniji je med temi 28 zveznimi in mednarodnimi prireditvami NAGRADA GORJANCEV, ki je že Jani dobila laskava priznanja za stezo in izvedbo dirke. m tedenski mozaik Strokovna pomoč kmetom Prve uspehe je treba razvijati naprej - Sredstva za kmetijsko pospeševalno službo - Predlogi nepristranskih kmetijskih strokovnjakov PRVI SESTANEK — V ponedeljek je v vzhodni Berlin prispela »tehnična« delegacija zahodnonemške vlade, ki bo skupaj z vzhodnonemškimi strokovnjaki pripravila srečanje med Brandtom in Stophom. Na sliki je posnetek meje med Berlinoma. Zahodni Nemci niso imeli težav pri prehodu, saj jim ni bilo treba niti izstopiti iz avtomobila. Telefoto: UPI ledeniki zunanjepolitični pregled | Eden od laburističnih poslancev se je v spodnjem domu britanskega parlamenta pritožil, da zadnja leta ni mogoče najti ministre in njihove pomočnike v pisarnah pred deseto uro dopoldne. »Ali lahko uredite,« je vprašal predsednika vlade Wilso-na, »da bodo ministri na svojih delovnih mestih že ob devetih?« Wilson je kratko odgovoril: »Ne morem.« Torej tudi v Veliki Britaniji... Kanadski kmetijski minister Otto Lang je v parlamentu povedal, da je vlada sklenila ponuditi farmarjem 100 milijonov dolarjev — ali tudi več, če bo treba — da bi uničili večji del letošnjega pridelka pšenice. Povedal je, da je pšenice preveč in da zato cene padajo. Tako bo kanadska vlada drago plačala za uničevanje pšenice, da bi zadržala cene, milijoni ljudi po Aziji, Afriki in Latinski Ameriki pa bodo kot doslej — gladovali... General Grigorenko je v Sovjetski zvezi in tujini znana osebnost. Upokojeni general je hud nasprotnik stalinizma in zadnja leta je velikokrat javno nastopal proti rehabilitaciji Stalina in v zaščito javnih in kulturnih delavcev, ki so jih preganjali zaradi njihove protistalini-stinče dejavnosti. Sovjetske oblasti so imele z njim veliko sitnosti, kaže pa, da so se zdaj le rešile neprijetnega generala. Te dni so ga namreč na silo zaprli v neko bolnišnico za duševne bolezni pri Moskvi. Menda mislijo, da bo imel tam dovolj časa za premišljevanje ali je pametno nasprotovati uradni politiki... Afriški politik Buk Kovoka se je nedavno vrnil s poti po Evropi. Ko je doma pripovedoval o vtisih s poti, je med drugim dejal tudi tole: »Svet se mi zdi res malo trčen. V Afriki se 9si trudijo, da bi se lahko oblekli, v Evropi pa je vse več takih, ki najraje hodijo goli« ... New-yorška policija je zaplenila večje količine heroina in kokaina v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Hkrati je aretirala tudi nekaj trgovcev z mamili. Med njimi je tudi neki Jose Carrion, ki je last-nik trgovine z verskimi knjigami, podobicami, križi in drugim nabožnim blagom. Očitno so šla mamila bolje v promet kot vera... Kmetje so se že navadili urporabljati gnojila in sejati dobro seme. Strokovnjaki kmetijske pospeševalne službe, ki jo je kmetijska organizacija omejila na ožji krog kmetov, da bi zmanjšala stroške, bodo pomagali kooperantom, ki se spreminjajo v velike blagovne proizvajalce. Drugi kmetje bodo dobili potrebne nasvete pri prodajalcih gnojil in semen, če jih bodo želeli Tako razlago sem slišal prvič pred tremi leti. Nekateri menijo tako še zdaj. Poraba gnojil na kmečkih posestvih pa se je zmanjšala od 134 kg na hektar obdelovalne zemlje na predlanskih 100 kg. Priznanega semenskega krompirja ne posadijo kmetje niti polovico toliko kot pred leti. Tudi pri pšenici menda še vedno velja, kar smo prepričevali kmete pred leti, da ni dovolj le posejati dobro seme, ampak je treba zemljo tudi dobro obdelati in pognojiti. Rodovitne sorte pšenice so sicer prevladale tudi pri kmetih — hektarski pridelki pa niso dovolj visoki. ■ Brez ustrezne pospeševalne službe se ne more vse kmetijstvo razvijati dovolj TELEGRAMI DUNAJ — Na parlamentarnih volitvah v Avstriji je zmagala So-cilistična stranka, ki je dobila 81 poslancev v parlamentu, ki ima 165 mest. Doslej vodilna Ljudska stranka je dobila 78 poslancev. LONDON — Zahodnonemški kan cler Willy Brandt se mudi na dvodnevnem obisku v Veliki Britaniji. Z Wilsonom se pogovarjata predvsem o Evropskem skupnem trgu in britanskem vstopu v to gospodarsko organizacijo. PARIZ — V ponedeljek je prvič priletelo iz New yorka v Pariz najnovejše reaktivno potniško letalo »Jumbo jet«, ki je trenutno največje potniško letalo na svetu. Vanj gre 382 potnikov. SAIGON — Pripadniki južnoviet-namske osvobodilne fronte so zadnje dni sestrelili Se tri ameriške helikopterje. Skupno število helikopterjev, ki so jih ZDA doslej izgubile v Južnem Vietnamu se je s tem povzpelo na 1.500. ŽENEVA - Mednarodni Rdeči križ je sporočil, da je v izraelskih zaporih trenutno okrog 3.200 Arabcev. Razen tega je v Izraelu tudi 79 arabskih vojnih ujetnikov, medtem ko imajo vse arabske države skupaj štiri izraelske vojn« ujetnike. HAVANA — V kubanskem glavnem mestu so ustrelili Joseja Antonija Quesado, ki so ga obsodili na smrt zaradi vohunstva. Quesado je prišel na Kubo iz ZDA. hitro. Taka služba pri kmetijskih organizacijah pa se že nekaj let oži. Oranje v proizvodnem sodelovanju med kmetijskimi organizacijami in kmeti se je v petih letih zmanjšalo od 56.000 hektarov na 19.000 hektarov. V enakem razmerju sita se zmanjšali tudi setev in žetev. Kmetje imajo sicer veliko traktorjev, s katerimi si orjejo sami in tudi sosedom. Ko je kmet sklenil pogodbo s kmetijsko organizacijo za oranje, pa so mu njeni strokovnjaki tudi svetovali, kakšno seme naj poseje in kako naj pognoji. Tega ?daj ni. Pomanjkljivo sodelovanje občutijo še bolj sadjarji, saj se je škropljenje -dreves zmanjšalo v petih letih na eno šestino. Lastnih škropilnic pa nimajo. ■ Po takem nazadovanju zasebnega kmetijstva nekateri kmetijski strokovnjaki predlagajo, naj bi kmetijsko pospeševalno službo spet razširili. Zdaj imajo kmetijske organizacije v Sloveniji okrog 150 kmetijskih strokovnjakov za delo s kmeti. Tl naj bi pustili druga dela in se posvetili svoji osnovni nalogi. Dodali naj bi jih še okrog 50. Če kmetijske organizacije nimajo sredstev za take strokovnjake, naj bi kmetijsko pospeševalno službo med kmeti podprte tudi občine. pospeševalce kmetijstva bi bilo treba ustrezno razdeliti po vseh kmetijskih območjih. Takrat bi en pospeševalec skrbel za okrog 250 »perspektivnih« kmetij. To so tiste kmetije, ki naj bi ostale še po 20 letih, ko si uodo mnogi kmetje, ki težko živijo na kmetiji, poiskali zaposlitev drugod Delati pa bi morali med kmeti, ne v pisarnah. Poleg dela na perspek* S tretjega na prvo mesto Medtem ko je bil turizem glede deviznega dotoka med izvoznimi dejavnostmi v letu 1966 na tretjem mestu, se je v 1967 povzpel na drugo in leta 1968 že na prvo mesto. Zdaj, ko pokrivajo dohodki iz turizma že kar 43 odstotkov plačilnega primanjkljaja v izmenjavi s tujino, pomeni devizna priliv iz turizma iz leta v leto pomembnejšo gospodarsko vejo. tivnih kmetijah bi lahko pomagali tudi sosedom, manjšim kmetom, za katere se zdaj nihče ne zmeni, ker nimajo veliko pridelkov za prodajo. Taki predlogi so dobri. Poiskati pa bo treba srodstva za ixjihovo uresničitev. Republika je že določila tri milijone dinarjev za delo strokovnjakov na kmetijskem inštitutu, biotehniški fakulteti in pri kmetijskih zavodih. Bodo tudi kmetijske organizacije in občine našle sredstva za strokovnjake, ki naj bi delali med kmeti? J02E PETEK 300.000 novih ton aluminija Znano je, da smo glede proizvodnje in porabe aluminija na enem izmed zadnjih mest v Evropi, glede rezerv boksita pa smo na prvem mestu. Na leto proizvedemo komaj 53.000 ton aluminija, kar pomeni v svetovni proizvodnji te dragocene kovine komaj 0,6 odstotka. Zdaj se podjetje »Energoinvest« iz Sarajeva pripravlja na gradnjo tovarne za proizvodnjo 300.000 ton aluminija. Lastne surovine je dovolj v Bosni in Hercegovini, ki ima najbogatejša ležišča te rude v državi. Pri novi investiciji bodo sodelovali tudi inozemski partnerji. Po krajšem premoru Zahodna Nemčija znova začenja serijo pogajanj z vzhodnoevropskimi državami. Največje zanimanje vlada seveda za prvi sestanek med zahodno-nemškim kanclerjem Brandtom in vzhodnonemškim pre-mierom Slophom, ki bo predvidoma ta mesec v vzhodnem Berlinu. Od sestanka si sicer nihče ne obeta velikih rezultatov, toda že to, da bosta šefa obeh nemških vlad prvič sedla za skupio mizo, je dogodek, ki kaže, da se v odnosih med vzhodno in zahodno Evropo ozračje počasi ogreva. K temu veliko prispevajo tudi pogajanja med ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter med ZR Nemčijo in Poljsko. Bonn in Moskva sta usp?šno končala uvodno fazo pogajanj in zdaj že natančno vesta kaj hočeta in moreta dobiti drug od drugega. Bonn in Varšava sta prejšnji mesec navezala prvi uradni stik, ki je bil po njunem mnenju uspešen in zdaj začenjata drugo fazo pogajanj. Bonn in vzhodni Berlin sta šele pred začetkom in seveda še ni mogoče reči, kaj se bo tu dogajalo Očitno je, da se v odnosih med Zahodno Nemčijo in socialističnimi državami začenja novo obdobje. '2e zdaj je jasno, da ho zanj značilen predvsem močan gospodarski prodor ZR Nemčije na Vzhod. Sovjetska zveza in Poljska — pa seveda tudi druge socialistične države — so močno zainteresirane za čim širše gospodarsko sodelovanje z industrijsko močno in tehnološko sodobno ZR Nemčijo. In ne le to: zainteresirane so tudi za velike zahodnonemške kredite, ki jih je Bonn pripravljen dati. Seveda je nemogoče, da razcvet gospodarskih poslov ne bi vplival tudi na politične odnose. Smisel sedanjih pogajanj je prav v tem, da bi odstranili najhujše ovire v političnih odnosih s kompromisom, ki bi bil sprejemljiv za vse strani in tako odprli pot neoviranemu širjenju gospodarskega sodelovanja. Po dosedanjih, sicer šele začetnih rezultati sodeč, bp to tudi uspelo. Za splošno politično ozračje in varnost BAGDAD — V Bagdadu so obesili Sfe enega civilista, ki ga je posebno sodišče obsodilo na smrt zaradi sodelovanja pri poskusu državnega udara januarja letos. S tem se je število ljudi, ki so jih po 27. januarju ustrelili in obesili povzpelo že na 99. GVATEMALA — Pripadniki gvatemalske gverilske organizacije so ugrabili zunanjega ministra Mora ln ga Izpustili šele, ko je vlada v zameno Izpustila iz zapora študenta Calvilla, ki je eden od voditeljev organizacije poboroženih uporniških sil« Gvatemale. v Evropi je tak razvoj seveda zaželen. V tem delu Evrope se torej stvari razvijajo kar ugodno. Pač pa prihajajo slabe novice iz jugovzhodne Azije. Vojna v Laosu, ki že .dolgo tli, se kot kaže spreminja v resen plamen. Gibanje Pathet Lao je februarja začelo ofenzivo in pregnalo vladne čete iz strateško pomembne Doline vrčev. Vlada pravi, da četam Pathet Laa pomagajo tudi redne enote Severnega Vietnama. Ofenziva se še vedno nadaljuje in vladne čete se kljub podpori, ki jim jo nudi ameriško letalstvo, vse bolj Bonn prodira na vzhod umikajo. Državljanska vojna grozi, da se bo spremenila v požar vietnamskega tipa, kajti le malo upanja je da bodo tuje sile ostale dejansko nevtralne. Ameriško letalstvo že sodeluje v vojni, na strani vladnih sil in mnogi opazovalci se bojijo, da se utegnejo ZDA še bolj neposredno zaplesti v vojno, podobno kot so se v Južnem Vietnamu. Sicer pa je sedanji položaj v Laosu zaskrbljujoče podoben onemu pred začetkom ameriške intervencije v Južnem Vietnamu. Sef laoške države princ Suvana Fuma je sicer od Velike Britanije in Sovjetske zveze — ti državi sta predsedovali ženevski konferenci o Laosu — zahteval naj skličeta novo mednarodno konferenco, ki bi rešila krizo, vendar ni dosti upanja, da bi se kaj takega zgodilo. Razen tega pa se je že večkrat izkazalo, da konference ne pomagajo kaj dosti, če he ena ali pa kar vse strani ne držijo sklepov. V Afriki se je formalno rodila nova državna tvorba. Sef Rodezije je podpisal »ukaz o rojstvu« republike Rodezije. Tako je la rasistična država po 73 letih pretrgala vse vezi z britansko krono. London se je znašel v nerodnem položaju, saj z besedami že ves čas obsoja rasistično politiko Rodezije, vendar ni doslej storil nič, da bi jo onemogočil. Rasistični režim se je zdaj tudi formalno povsem osamosvojil in nič ne kaže, da bo mogoče v mednarodnih okvirih učinkovito ukrepati proti njemu. | tedenski notranjepolitični ~pregjed_ - tedenski' notranjepolitični pregled | ■ ZASNOVA SREDNJEROČNEGA PLANA — Zbor narodov in gospodarski zbor zvezne skupščine sta prejšnji teden končala predhodno razpravo o zasnovi srednjeročnega plana razvoja v letih 1970— 1975. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksandar Grličkov je v svoji uvodni obrazložitvi poudaril temeljno usmeritev plana: energično nadaljevanje družbene in gospodarske reforme. Največji pomen je pripisal izpopolnitvi gospodarskega sistema, v katerem je treba najti nekatere nove rešitve. Med strateškimi cilji plana so: hitrejši razvoj ob 8-odstotni letni stopnji rasti, v čimbolj ustaljenih pogojih, hitrejše izboljševanje življenskega standarda, učinkovitejše vključevanje v mednarodno deiltev dela, hitrejši razvoj manj razvitih območij v državi. Zaposlili naj bi pol milijoria mladih kvalificiranih in visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki bodo v prihodnjih letih dokončali šole. ■ PROIZVODNJA RASTE — V prvih dveh mesecih leta proizvodnja navadno zaostaja za povprečno mesečno proizvodnjo prejšnjega leta. To pot je drugače. V Sloveniji smo namreč v februarju že presegli lansko mesečno povprečje, v primerjavi z lansko februarsko proizvodnjo pa je letošnja februarska proizvodnja večja za 14 odstotkov. ■ PREDLOG ZA ODPOKLIC DR. ZANKA — Republiški in gospodarski zbor sabora SR Hrvatske sta zahtevala odpoklic dr. Miloša žanka, poslanca v zboru narodov zvezne skupščine. V razpravi so poudarili, da je dr. Zanko moralno diskvalificiran in zato ne more Energično po začeti poti predstavljati SR Hrvatske v zvezni ■ PROTI ZASEBNI PRAKSI — Slovensko zdravniško društvo je objavijo svoje odklonilno stališče do zasebne zdravniške prakse, ker le-ta ne bi prispevala k odpravljanju težav v zdravstvu, ki jih čutijo pacienti. Po mnenju Slovenskega zdravniškega društva je izrazit zastoj v zdravstvu možno premagati le z zboljšanjem gmotnega in kadrovskega stanja v zdravstvenem varstvu oziroma zdravstveni službi. ■ ZBOR SLOVENSKIH PISATELJEV — Prejšnji četrtek je bil v Ljubljani občni zbor Društva slovenskih pisateljev. Društvo je za svojega predsednika ponovno izvolilo pisatelja Cirila Kosmača, člani društva so v letih 1968/69 izdali 34 pesniških zbirk, 15 knjig proze, deset dram, 36 del pa je izšlo v tujih jezikih. ■ MANJ GOVED — Sredi januarja je bilo v Jugoslaviji 5,038.000 glav goveje živine oziroma 233.000 glav manj kot pred enim letom in 672.000 glav manj kot leta 1967, ko smo imeli največ goveje živine. V Sloveniji smo imeli sredi letošnjega januarja 490 000 glav govedi, kar je 3 odstotke manj kot lani. Opomogla pa si je prašičereja, saj se je število prašičev povečalo od lanskega januarja za 473.000 ali 9 odstotkov na 5,566 000. ■ SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA — Pri Državni založbi Slovenije je izšla prva knjiga »Slovarja slovenskega knjižnega jezika«, ki nastaja pri Institutu za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prva knjiga zajema besede od A do H ter obsega 20.402 gesli in 1662 podgesel. V prihodnjih desetih letih pa bodo izšle še štiri nadaljnje knjige slovarja, ki predstavlja prvi temelj sodobne knjižne slovenščine. ■ POMANJKANJE SUROVEGA IN STAREGA ŽELEZA — Potem ko je v jeseniški železarni spet začel obratovati plavž, ki so ga morali pred kratkim ugasniti zaracn pomanjkanja koksa, je zdaj nastopila nova težava, železarnam primanjkuje surovega in starega železa. odprt talini Naj lepše darilo za 8. marec revija nasa zena NAROČNINA za vse leto samo 30 din, za tujino 48 din Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: NASA 2ENA, Ljubljana, Hrvatski trg 3 Naročam revijo »NAŠA 2 'E N A « s številko_________—______________ letnika 1970 na naslov: ime ; , . ___________________________________ kraj _____________ država podpis _____ REKLAMNA PRODAJA ZA AN ŽENA od 2. do 10. marca 0 čokoladni bonboni »QUALITY STREET« 224 g 6,00 din 0 napolitanke »NOUGAT«, Podravka 500 g 4,80 din £ bonbonjere »JULIJA«, Kandit 500 g 19,50 din % bonbonjera »RADOST«, Kandit 250 g 9,85 din 0 Šampanjec • »RADGONA CUVĆE« % vinjak »SLOVIN« TUDI TOKRAT PO IZREDNIH CENAH! KAJ BOSTE NAŠLI V PAVLIHOVI STOLETNI PRATIKI 1970-2070? • VPLIV SEDMERIH ZVEZD NA ČLOVEŠKI ZNAČAJ IN ŽIVLJENJSKO USODO • ZAKAJ SMO ROJENI V NEBESNIH ZNAMENJIH? • VESOLJSKI STOLETNI HOROSKOP • POMEMBNOST NAŠE ROJSTNE URE • STOLETNI KOLEDAR • ZNAČAJ IN USODA ROJSTNEGA DNE • ZAKONSKA SREČA PO IIOROSKOPSKO • ALI LAHKO SAMI UGANEMO VREME? • KAJ POVEDO ZENSKE OCI • KAJ POVEDO MOŠKE OCI • KAJ PRAVI NUMEROLOGIJA, NAJSTAREJŠA MAGIČNA VEDA NA SVETU • 111 ROMANI IJA ALI PREROKOVANJE Z DLANI • TABELA SREČE • SANJE VEDNO NEKAJ POMENIJO • KUHINJA PRIHODNOSTI • KAKO SE BOMO ZDRAVILI NASLEDNJIH STO LET • KRI2ANKE, REBUSI • PRED STO LETI - CEZ STO LET • RISANE IN PISANE ŠALE • HUMORESKE ŠTIRJE DINARJI SO DROBIŽ, NE DENAR, A ZANJE DOBITE DRAGOCEN DAR! TRIJE RODOVI: Olga Petrič, doma iz Ulake pri Vel. Laščah, je poročena 4 leta, ima 2 sinčka, triletna dvojčka, in 2-letno Andrejko. Mladi očka je že leto dni v Nemčiji in redno pošilja denar, da se lahko vzdržujejo. Živijo z njenimi starši, torej 3 rodovi v skupnem gospodinjstvu. (Foto: France Modic) Moja otroka nista mogla v vrtec Bo v prihodnjih letih poskrbljeno za varstvo otrok gostinskih delavk? Marija šprinzer, natakarica v gostilni »Rog«, dela že nad 20 let pri gostinskem podjetju HOTEL PUGLED. Kje se običajno zabavate za dan žena? »Zabavam« se običajno kar v službi, tako tudi ob drugih praznikih. Prave zabave za nas gostince ni. Včasih, vendar redko, nadoknadimo praznično zabavo kakšen drug dan. Kako imate urejen delovni čas? Delam, kolikor in kadar je potrebno. Na mesec opravim 250, 260, pa tudi več delovnih ur. Delovni čas gostincev ni urejen. Pa bi se to dalo urediti? Z dooro voljo, menim, bi se dalo, čeprav bolj težko. Vodstvo podjetja trdi, da bi se dalo, če bi bil večji promet. Pri delu doživite tudi kakšno neprijetnost? če vince govori, se marsikaj zgodi. Večkrat mi tudi kdo uide, ne da bi plačal zapitek. Ste zadovoljni s poklicem? Sem se kar vživela vanj in ga kljub vsemu ne bi zamenjala s kakšnim drugim. Kaj, menite, bi bilo treba v Kočevju ali v občini še urediti? Urediti sodobne ceste, kopališče, turistične točke, napraviti za naše Kraje več propagande. Potem bi prišlo več gostov, imeli bi večji promet in večje osebne dohodke. Čestitka za dan žena V.^em materam in ženam iz domačih krajev čestitava za 8. muiec in jim pošiljava lepe pozdrave. Drago Pavlin in Alojz Ogulin, vojaka v Prišti- Imate dve hčeri. Kako je bilo poskrbljeno za njuno varstvo, ko ste bili v službi? Imela sem teto, da ju je varovala. Tako je bila ona mama, jaz pa teta. V otroško varstvo otrok nisem mogla dati, ker vrtec ni pozno ponoči, ob nedeljah in praznikih pa je zaprt. Želite kaj zvedeti? Kako bo v prihodnjih letih poskrbljeno za varstvo otrok gostinskih delavk, če bo kaj boljše, ko bo zgrajen novi vrtec, ki ga nameravajo začeti graditi letos. Odgovarja Marija Benčina, predsednica sveta za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje: — Naš svet si prizadeva, da bo otroško varstvo vedno boilj urejeno. Ko bo zgrajena nova otroška varstvena ustanova, bo možno uvesti tudi nove oblike otroškega varstva: popoldansko, nedeljsko oziroma praznično in nožno varstvo otrok. Vprašanje pa je, če se bodo starši tega varstva poslužili. Nočno varstvo otrok bi uvedli, če bomo dobili v varstvo vsaj 6 do 8 otrok, sicer bi bil pri- spevek, ki bi ga morali za varstvo otroka plačati starši, precej velik. J. P. Prisrčne čestitke vsem materam in ženam za njihov praznik DOLENJSKI LIST Proslava dneva žena v Krmelju V Krmelju bo v soboto, 7. marca, proslava v počastitev dneva žena. Na svečani akademiji bodo sodelovali pionirji krmeljskc šole. hotela računajo tudi v Dolenjskih Toplicah, v Kočevju pa namerava hotel »Pugled« graditi motel na Jasnici. V črnomaljski občini žeMjo turistično popestriti Vinico. Zelja in načrtov je torej dovolj. 2al pa lahko že zdaj zapišemo, da bo Dolenjska tudi letos imela premalo postelj, da bi lahko v sezoni sprejela vse turiste, ki jo bodo obiskali. Od številnih načrtov pa čeprav bodo vse uresničili, v tej sezoni namreč ne bo koristi. Res pa je, da bi s tako izgradnjo prihodnje lete skoraj podvojili možnosti za turizem pri nas. NOVO V ZADNJIH DNEH Na Dolenjskem je vse po starem: Caiteške Toplice so še vedno povsem zasedene, drugje pa imajo dovolj prostora za turiste, Id žele dopust preživeti še v zadnjih dneh zime. Tudi cene so še primerne mrtvi turistični sezoni. Plod medobčinskega sodelovanja v turizmu je prospekjt Dolenjske, ki je zagledal luč sveta pred nekaj dnevi. Izdala ga Je Dolenjska turistična zveza v nakladi 70.000 izvodov, obsega pa turistično pomembne podatke za grosupeljsko, ribniško, kočevsko, črnomaljsko, metliško, novomeško, trebanjsko, sevniško, krško in breži&co občino. Posebej so omenjena vsa gospodarska središča, avtokampi, planinski domovi in turistični biroji, na karti pa so narisane vse tiste podrobno* sti, ki jih v današnjih dneh zahtevajo turisti. Stirijezični tekst so avtorji opremili z lepimi barvnimi fotografijami, prospekt pa je bil tiskan v Italiji, kar dokazuje tudi kvaliteta izdelave. Ne besede, pomoč potrebujemo! (Nadaljevanje s 1. str.) stvarne in da bi morale odločneje načenjati najbolj pereča vprašanja, ki jih prinaša reforma. Omenjali so zlasti devizni režim, usmerjanje naložb, povezanost salouprav-ljanja z gospodarjenjem in druge stvari. Posebej so opozorili na vprašanje nerazvitih območij in ugotovili, da je za pomoč neraavitim potreben stvaren program, ki bo določal naloge in obveznosti posameznih organov. Tudi glede kmetijstva so menili, da nimamo izoblikovanega stališča o tem pomembnem vprašanju in da bo zato vedno več težav. V razpravi o gospodarjenju z gozdovi so se strinja- li s povzetkom stališč, ki jih je posredovala republiška konferenca SZDL, menili pa so, da bi bilo treba pri sproščanju prometa z lesom ubrati srednjo pot, da bi odpravili dosedanji monopol goodnih gospodarstev, preprečili pa morebitno prekupče-valstvo in špekulacije. Ugotovili so> da so poslanci preobremenjeni z delom in da bo treba stike z volivci oživiti z razgovori, s pomočjo tiska in na podobne načine. Sprejeli so tudi delovni program kluba za L 1970, ki zajema najbolj pereča vprašanja na domačem območju. V delavskem skladu brez presenečenja! 26. februarja so v Novem mestu potrdili zaključni račun sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1969. Ta je imel nekaj več kot 41,234.000 din dohodkov in skoraj 42,090.000 din izdatkov in je torej prigospodaril primanjkljaj okoli 850.000 din. Ker pa je prav toliko denarja na obveznem rezervnem skladu, bodo primanjkljaj lahko pokrili in gospodarili v letošnjem letu brez neporavnanih obveznosti. Skupščina socialnega zavarovanja delavcev je pooblastila svoj izvršni odbor za sklepanje pogodb o potrošnji denarja z zdravstvenimi zavodi. Premalo amortizacije Pregled oblikovanja in uporabe amortizacije v delovnih organizacijah kočevske občine kaže, da porabijo ta denar za odplačilo najetih posojil. Prav zaradi pomanjkanja a-mortizacijskih in tudi ostalih denarnih sredstev imajo mnoge delovne organizacije težave pri posodobljartju svojih obratov in nabavi novih strojev. C* * * v V’ Sejmišča Na sejmu višje cene 2. marca je bil na novomeškem sejmišču precejšen promet. Naprodaj je bilo 486 prašičkov in 1L1 glav živine. Kupci iz bližnjih in oddaljenih krajev so pokupili 437 goved in 59 pujskov. Vele so prodajali po 6.30 do 6.70 din kilogram, krave po 4 do 5 din kilogram, mlado živino po 5.80 do 6.80 din kg, prašiči pa so veljali 190 do 640 din. Brežiški sejem 28. februarja je bil v BreSV cah sejem, na katerega so pripeljali kmetovalci 531 manjših in 32 večjih prašič* kov. Do tri mesece stari pujski so šli v denar po 14 do 14,50 din, večji pa so bili po 8 din kilogram žive te^e. Prodanih je bilo 496 prašičkov. OGLE* DALO MLA »DIH kultura in izobra- ževanje Koncert solidarnosti v soboto je bil v Domu kulture nastop beat skupine »Faraoni« iz Izole. čeprav je bil to v zelo kratkem času že njihov drugi nastop v Novem mestu, je bila dvorana skoraj polna. Igrali so predvsem najmodernejšo pop^ glasbo, ki jo je mladina toplo pozdravljala. Vstopnice so bile zaradi zadnjega dne v mesecu' mogoče res malo predrage (10 din), čisti dobiček pa je namenjen za pomoč Banjaluki. Med najboljšimi so Mirenčani Mladinski aktiv na Mi rad sodi med najboljše v trebanjski občini. Mladi se udejstvujejo v športu, v domačem društvu TVD Partizan, posamezniki pa tudi v kulturno političnem življenju. Mirenski mladinci so lani uredili svoj prostor v kulturnem domu. Odprli so ga na dan mladosti, ko so organizirali tudi celo vrsto športnih tekmovanj. Največ zaslug za uspešno delo kolektiva ima neutrudni predsednik Tomaž Plazar. Z. G. Ponikve: »Poročil se bom s svojo ženo« Vaški aktiv ZMS Ponikve ima dramsko sekcijo, ki se je že lotila prve naloge: nar študdraJa bo dramo Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Prvič se bo pred-stavila občinstvu maja. Z denarjem ji bo pomagala tudi krajevna skupnost. Mladinci iz Ponikev delajo dobro, zato pričakujejo, da se bo v mladinsko organizacijo včlanilo še več mladih. 2. G. Mladina, vse ti nudimo Tako pravijo starejši, ki pa nimajo, tako kaže naš primer, posebnega razumevanja za delo v mladinski organizaciji Zgodilo se je v črnomaljskem »BELTU«, mislim pa, da to ni osamljen primer. Prizadeven in delaven mladinec, ki je bil pobudnik za ustanovitev mladinskega aktiva v podjetju, je član predsedstva občinske konference ZMS Črnomelj. Pred dobrim mesecem se je udeležil nekaj sej in sestankov med službenim časom, ob koncu meseca pa so mu izplačali precej manjši o-sebni dohodek kot prejšnje mesece. Kršii je delovno disciplino in ni bil ria delovnem mestu. Razumljivo je, da je na naslednjem sestanku mladinske organizacije zaprosil, naj ga razrešijo nekaterih dolžnosti ali pa naj mu krijejo razliko pri o-sebnem dohodku; tako namreč ne more iti naprej. Vprašanje je, če so v »BELTU« že kdaj resno razmišljali, kako zelo je v takem podjetju, kot je njihovo, potrebna mladinska organizacija, ki naj bi združevala slovenske delavce in mlade delavce drugih narodnosti. Mladi ljudje začnejo delati najprej v svoji organizaciji. Prav je tako, zlasti še zato, ker je čedalje manj takih, ki bi bili zagnani in prizadevni. Pozneje ali pa istočasno se vključujejo tudi v druge organizacije in po tej poti rastejo lahko v dobre samoupravljavce. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko izostankov si pišejo drugi člani družbeno — političnih organizacij, če se 'udeležijo dopoldanskih sej. Mladinska organizacija bi jim morala biti enakovredna. Vsaj tako je bi- lo slišati na seji ZK, kjer smo te podatke izvedeli od predsednika občinske konference ZMS. M. PADOVAN Nepravilnosti do vajencev S problemske konference je v Sevnici, posvečene mladinske organizaci-učencem v gospodarstvu Občinska organizacija ZMS iz Sevnice je v petek priredila problemsko konferenco o učencih v gospodarstvu, katere se je udeležil tudi predsednik konference ZM Ljubljana Borut Miklavčič. Udeleženci so obravnavali pred kratkim izvedeno anketo, ki je pokazala nekatere nepravilnosti v podjetjih. Delavke, kii so na polletnem priučevanju v konfekciji »Jutranjka«, na primer, ne prejemajo nobene nagrade, do bivajo le malioo, niso pa niti socialno zavarovane. Drugače je to urejeno v sosednji tovarni LISCA. Ta vprašanja imajo dobro urejena v sevniški KOPITARNI, kjer prejemajo vajenci prvega letnika 18 odst. osebnega dohodka drugih delavcev, vajenci drugega letnika 24 odst. in Največ glasov za „Mendozino" Poslali ste nam 84 kuponov. Odločili ste: 1. »Mendozino« Ivica Šetfezi - 36 glasov, 2. »Moj dom je zaprt« Slaki, 12 glasov, 3. »Pridi, dala ti bom cvet«, Eva Sršen, 9 glasov, 4. »Ljubi, ljubi, ljubi«, Eva Sršen, 8 glasov, 5. »Čemu da živim«, Mišo Kovač, 6 glasov 2reb je odločil takole: 1. Tatjana Miklič, Trebnje 109, TREBNJE dobi ploščo »I^a drugem koncu ceste« Pera Dimitrijeviča, 2. Vera Lakner, Livold 39, KOČEVJE, dobi ploščo »Zvon ljubezni« vokalno-instrumen-talnega ansambla »Delial«, 3. Maiija Prijatelj, 2alna 38, GROSUPLJE, dobi ploščo »Malom barkom preko mora« Liriije Percan. , ) Plošče so darilo blagovnice MERCATOR, kjer lahko kupite najnovejše plošče. Prejšnji teden pa je darovala plošče za naše izžrebance novomeška E-LEKTROTEHNA. NAJrVJPLOT Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: Ime In priimek Ulica ____________ M Kral Rok: 9. marec 1970 Kupon št tretjega 30 odst. V krmeljski METALNI vajenci sicer večkrat delajo nadure, vendar je to delo vedno prostovoljno in dnevu z nadurami sledi prost dan. Tak način so na konferenci pohvalili. V razpravi je bil omenjen tudi način priuče-vanja, ki ga uporabljajo v novomeškem LABODU. Tam imajo urejeno tako, da je delavka sicer brez delovnega razmerja, če pa po enem mesecu pokaže dober uspeh, jo sprejmejo na delo. Na konferenci so govorili še o nekaterih pomanjkljivostih v kovinski in lesni stroki. Pokazalo se je tudi, da je treba te stvari urediti z zakonodajo v celotni republiki. A. Ž. Pripravliaio nartizan-ski nohod Taborniška četa »Treh smrek« iz Sevnice se pripravlja na večje akcije. Prejšnjo nedeljo je pripravila pohod članov, ki so svoje veščine pokazali tudi v streljanju z malokalibrsko puško ha balone. Sedaj pripravljajo večji partizanski pohod, na katerem bodo podelili tudi priznanja, ki jih bo prispevala občinska konferenca ZMS. »Tehniška ustvarjalnost mladihcc 28. februarja so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli razstavo »Tehnlfike ustvarjal, nostl mladih«, Id prikazuje dosežke celotne delavnosti Ljudske tehniki in tudi stvaritve posameznikov na tem področju. Na raz. stavi prikazujejo rezultate svo-joea dela člani fotokrožkov, modelarji, JamarM, fotoamaterji, ra. ketar.1l (iz Cel la in Šmartnega ob Pald) ter Tehniška založba in Mladinska knjiga s tehnično literaturo. Razen tefra 20 podjetij prikazule tehnične predmete, ki jih Izdelulelo. To Je začetek prireditev, ki Jih ima v načrtu za letoSnle leto or-gpni7aci'a Lludske tehnike. 26. februarja so predstavniki LT sklicali tiskovno konferenco In natresli novlnvlem vrsto voraftnn), ki mučilo orfrnnlznello. Manika 1'm nredvsem So okrog 200 soo. sobnih vz=ke otroke > uvaiat.i v svet tehnike ter anulirati v7.“ibe. ki oVnVe za’nterec'rnto 7a te delavnosti, nrlte^niti dfiike v zitnh ter otfivlti delo v občinskih s„ofih LT. Farstava na! bi prikazala, kak-Sen bi moral hiti tehnični ooiik v *oiah. na*n»n tehnične v*<*o'e in kdo 1e dolžnn za to skrbeti. razstave priporočajo vsem Solarn! A. V. Gostovanja so običajno draga Tudi z domačimi kulturnimi delavci in skupinami bi lahko pripravili več prireditev - Razstavo 49 kočevskih likovnikov-amaterjev je pohvalil tudi Božidar Jakac - Prispevek k razpravi o poživitvi kulture V zadnjem obdobju je bilo v Kočevju več sestankov, na katerih so razpravljali o poživitvi in financiranju kulture. Skoraj vedno so bili v ospredju odrska dejavnost in koncerti več ali manj poklicnih skupin, ki običajno veliko stanejo, obisk pa imajo dokaj pičel. Pozabljamo pa na marsikaj, kar imamo doma, kar je ceneje in kar je vedno dobro obiskano. Predlanskim je bila za občinski praznik v mali dvorani Doma telesne kulture zanimiva »Likovna razstava kočevskih samorastnikov«. Na njej je razstavljajo devetinštirideset domačih kočevskih likovnih ustvarjalcev. Pokazali so, kako skrbe za svoje izpopolnjevanje v prostem času in kako dojemajo okolico, življenje. To pa je posebno pomembno sedaj, ko vse večja industrializacija ljudi že oblikuje po svoje. Razstavo je obiskovalo nad 1000 ljudi, ki so s svojimi vpisi v knjigo gostov izrazili veliko željo, da bi bi- lo še več takih razstav. Sam moster Božidar Jakac, ki je bil na razstavi nad tri ure, j« vpisal v knjigo: »Pričujoča razstava ljubiteljev likovnega dela priča o veliki dejavnosti. Prav je, da niste prestrogo zbirali, da pride tako lahko vsak po svoje do izraza. Med razstavljenimi deli je nekaj takih, ki zaslužijo pozornost in priznanje in skrivajo v sebi talentiranost in možnost nadaljnjega razvoja. Upam in želim, da bi svoj talent tudi izrabili. Je pa ljubiteljstvo samo po sebi neka;, kar oplemenituje ustvarjalca samega, in pri tem je sreča pomemben motiv. V tem je tudi razvoj poznavanja ln Veliko hrupa za nič V zadnjem hipu sta bili v Novem mestu odpovedani đve kulturni prireditvi, ki nai bi bili v po. častitev slovenskega kulturnega praznika v Dolenjski Galeriji: 21 februarja s0 obiskovalci zaman prišli na Prešernovo proslavo, ki jo je napovedala šola za zdravstvene delavce, 27. februarja zvečer pa zaman na literarni večer, ki sta ga pripravljala DPD Svoboda »Dušan Jerebn in podružnica Slavističnega društva. Zakaj ni bilo prireditve, nismo mogli zvedeti, medtem ko so razlogi za odpoved druge znani: prireditev je bila slabo pripravljena, zato so prireditelji sklenili, da je bolje nič dati, kot slabo dati! Sicer pa mnogi menijo, da je bilo spet le (ne prvič) veliko hrupa za nič! boljše razumevanje kvalitetnih storitev umetnosti sploh. Mnogo najboljših želja vsem, ki se opajajo z lepoto, ki je edina, ki lahko rešuje posameznika in skupnosti v lepše življenje.« Menim, da bi se morali ob tem zamislita, pogovoriti in spet prirediti kakšno podobno razstavo. A. Arko Janja Kastelic: Ob 8. marcu Na milijone rdečih cvetov je ta dan na milijone žena razveselilo. Na drugem koncu sveta je isti dan na milijone lačnih žena za lačne otroke kruha prosilo. Srečanje mladih pevcev Na proslavi 25-obletnice osvoboditve 26. aprila v Dolenjskih Toplicah bodo nastopili mladinski pevski zbori iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine. Njihov nastop se bo imenoval »Srečanje mladih pevcev«. To so sklenili pedagoški in glasbeni delavci iz teh občin na posvetu 2fi. februarja v Novem mestu. Ta nastop bodo najbrže šteli za medobčinsko revijo pevskih zborov. »Bitka na Neretvi« teden dni v »KRKI« V novomeškem kinu KRKA bo od 10. do 16. marca na sporedu Bulajičev film »Bitka na Neretvi, ki je bil pred kratkim uvršen med najresnejše kandidate za Oskarja. Vsak dan bosta dve predsta- vi (ob 16. in 18. uri), v nedeljo, 15. marca pa bodo film zavrteli kar petkrat. Za šole bodo posebne predstave po znižani ceni. Vstopnice bodo začeli prodajati že 5. marca, ne bo pa jih možno rezervirati. Sindikalne podružnice, ki si bodo hotele rezervirati več kot 10 vstopnic, naj željo sporočijo po telefonu št. 21-210 v dopoldanskem času. vendar bodo morale vstopnice kupiti še isti dan. 7. marca ob 19. uri bo v novomeškem Domu kulture nastopila akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane s celovečernim sporedom, ki pa je pripravila za proslavo 50-Ietnice ljubljanske univerze. Vstopnine za ogled prireditve, organizirane na čast dnevu žena, ne bo. Na nastop mednarodno priznanega ansambla vljudno vabimo! Mali kulturni barometer Nova komisija 26. februarja je imel prvo sejo izvršni odbor Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Novem mestu. Med drugim je imenoval komisijo za glasbeno vzgojo in jo določil za izvedbo občinske revije mladinskih pevskih zborov. V komisiji so glasbeni delavci, večinoma iz šol. Kulturna skupnost V Črnomlju so imenovali iniciativni odbor za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti. Odbor že pripravlja osnutek statuta in predloge na podlagi javne razprave, ki je bila lansko jesen z namenom, da bi ustanovili kul. turno skpnost za obe belokranjski občini. ■ »NASA ULICA« V KNJIC.I — Humoreske Evgena Juriča, ki izhajajo v sobotni prilogi »Dela«, bodo v kratkem izšle v samostoi-ni knjigi. Natisnilo jo bo CGP Delo. ■ KAJUHOVIH NAGRAD N10 BO — Kajuhovih nagrad za leto 1969 ne bo, ker je na razpis prispelo premalo del. Poslane tekste bo žirija upoštevala pri podeljevanju nagrad za leto 1970. ■ JAKI NA NKWYORSKI RAZSTAVI — V Galeriji naivnih v New Yorku Je bila razstava pri-mitivnega slikarstva Haitija in Jugoslavije. Obiskovalci so med drugim videli tudi dela Jožeta Horvata Jaki ja iz Nazarij ■ »NERETVA« KANDIDAT ZA OSKARJA — BulajkSev film »Bitka na Neretvi so uvrstili med najresnejše kandidate za najvišjo filmsko priznanje — Oskarja To je sporočil Gregory Pečk, pred-sednik ameriške filmske akademije, ki podeljuje to nagrado. ■ BANJALUKA DOBI GALERIJO — Od potresa porušena Banjaluka bo dobila novo galerijo. Za to hišo umetnosti so umetniki iz vse Jugoslavije žc prispevali okoli fiOO slik, kipov in grafik, pričakujejo pa, da bodo vsega zbrali oko- li 1S00 del. M »SEDMINA« V CANNESU — Slovenski film »Sedmina«, posnet po istoimenskem romanu pisatelja Bena Zupančiča, bodo predvajali na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Poznavalci menijo, da ta film ni povsem brez možnosti, da se visoko povzpne ■ »PROBLEMI« PRED POSLANCI — Poslanci slovenske skupščine so zastavili več vprašanj v zvezi z izhajanjem revije »Problemi«. Zanima Jih, koliko družbene, ga denarja gre za to revijo, ali je kaj narejenega, da se prepreči objavljanje raznih pamfletov, ki v slabi luči prikazujejo našo družbo in podobno. ■ LETOS SPET V KOSTANJEVICI — V Kostanjevici bo letos spet oživel kiparski delovni prostor Forme vlve. Simpozija se bo udeležilo več domačih in tujih umetnikov. Prijave bodo začeli zbirati v kratkem. ■ DVORIŠČE ZA GOSTOVANJA — Dvorišče brestaniškega gradu, v katerem Je tudi muzej izgnancev, Je zelo akustično in primerno za prireditve. Kulturni in drugi delavci Iz tega kraja so prepričani, da bi Brestanica ob dobri organizaciji gostovanj kulturnih (tudi gledaliških) skupin lahko postala eno pomembnih kulturnih središč Spodnjega Posavja. S! FILMSKA GOSTOVANJA — Škocjanski kino gostuje vsako so. bodo tudi v sosednji Sniarjetl, kjer imajo le od časa do časa kakšno kulturno prireditev. 1>0TA DEŽURNI POROČAJO ■ TAT ODPELJAL KOLO — Iz kolesarnice na novomeški železniški postaji je neznanec 23. februarja odpeljal žensko kolo, last Franca Hlebca iz Dolnjih Kamene. ■ VLOM V AVTO — Ivan Rukavina je 24. februarja popoldne parkiral osebni avto pri gradu Otočec. Ko se je vrnil, da bi se odpeljal, je ugotovil, da je nekdo vlomil v avto. Neznani storilec mu je iz avta ukradel transistor, plašč in blazino, vse vredno okoli 2.000 din. ■ UKRADLI OKRASJE Z AVTO. MOBILA — Franjo Tomas je 28. februarja parkiral svoj osebni avto v Jerebovi ulici. Ko je vozilo zapustil, so 'neznanci potrgali z njega okrasne letvice. ■ PRED TRGOVINO SE JE PREVRNIL — Minulo soboto se je pred trgovino DOLENJKE v Mokronogu prevrnil tovornjak, naložen z blagom. Voznik Bogomir Frankovič je prehitro zavil s križišča in nesreča je bila že tu. KOČEVJE: HOTEL SKOČITI V RINŽO — Močno vinjeni Jože Kozole iz 2elin je hotel 24. februarja okdli 1.20 skočiti v Rinžo. Se prej je. razgrajal in mahal z nožem. Skok sta mu preprečila dva občana. Nekaj dni prej je Kozole tudi kričal in se slekel do pasu, nakar so ga miličniki odpeljali na postajo milice, kjer se ie pogrel, nato pa so ga napotili domov. Zaradi obeh dejanj so ga predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške. KOČEVJE: PRIDRŽAN NA POSTAJI — 28 februarja ob 23.45 je Jože Krošelj iz Kočevja razgra.ial in razbijal V rudniški restavraciji. Miličnika sta ga Odpeljala domov. Nato je še doma razgrajal in grozil družini, zato so ga do iz-treznitve pridržali na postaji milice. Javorovica - počastili so spomin na 146 padlih borcev Na Javorovici so zmagali: črnič, Kušer, Henčič, Serinijeva in Sajetova - Veleslalom na Javorovici bo postal tradicionalen Ribničan Stanislav Kersnič je 1. marca na avtomobilski cesti (na poti proti Zagrebu) prehiteval tovornjak. Nenadoma je fička zaneslo med skale v usek, odkoder se je odbil in obstal sredi ceste na »hrbtu«. Voznik in njegova žena sta bila pri nesreči poškodovana, gmotno škodo pa so ocenili na 9000 din. (Foto: UJV Novo mesto) ZGODILO SE JE JANUARJA POD GORJANCI Ženo pretepel, otroke nagnal Na Javorovici v Gorjancih je bilo v nedeljo smučarsko tekmovanje v veleslalomu za »Cankarjev memorial«. Nastopilo je blizu 100 tekmovalcev iz Novega mesta, Šentjerneja, Vavte vasi, Dolenjskih Toplic, Trebnjega in Žužemberka, Na progi, dolgi 1000 m, ki je bila zahtevna, je bilo veliko padcev, vendar kakšnih težjih poškodb ni bilo. Najboljši smučarji so pred spomenikom tragično preminulega IV. bataljona Cankarjeve brigade prejeli prehodne poka-el občinskega združenja borcev NOV Novo mesto, osnovne šole »Martina Kotarja« in združenja borcev NOV Šentjernej. Rezultati: pionirji — 1. Črnič (Dol. Toplice) 1:07.9; 2. Zupančič (Vavta vas) 1:09.1; 3. Turk (Dol. Toplice) 1:11.4; 4. do 5. Šonc (Rog) in Bučar (Vavta vas) 1:12.0; ekipno — 1. Vavta vas (Zupančič I, Zupančič II, Bučar) 215.1; pionirke — 1. Serini (Rog) 1:21.1; mladinci — 1. Kušer (Dol. Toplice) 1:20.5, 2. Bukovec (Rog) 1:24.5; 3. Pelko (Dol. Toplice) 1:33.3; 4. Švent (Rog) 1:33.4, 5. Jan (Rog) 1:34.0; ekipno — 1. Rog I (Bukovec, Jan, Švent) 275.0; mladinke — 1. Saje (Rog) 1:40.3; člani — 1. Henčič (Rog) 1:19.5; 2. Turk (Rog) 1:34.8; 3. Mlekuš (Šentjernej) 1:36.3; 4. Ruden (Šentjernej) 1:44.0; 5. Rebernik (Rog) 1:47.0; ekipno — 1. Rog (Henčič, Turk, Rebernik) 281.3. J. V. Cizelj zmagal v Krškem V nedeljo je bilo v Krškem odprto občinsko šahovsko hitropotezno prvenstvo, na katerem je igralo 10 igralcev. Zmagal je mojstrski kandidat Cizelj iz Ljubljane. Končni vrstni red: 1. Cizelj (Ljub- ljana) 16,5, 2. Levičar 15,5 3. Rupar (oba Krško) 12,5, 4. Micič 12, 5. Ilinčič (oba Brežice) 11,5 itd. L. HARTMAN Brezposelni F. Š. se je v zadnjem času večkrat pijan znašal nad družino - Če lepe besede ne zaležejo, mora poseči sodišče Nekega mrzlega januarskega dne, bilo je že proti večeru je 40-letni P. š., delavec brez zaposlitve, stopil pijan v svojo hišo na Dolžu. V družino, ki šteje poleg 4 mladoletnih otrok tudi taščo, je pogosto prihajal »okajen«. Kadar so videli takega, so se mu umaknili, ker so vedeli, kaj s€\ lahko zgodi •.. Občni zbor NK Bela krajina Izredno uspel občni zbor nogometašev Bele krajine — Odločno so za to, da dejavnost ne zamre — Predsednik je postal Franc Moljk 13. marca Z okrožnega sodišča v Novem mestu so sporočali, da s£ bo razprava zoper Cirila Jamnika in Janeza Murna, ki se zagovarjata zaradi uboja kemika Janeza Žiberne, nadaljevala 13. marca ob 8. uri. Zvedeli smo tudi, da bo Jamnika na zaključni razpra- vi zagovarjala novomeška odvetnica Margareta Zakonjšek. Pričakujejo, da bodo tega dne naposled tudi izrekli sodbo obtoženima. Tudi tistega dne je bilo tako, ker je bil zunaj sneg, iz hiše niso mogli kam daleč. 'F. Š. je poiskal ženo in Jo začel zmerjati, grde besede pa so letele tudi na taščo. Naposled je dvignil to-. ko in mahnil po ženinem obrazu. Otroci so se okleni- li matere, pa tudi njdm ni. prizanesel. Z ženo vred jih je nagnal v noč ... Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ~ ko -hi ta družina živela daleč od vgsl! Ker §o v vsa-' kj ,va^| tudi. dobrljudje, so se pregnsmčj žateklj k sosedu. žena se je ponoči vrnila dorriov, otroci pa so prespali noč pod streho dobrega sovaščana, ki jih je tako tudi zavaroval pred nadaljnjim očetovim preganjanjem. F. š. se je znašel najprej v zapisnikih delavcev javne varnosti, zdaj pa Še pred javnim tožilcem. Epilog bo pred sodiščem, ki ima pravico za taka dejanja prisoditi zaioomo kazen do treh let. F. g. je že prej delavcem centra za socialno delo ob- ljubil, da se bo poboljšal. Z dejanjem letošnjega januarja pa je dokazal, da je obljuba zanj zgolj lepa beseda, ki jo lahko vsak trenutek zavrže. . Za ženo, otroke in taščo, pa najbrž tudi za vso vas, je zdaj edino upanje sodišče. Slišati je, da so dokazi dovolj tehtni za kaznovanje F. S Ali pa bodo s tem tudi razmere v družini F. Š. za vselej urejene? Pred kratkim je bil v Črnomlju občni zbor NK Bela krajina. Med 30 prisotnimi je bilo kar 20 igralcev, ki so pokazali, da jim ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda nogometnega kluba. Med igralci je bilo veliko mladih obrazov, ki se zelo zanimajo za nogomet in ki jim ni vseeno, če bo klub prenehal delati. Skoda, da se občnega zbora niso udeležili vodilni ljudje iz občine; vsaj predsednik ali predstavnik ObZTK. Poročilo o delu kluba v letu 1969 je podal sekretar Stane Mavnn. Njegovo poročilo je bilo izčrpno, kritično in zelo dobro. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil avgusta, 1968, je bil izvoljen 11-članski upravni odbor. Upravni odbor se je v žačetku resno lotil vseh nalog, vendar je že po treh mesecih dela odnehal, tako da je nadaljnja Avto treščil med skale j Ekipa Novega K ■ METLIKA: Z AVTOM JO JE ZBIL — Justin Sedavc iz Smartna pri Litiji Je 27. februarja na Vinogradniški cesti v Metliki zbil z osebnim avtom 70-letno Justino Japelj. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbe na glavi in prsnom košu. Kaže, da je prišlo do nesreče zato, ker Japljeva na cesti ni bila dovolj previdna. ■ ŠENTJURJE: S FICKOM V VSEK — Stanislav Kersnič iz Rib. nice je I. marca popoldne pri Šentjurju na avtomobilski cesti s ličkom prehiteval tovornjak. Zaneslo ga Je v vsek, odkoder se je avto odbil in 6e prevrniti na streho. Voznik In njegova tona sta bila huje ranjena, škodo pa so ocenili na 9.000 din. ■ CiOTNA VAS: MOPEDIST ZA. DEL AVTO — Stanislava Škof iz Ljubljane je 28-februarja na cesti pri Gotni vasi prehitevala osebni avto. Tedaj se je s stranske ceste pripeljal mopedist Marko Balaba. nič in zadel njeno vozilo. Škodo so ocenili na 600 din. ■ BIČ: NESREČA PRI POČI. VALISCU — Stane Mihelič iz To. mlšlja pri Igu Je 26. februarja zvečer počival s tovornjakom s prikolico na počivališču pri Biču. Ko Je hotel spet odpeljati, so je S tovornjakom pripeljal Stjepan Andrcič iz Zagreba. Čeprav sta voznika zavirala, sta se tovornjaka zadela, škodo pa so ocenili na 600 din, ■ NOVO' MESTO: NEPREVIDNO S PARKIRIŠČA — 28. febru. ar j a zvečer je Zvone Pirc iz Gor. nje Straže neprevidno odpeljal osebni avto s parkirišča na Glavnem trgu v Novem mestu. Po cesti se Je tedaj pripeljal z osebnim avtom Nikola Cvetaš iz Ljubljane, ki ga je Pirc zadel, škode je bilo za okoli 800 din. ■ POGANCI: AVTO V JARKU — 28. februarja zvečer je Novo-meščan Ivan Hočevar vozil osebni avto od Težke vode proti Novemu mestu. Pri Pogancih ga je zaneslo v jarek, s sprednjim delom vozila pa je zadel v vsek. Škodo so ocenili na 900 din. ■ MIRNA PEC: MED SREČANJEM TRČILA — 1. marca sta se na cesti med Dolenjo vasjo in Mimo Pečjo zaletela osebna avtomobila, ki sta ju vozila Drago, tin Grah in Stane Srovin. Škode je za okoli 900 din. ■ TREBNJE: « AVTOM V SKA-LO — Milič Vučkovič iz Zagreba se je peljal 1. marca t osebnim avtom iz Trebnjega proti Odrgl. Z zasnežene in poledenele ceste ga Je zaneslo v skalo, kjer se je ustavil. Škodo so ocenili na 700 din. ■ CATEZ: TRČENJE AVTO- MOBILOV — Na Čatežu ob Savi sta 24. februarja trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Mu. stafa Sadikovič iz Brežic in Anica Kostanjevec iz Krškega. Krška voznica Je bila laže poškodovana, medtem ko so gmotno škodo ocenili na 2.000 din. ■ KRŠKO: NESREČA DOMA- ČINOV — Na Cesti krških žrtev v Krškem sta se 25. februarja zaletela z osebnima avtomobiloma domačina Ivan Sterle in Prane Lapuh. Škode je bilo za okoli 3.000 din. Cez dva dni sta sc na tej cesti zaletela tudi Franc Balon iz Čateža z dostavnim avtom in Sevničan Jurij Tasič z osebnim avtom. Tudi ta nesreča je povzročila 'okoli 3.000 din škode. 2. marca dopoldne je Slobodan Stankovič z avtobusom niškega EKSPRESA na , avtomobilski cesti pri Hrastju prehiteval tovornifk v trenutku, ko ie njega že prehi-. teval z osebnim avtom Franc Mencinger iz Ljubljane. Avtobus« je osebno vozilo z zadnjim delom odbil s ceste med skale, da se ie prevrnilo, nato pa se — obrnjeno v drueo smer — snet postavilo na kolesa. Avtobus ie takoj po nesreči odDelial da'ie. škodo na Ljubi'ančanovem avtu so oce. nili na 12.000 din. Poškodoval sovaščana 35-letni M. O. iz šalke vasi Dri Kočeviu se je moral wed kratkim zagovarjati na sodišču, ker ie lažje oo^kodoval nekega sovaščana. Sodišče ga je kaznovalo s tremi meseci zapora: pri izreku sodbe le upoštevalo, da se ie moral že lani zagovariati zaradi enakega de'anja. 7a tako kasen se ie sodišče odločilo tudi zato. ker število podobnih kaznivih dejani narašča. S- Silovit nalet 3. marca doooldne ie na zasneženi cesti ori Družinski vasi zaneslo nrikolif'o tovornjaka, ki ea ie proti Liubliani vozil Franio Dumič iz MaWa Lipovca v okolici Samobora. Ko je bila orikolica na levi polovici ceste, ie vanjo silovito treV.il italiianski tovornjak s prikolico. s katerim se je nasproti pripelial Arturo Sfiligoj iz Gorice. PH nesreči si je ooškodoval no<*o Sfili®o<-0 cLn, izdatkov pa 7.164. Po poročilih še je razvila plodna razprava, v kateri šb prisotni menili, da klub »Bela krajina« mora še naprej obstajati. Temu v prid govori tudi zanimanje igralcev, ki je naj večje med mladino. Izvolili so nov 7-članski upravni odbor, ki je dobro sestavljen in obeta, da bo delo steklo tako, kot mora. Predsednik je Franc Moljk, podpredsednik Bojan Vipavec, tajni Stane Mavrin, člani pa Leopold Starešinič, Ivan Kramarič, Peter Terzič in Ante Šabič. V nadzorni odbor so izvoljeni: Janez Vit-kovic, Ivan Zunič in Pero Medič. Na občnem zboru so govorili tudi o zlati plaketi, ki jo je dobil klub v počastitev 50-letnice NZJ na predlog NZS kot priznanje za uspehe v tem športu. Prisotni so poudarili, da ta plaketa ni samo zasluga sedanjih igralcev, ampak priznanje vsem, ki so kdaj bili v tem klubu ali ga podpirali. Zato je upravni odbor sprejel nalogo, da zbere vse prejšnje in sedanje igralce in vodilne člane kluba ter se jim zahvali za njihov delež pri dodelitvi dragocene plakete. A. LATERNER Škerli in Penko v vodstvu Na šahovskem prvensvu Novega mesta so bile odigrane prekinjene in odložene partije 7. in 8. kola. Doseženi so bili naslednji rezultati: Adamič : Sitar 0:1, Sitar : B^ela-novič 1:0, Mladineo : Penko 0:1, Šporar : Milič 0:1, Adamič : Istenič 1:0, Hrovatič : Adamič 1:0, Jenko : Vene 0:1, Milič : Petkovič 1:0, Udir : Šporar remi, Penko : Škerlj remi, Bjelanovič : Mladineo 1:0, Škerlj : Bjelanovlč 1:0, Šporar : Penko remi in Istenič : Hrovatič 1:0. Vodita Škerlj in Penko 6,5, sledijo Sitar in Petkovič 4 (2), Bjela-novič 4, Udir in Šporar 3,5 (1) itd. J. UDI K Dolenjski smučarji vedno boljši Pisali smo že, da je bilo 22. februarja na Zelenici republiško pionirsko šolsko prvenstvo v slalomu in veleslalomu. Ker smo dobili uradne rezultate, objavljamo uvr stitev vseh naših tekmovalcev. Slalom — mlajše pionirke: 3. Serini (OŠ N. m.); mlajši pionirji: 22. Turk (OŠ N. m.). . , , Veleslalom — mlajše pionirke: 3. Serini (OS Novo mesto), 25. Adamič (OS N. m.); mlajši pionirji: 61. Suln, 62. Peric, 66. J. TurK, 71. V. Turk (vsi OŠ N. m.); starejši pionirji: 20. Šonc (OS N. m.), 56. Černič (OS Dol. Toplice), 62. Zupanc (OŠ N. m.), 64. Bajc (OS Krško); cicibani: 8. VVahtcr (OŠ N. m.), 25. Pucelj (OS N. m.), 27. Peric (OŠ N. m.). Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Na Izbirnem šahovskem hitropoteznem turnirju za udeležbo na prvenstvu slovenskih mest v Domžalah je igralo 8 šahislov. Na dvokrožnem turnirju je zmagal prof. Penko s 13 točkami, sledijo Milič 10,5, Ko-melj in Istenič 7,5 itd. (J. U.) ■ BREZICE — Učenci osnovne šole Bratov Ribarjev so tekmovali v smučanju in sankanju. V veleslalomu so bili najboljši: Šepetave, Jurkas in Hršak, pri dekletih pa Tatjana Avšlčeva. V skokih so prva mesta osvojili _ F. Ošterbenk, Jurkas in Verstovšek. V sankanju sta bila najboljša Slanca Ribič in M_rko Špoler. (P. R.) ■ SODRAŽICA — V letošnjem šolskem letu na osnovni šoli deluje šahovski krožek, v kateram je 30 učencev. Pred kratkim je bilo končano šahovsko prvenstvo osnovne šole. Deset najbol j§ih. ša-histov bo zastopalo šolo na tekmovanjih z bližnjimi osemletnimi šolami. Rezultati: 1. Peter Urh (26,5), 2. Stanko Kočevar (26), 3. Dušan Urti (25), 4. Rude Lovšin (23,5), sledijo Tone Fajdisa, Jože Lušin. Lado Lusin itd. (M. B.) ■ OTOČEC — Pretekli torek je bil na Otočcu medšolski šahovski dvoboj med učenci Otočca in Šentjerneja. Ekipi sta Se razšli a neodločenim rezultatom 5:5. Rezultati: Prudič (Šent.) — GriJ (Otočec) 2:0, Bučar — Puševec 0:2, Prudič — Piberčnik 1:1, Stro-j n — Kink 1:1 m Bučar — Jera* lič 1:1. (Z. Š.) ■ BREŽICE — Pod pokroviteljstvom ObZTK Brežice in organizacij osnovne šole Bratov Ribarjev iz Brežic je bilo. izvedeno pionirsko občinsko prvenstvo r veleslalomu in skokih. Zmagovalci so bili: veleslalom ?— ml., mladinci: 1. Pogačar (OŠ Brežice); pionirji: 1. Jurkas (OŠ • Brežice); pionirke: 1. Avšič (OŠ Brežice); skoki — ml. mladinci: Ošterbenk (Brežice); pionirji — 1. Tomše (OŠ Brežice). Sodelovalo je 64 tekmovalcev iz Brežic, Bizeljskega, Pišec, Cerkelj in Velike Doline. (P. R.) ■ NOVO MESTO — Pričelo se je zimsko prvenstvo novomeške gimnazije v košarki. Na tekmovanju sodeluje . 6 moških ekip. . V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: 4. a b ^ 2 e 20.0 b. b., 2. a b — 1. b 88:12 in 3. a b -r-. 4. b 95:7. (V. Š.) ■ ČRNOMELJ — V telovadnici osnovne šole sta se v prijateljskem povratnem dvoboju , pomerili ekipi gimnazije in Semiča. Po izredno razburljivi igri so zmagali gimnazijci s 3:2 (2:15,’ 15:13, 11:15, 15:12, 16:14). Za gimnazijo so igrali: Gavrilovlč, No, vak, Štrajn, Laterner, Ferlež in Zalokar. (A. L.) ■ BREŽICE — V povratni prijateljski nogometni tekmi je enajsterica Bregane v Brežicah ponovno zmagala s 7:3. Domači so bili goštom enakovredni samo t prvem delu tekme, ko je bil re. zultat 1:1. (V. P.) ■ SODRAŽICA — Čem nekaj tednov bodo rokometaši prvič preizkusili svoje znanje na nekaterih rokometnih tekmah. Zaenkrat bodo morali vsa srečanja odigrati na tujem, ker njihovo igrišče še ni urejeno. Igralcev je dovolj; ko bo igrišče nared, bo ta igra’ v Sodražici imela veliko pri. vržencev. (M. B.) _ BREŽICE -T ŠŠD na osnovni šoli Bratov Ribarjev je priredilo medrazredno tekmovanje v košarki. V moški konkurenci je zmagal 8. d razred. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: 8. d — 8. c 24:21, 8. d — 8. a 29:20, 8. d — 8.b 26:18, 8. a — 8. c 18:12, 8. a — 8. b 14:10, 8. b — 8. c 26:14. Najboljši strelec je bil Andrej Fetlich. Dekleta pa so odigrala tri tekme: 8. c — 8. a 15:13, 8. b — 8. d 14:6 in 8. b — 8.0 13*5 (P R ) ■ KRMELJ — V tretjem kolu turnirja za naslov hitropoteznega prvaka Krmelja je med šestimi udeleženci zmagal Debelak z 8 točkami, sledijo Prosenik 7, Kos, šribar 6,5 itd. V skupnem seštevku točk vodi šribar pred Dcbo-lakom. Prosenikom itd. (B. D.) H| MIRNA — Mirenski nogometaši so odprli letošnjo nogometno sezono. V gosteh so imeli noeometaše Papimičarja iz Radeč. Domači so z boljšo igro pre. maeali goste s 7:5. Strelci so bili: M. Tratar, 3, štef.-nič 2, šmuc in Medič no 1. (A. T.) M KOČEVJE — Smučarski skoki so bili nekoč v Kočevju zelo priljubljeni. V zadnjem času pa le dejavnost povsem zamrla zaradi tega. ker so neodgovorni ljudje čez leto uničili skakalnico. Odnesli so vse, kar ie bilo na skakalnici lesenega. V zadnjem času na se obetajo kočevskim smučar, jem boljši časi. Patronat nad njimi le nrevzelo Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki jim bo tudi_ finančno pomagalo. Vadbo smučarjev je prevzel znani šnortni delavec inž. Tone Prelesnik. (A. A.) D NOVO MESTO — V aprilu bo v Novem mestu demonstracij, ska rutrbv tekma med dvema ekipama Ljubljane. Srečanie bo pripravil igralec solitske NADE Jo. sip Radanovie. ki ie ori vojakih v Novem mestu. (S. K.) KREM! Obleka tega medveda je odšla v Italijo. Pred kratkim ga je uplenil pri Velikih Poljanah Luigi Lamboradi iz Brescie. Tehtal je 176,5 kg. Srečni lovec je tretji z leve — na glavi ima kučmo. (Foto: Mohar) ..... medve(|a »Pojedli bomo surovega«, so ga dražili doma prijatelji pred odhodom na lov v Jugoslavijo 23. februarja okoli 20- ure je italijanski lovec Luigi Lamboradi, odvetnik iz Brescie, streljal v revirju lovsike družine Veilike Poljane na mrbovišču pri kraju šoba na medveda. Kot je že običajno, tudi tokrat lovci niso šli takoj za njim, saj je smrtno zadeti kraJj naših goedov še vedno nevaren. Italijanski gost je bil vso noč v sKrbeh, če bodo naslednje jutro medveda našli, šio je celo tako daleč, da so mu morali prerokovati iz kart, če bo »svojega« medveda tudi res dobil. Seveda je bil lovec naslednje jutro zelo vesel, ko so medveda našli. Ležal je le okoli 3 do 4 km daleč od mrhovišča, kjer je gost streljal nanj. Medved je tehtal 176,5 kg. 2 HA*# Uspešen preizkus S težavo sem prisopihal v tretje nadstropje v občinski hiši v Kočevju na podružnico Zavoda za zaposlovanje. »Pri moj krvav, dušo bom izdihnil!« sem dejal. »Ne bi mogli imeti pisarn kje nižje, posebno še vaš oddelek, ki ga obiskuje precej ljudi?« Uslužbenec se je prijazno nasmehnil tn me potolažil: »Bo že prav tako, stric. Zdaj lahko vsaj ugotovimo, kdo je sposoben za lažje m kdo za težje delo/« »Poglej ga, šmenta!« sem si mislil, »to pa res ni neumno. Pri zdravniku moraš počepati, da ugotovi, koliko si zasopel, tukaj gre pa kar mimogrede, pa se še sleči ni treba!« a. A Končno prvi Na seji kluba dolenjskih poslancev v Brežicah je predsednik Jože Knez ugotovil: »Vemo, da je naše gradbeništvo najdražje v Evropi« — Pa smo Jugoslovani spet na prvem mestu! Kakor obrneš Ko so v klubu dolenjskih poslancev pretekli četrtek govorili o šolstvu, je poslanec Marjan Jenko opozoril na program »100 let — 100 šol«. »Točno, v 100 letih smo zgraditi res sto šol,« sć je zasmejal Franci Beg. Pravilen naslov je namreč bil — ob stoletnici šolstva 100 šol! Na glavo postavljene besede pa so kajpak uresničljive. To sicer za naše medvede ni posebna teža, saj jih je bilo uplenjenih že več, ki so tehtali nad 300 kg. Vendar je bilo lovčevo veselje kljub ‘temu precejšnje. Zvedeli smo, da v Italijo ni odpeljal le Kožuha, ampak tudi medvedovo stegno (vendar ta del novice ni preverjen). Lovec Luigi Lamboradi je ob dobri kapljici našim lovcem zaupal, da so ga pred odhodom na lov v Jugoslavijo doma njegovi prijatelji dražili, da ne bo nikoli up lenii medveda. Prijatelji so celo tvegali izjavo, »da bodo medveda, z izjemo kožuha, surovega pojedli, če ga bo uplenil«. Kako se je zadeva v Italiji končala, nam ni znano. Po sprejetem lovskem planu lahko v revirju lovske družine Velike Poljane padeta v tem lovskem letu dva medveda. Drugi še ni odstreljen. j. p. Nedvomno je, da je Dečina bogu za hrbtom. Je vasica štirih hiš v kanjonu ob Kolpi. Na drugi strani reke je strm breg. Tam je že Hrvaška. Do Dečine ne pride nobeno vozilo, razen kmečkega voza. Steza nad Kolpo je edina zveza s svetom. Do Starega trga je uro hoda, tja pa prihaja avtobus. Umirali so drug za drugim Štiri leta stara je v to dolino prišla mala Marija, takrat še Šterkova iz Starega trga. Otrok, ki bi se moral držati še matere za krilo, je že moral služit. Tako se za čne pripoved stoletnice. — Bila sem za čobanko (pastirico) pri več hišah. Nazadnje sem bila v Sodevcih pri močni hiši. Imela sem zmeraj dovolj jesti, več si človek takrat sploh ni želel. — Ste hodili v šolo? — To pa, to! šest razredov sem napravila v Starem trgu. Moj učitelj je bil neki Stanovnik. Lepo nas je naučil pisati, še danes sama pišem pisma žlahti v Ameriko. V šolo smo 'zmeraj hodili bosi. Pozimi, kadar je bil velik sneg, smo ostali doma. — Ali se spominjate mladih let? vprašam stoletnico bolj naglas, ker zadnje čase ni več najboljšega sluha. Takoj je imela solze v očeh. Nekajkirat si jih je obrisala, preden je spregovorila o naj lepših letih. — Tam, kjer sem služila, smo imeli nekoč zidarje. Kozolec zgorel, drugo so rešili 2. marca je požar uničil kozolec Alojza Vrtačiča s Pristavice pri šmarjeških Toplicah, po zlu pa je šlo tudi 7 ton sena in večje količine žaga nega lesa. Poklicni gasilci iz Novega mesta, ki so kmalu prišli na kraj nesreče, gorečega poslopja niso mogli rešiti, preprečili pa so, da se niso vžgala poslopja v Dližini. škodo so ocenili na 20.000 din. Domnevajo, da je ogenj zanetila električna iskra po kratkem stiku v kablu elektromotorja. Eden je bil iz Horjula pri Vrhniki doma. Takoj mi je bil všeč, jaz pa njemu. Hotel je, naj bi šla z njim a nisem hotela iz naših krajev. Tako me je imel rad, da je sam ostal na tej revščini. Tistih nekaj let v zakonu z Marinčičem je bilo lepih. Dobro nam je šlo. Imeli smo več pomočnikov, on pa je bil zidarski mojster. Večkrat smo potovali v Horjul na njegov dom. Ko je mož umrl, sem 50 let stara vzela vdovca z več otroki. Od takrat sem špeharjeva. — Ste imeli kaj otrok in kako so ženske včasih rodile? — Deset otrok sem rodila tako kot vse ‘•druge. Doma. O zdravniku ali babici ni bilo ne duha ne sluha. Pomagale so mi sosede. Otroci so mi še majhni pomrli. Od vseh desetih je samo še eden živ. Sem mislila, da bom oči zjokala, ko so drugega za drugim polagali v krsto. Hujše bolečine za mater ni. Kamen v-vodi ni toliko prestal kot jaz, ko sem izgubljala najdražje. Po porodu dva dni v postelji — Koliko časa so pred sto leti ženske po porodu ležale? — Pri nas, kjer je bilo tako rekoč vsega pri hiši, sem lahko ostala dva dni v postelji, druge pa niso. Takoj so morale delati. Starka ima prav dober spomin, zato sem z vprašanji vrtala naprej. — Kakšna je bila nekdaj vaška hrana? Najbrž drugačna kot danes? — Takega ki bi zjutraj pil kavo, nismo poznali. Zelje ali repa, žganci ali prežganka so bili na mizi, a še taga ni bilo v obilju. Opoldne še— MIŠO KOVAČ NAPOVEDUJE NOV SIJAJEN USPEH: Po štirih „zlatih" - spet senzacija Zdaj je idol publike - njegova pot ni bila lahka ne hitra - V manj kot letu dni štiri zlate plošče - Zdaj napoveduje nove uspehe Mišo Kovač, ki zdaj potuje po Sloveniji, ni razočaran, da ni zmagal na jugoslovanski tekmi za pesem Evrovi-zije: »Nikica Marinovič lahko sodi o tem, kje najlepše namažejo obrvi, nima pa pojma o tem, katera pesem bo najbolj všeč evropskim televizijskim gledalcem,« trdi Mišo in obenem pristavlja, da bo odmev tekmovanja najti v prodajalnah plošč. »Moja: POJDI, LE POJDI bo dobila zlato ploščo.« Tako trdi pevec, ki je nedvomno najbolj popularen v Jugoslaviji, saj je od lanskega maja do zdaj dobil kar štiri alate plošče. Tega doslej m zmogel nihče drug, niti šerfezi in ne prva dama naše popevke Gabi Novak. šibeniški pevec, ki je slučajno nastopil na pesmi neznanih talentov in zmagal, ni imel meteorskega vzpona: njegova pot je šla prek petja v beograjskem Kristal baru, mukoma se je prebijal po koncertih, »će si neznan, potem moraš biti zares dober, da uspeš — ali pa moraš imeti zveze,« pripoveduje zdaj, ko mn izbirčna ljubljanska publika v dvorani Tivoli ploska in četrt ure skandira njegovo ime. Mišo je idod publike, Bo žo Podkrajšek, ki vodi slovensko turnejo, pa ga kajpak tudi hivali kot prijaznega, najbolj kvalitetnega in najbolj zanimivega, kar jih je dosftej vodil. In teh ni bilo malo! »Prijatelja v našem poslu ni,« se nasmehne Kovač, »v dobrih odnosih sem s šerfe-zijem in z Dedičem in morda celo malo prijatelj z Be- ograjčanom Bobom Stefanovičem. Pravi prijatelj je komponist Djordje Novkovič. Za tvojo ljubezen bi dal vse, pa je pesem, ki bo letos dobila največ priznanja,« trdi zdaj Zagrebčan Kovač. Strahu ne P ožina več, pove tisto, kar mora povedati: tudi jugoslovanska glasba je postala komercialna in Kovač je tipičen predstavmiik tega, čemur bi v Ameriki rekli »biznis«. J. SPLICHAL Božo Podkrajšek in Mišo Kovač v razgovoru z našim novinarjem J. Splichalom v kavarni na Glavnem trgu. \ Foto: M. Vesel Ce si povprečen kadilec, zakadiš vsaka 4 leta za en superavtomatski pralni stroi Ali lahko mirno gledaš, da pri tem tvoja žena pere na roke? Kamen v vodi ni toliko prestal... Žena, ki je brez babice in zdravnika rodila deset otrok, je 27. februarja učakala sto let življenja. To je Marija Špehar iz Dečine £*"■ Osmi marec Žane vsako leto nestrpno pričakujejo 8. marec, ko bodo đoOne darila, čestitke, rože in toliko lepih besed. Toda koliko jih bo ostalo pozabljenih, osamljenih, brez rož in toplih besed, brez svojcev in prijateljev celo ta dan. Spomnila sem se Mančke v njeni osamljeni koči na vrhu miba in si rekla: »Danes jo obiščem!« Nabrala sem zgodnjega pomladanskega cvetja in odšla v globel, kjer je samevala Mančka. Stopala sem počasi, kakor da se bojim srečati z njo. Ustavila sem se. »Samo nekaj cvetic imam zanjo. Ah ni to premalo? Druge žene bodo dobile lepa darila, ona pa...« ze sem hotela steči nazaj, toda nekaj me je zadržalo. Morala sem ji dati vsaj ta šopek cvetja, da bo vedela, da je še nismo vsi pozabili. S hitrimi koraki sem stopala po bregu in se utrujena ustavila pred težkimi vrati. Mekaj trenutkov sem oklevala, nato pa vstopila. Bilo je tiho kot v grobu. Moji koraki so odmevali po hodniku. Potrkala sem na vrata, za katerima se je oglasil znan glas. Vstopila sem z rožami v rokah. »Teta, prišla sem vam voščit, danes je vaš praznik...« V grlu me je nekaj stisnilo, da nisem mogla povedati do konca, kar sem mislila. Hotela je nekaj reči, pa ni mogla. Po licih sta ji zdrknili dve solzi in zdelo se mi je, da v teh solzah vidim vse njeno življenje, njeno težko življenje. Stopila sem k njej, jo objela in poljubila na lice. Tiho je jokala in njeno teio se je nekajkrat sunkoma streslo. Tudi sama sem zajokala. Nekaj časa sva tako stali, ne da bi karkoli spregovorili. Ko sem se ločila od nje, sem stekla k vratom, ker nisem mogla več gledati njenih solz. Ozrla sem se in videla Mančko, ki je še vedno stala in hvaležno zrla vame. Hitro sem se poslovila in stekla po bregu navzdol. Na sredi brega sem se ustavila in se oerla. Ob oknu sem zagledala Mančko, k je gledala za menoj. Vedela sem, da še vedno joka, in tudi meni so se spet udrle solze. Takrat sem sklenila, da jo bom obiskala še veliko-krat, in ne samo za praznile žena. MARJANA (Honorar 100 din) Alenka in Andrej sta se vračala iz šole. Andrej je veselo požvižgaval, oprezoval za ptičjimi gnezdi In lovil metulje, Alenka pa je tiho hodila poleg njega. Njene oči so sanjavo zrle predse, zdelo se je, da je s svojimi mislimi nekje daleč. Izza ovinka se je prikazala domača vas. Andrej se je ustavil in vprašal Alenko: »Kaj ta je danes, da se tako držiš? Ali ne vidiš, kako lepo sija sonce? Poglej, kako lepa je naša vasi Vsa je v zelenju in cvetju.« »Res je lepa naša vas. Nikoli je ne bi mogla zapustiti.« »Tudi jaz tako mislim,« je odgovoril Andrej. »Nikoh ne bom odšel v tujino. Tujina je mačeha.« Pri teh besedah se je Alenka spet zresnila. »Spomnila sem se naloge, ki jo imam za jutri,« je vzdihnila. »To pa že ne bo težko,« je rekel Andrej, »saj meramo pisati o materi.« Prišal sta do doma. Alenka je hitro pojedla, potem pa se je lotila naloge. Napisala je naslov, nato se ji je pero ustavilo. Rada bi napisala to, kar je čutila v srcu, pa ni šlo. Dolgo je premišljevala in spet začela: »aMti je najljubeznivejše bitje na svetu. Pripravljena je vse odpustiti, je čoln, ki reši potapljajočega se otroka iz valov življenja, je svetla luč, ki kaže otroku pot v temni, viharni noči. Na njenem ljubečem srcu se potolaži in umiri otrok, ki je prevarim od zablod življenja. Njeno srce je oltar, kjer noč in dan gori ogenj ljubezni.« Alenki se je pero ustavilo. Prebrala je, kar je napisala, in nejevoljna zmajala z glavo. Ni se ji posrečilo napisati to, kar je čutila v srcu. Takrat je vstopil Andrej z zvezkom v roki. »Kaj si napisala?« je vprašal. »Andrej, o materi je tako težko pisati. Nikdar ne moreš napisati tega, kar čutiš v srcu,« je zamišljeno odgovorila Alenka. »Prav imaš!« je vzkliknil Andrej. »Poglej, kaj sem jaz napisal!« Napisane so bile samo tri besede: Mati je mati! (Honorar 100 din) MARTA DRAGA MAMA! Sedim ti nasproti in z rokami podpiram glavo. Strmim v tvoj prezgodaj ostareli obraz, v tvoje solzne oči. Jočeš, mene pa boli srce. Ko sem bila še otrok, sem ti ob takih priložnostih obljubljala, da bom pridna, in te prosila, da ne jokaj. Tako te danes več ne morem tolažiti. Včasih sem mislila, da jokaš zaradi moje nagajivosti. Trudila sem se, da bi te ubogala, a bila sem preveč živahna. Sedaj sediš pred menoj utrujena od težkega dela. Jočeš in jaz vem, da ne zaradi mene. S poroko si se za vedno zavezala z očkom in zdaj trpiš. Ne jokaj, sicer bom morala zbežati in položiti svojo utrujeno glavo na tuja ramena. Ti jokaš, ker jaz ne morem. Moje solze so se že zdavnaj posušile. Ne znam več pokazati čustev’ Čeprav od mojega prvega diha stojiš ob meni, nikoli ne veš, kdaj sem srečna in kdaj nesrečna. Oprosti mojim povešenim očem in stisnjenim ustnicam. Zdaj si utrujena legla in zaprla oči. Bojim se, da te bom izgubila, da bom izgubila dom, ki ga ljubim samo zaradi tebe, in da bom morala oditi v svet. Spiš, jaz pa sklonjena nad zvezek trpim kljub tej svoji ravnodušnosti. Ne žalosti me s svojimi solzami! Materine solze so težke in bolijo. Prosim, dvigni glavo in obriši solze in skupaj bova delili vse hudo. (Honorar 100 din) MARIJA LAZANSKI ■ II" B c n ta E B A H ■ ■ ■ BBS a Bi ORENJE Ml NUDI MOŽNOST 8. MAREC KUPIM SVOJI ZENI LETOS 75 MILIJONTA SOLEA KREMA NA TRŽIŠČU! Med 15. marcem in 15. septembrom letos bo na tržišču 75-milijonta Solea krema - v Jugoslaviji najbolj uporabljana krema. Ob tem našem uspehu smo pripravili za naše zveste potrošnike naslednje nagrade: - v eni izmed 250 g doz bo žeton citroSn DS 21 - pallas, v 125 g dozah bo 100 žetonov za 100 velikih nagrad (pralni stroji, televizorji, tranzistorji in še več drugih nagrad), - v 60 in 22 g dozah bodo žetoni za 10.000 Zlatorogovih kolekcij. Vsa podrobnejša obvestila boste od 15. marca dalje dobili pri svojem trgovcu. Ni treba, da nam drugi odpirajo oči Toplice in Mokrice iščejo močnega investitorja zunaj občine, medtem ko ocenjujejo združevanje v občinskih mejah kot zasilen izhod Prejšnji teden so $e v čateških Toplicah zbrali predstavniki zdravilišča, gostinskega obrata Mokrice, restavracije Na griču in občinske skupščine Brežice, Skušali so ugotoviti, na kakšen način bi najhitreje spravili pod en dežnik brežiško gostinstvo. Morda ne bo odveč, če že na začetku poudarimo, da so se' za združitev zdravilišča in ' gostinskega obrata Mokrice bolj zavzemali predstavniki občinske skupščine, medtem ko so imeli predstavniki obeh gostinskih obratov več opravka s postavljanjem pogojev. Največjo oviro pomeni še pomanjkanj« denarja pri obeh družabnikih, skoraj v smešnem nasprotju s tem pa je bilo vztrajanje pri pogojih takojšnjega investiranja v primeru združitve. Zlasti so Ker dober zgled za sabo vleče . . . Na zadnji skupščinski seji v Brežicah so se odborniki odločili in imenovali novega člana komisije za ocenjevanje nepremičnin pri krajevni skupnosti Dobova, čeprav je prejšnji šele sedem let pokojen. Ohrabren s to ugotovitvijo, je predstav• nik KS Kapele predlagal, naj zpjnenjajo tudi njim šele. Sžtr* leta pokojnega člana iste komisije z novim -*• še živim. se za to potegovali predstavniki Mokric, medtem ko člani kolektiva Čateških Toplic niso bili pripravljeni dajati prenagljenih zagotovil. Po vsem tem je seveda kaj lahko sklepati, da si zdravilišče in Mokrice želijo predvsem hitre spremembe obstoječega stanja, medtem ko bi v primeru integracije morali za nekaj časa- ostati še potrpežljivi. Tako so imeli predstavniki občinske skupščine obilo dela s pojasnjevanjem pojma integracije, ki seveda ni. samo seštevanje milijonskih zneskov. Po nekajurnem razgovoru, ki je v marsičem spominjal na igro z marjetico, kjer vsak prvi listič pomeni d£, vsak drugi pa ne, je slednjič le prevladalo mnenje, čeprav ne najbolj odločno, da bi bilo dobro, ko bi adružili interese in napore pri razvoju gostinstva in - turizma na področju brežiške občine. Restavracija Na griču bo zaenkrat ohranila samostojnost pod okriljem ljubljanskega Petrola. Na sodelovanje za sedaj ne kaže računati, ampak šele potem, ko bodo urejena nekatera vprašanja z-AGRARIO Med pogovorom Občina pri cenah brez moči Kdaj bo že konec nihanja cen na tržišču? Odborniki so na petkovi seji občinsKe 'skupščine odločno zahtevali ustalitev tržnih razmer in pooblastili predstavnike skupščine, da se za tovrstne ukrepe zavzamejo pri republiških' organih. Predlagali so predvsem boljše pogoje za kreditiranje, ugodnejšo davčno politiko in večjo skrb za šolanje kmečke mladine. Dokler tržišče s kmetijskimi pridelki ni ustaljeno in cene iz meseca v mesec nihajo, tako V Globokem za sodelovanje Predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij v okviru krajevne skupnosti Globoko so se pred dnevi sestali in se pogovorili, katere naloge naj bi krajevna skupnost sprejela v svoj delovni program. Sklenili so, da bodo organizacije v tem kraju poiskale vse možnosti za tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo. dolgo tudi kmetijske organizacije ne - morejo -zagotoviti zadovoljive kooperacijske proizvodnje. Na seji so predlagali ustanovitev sveta za kmetijstvo, ker si' od tega obetajo boljše spremljanje položaja kmetijstva v občini: Tudi mesto kmetijskega referenta naj bi skupščinska uprava ponovno vpeljala. Sledila je obravnava poročila o delu občinske uprave, ki so ga odborniki sprejeli z nekaterimi pripombami. Skupščina je sklenila, naj delovna mesta v. upravi čiro-prej zasedejo strokovnjaki, ki jih zrtaj žal zelo primanj-Kuje. Morda bodo večji osebni dohodki vplivali na to, da se bodo za razpise prijavljali ljudje s strokovno izobrazbo. Na seji so obravnavali tudi poročilo veterinarske postaje v Brežicah. Pozdravili so njeno pobudo za pospeše-vanje kooperacije s kmetijsko farmo v Dubravici onstran Sotle. je postalo jasno, da Cate ške Toplice in Mokrice ! precejšnjo vnemo iščejo pred vsem zunanje stike, se pra vi močne investitorje, med tem ko povezavo znotraj ob činskih meja razumejo bolj kot zasilni izhod. S. K Prosvetni dom v Dobovi preurejajo Te dni je krajevna skupnost v Dobovi začela obnavljati zadružni dom. Delo bo trajalo približno mesec dni Dvorano bodo prepleskali, na tla pa položili parket. V njej bodo uredili telovadnico za učence osnovne šole. Dokler delo ne bo končano, v dvo rani ne bo niti kino pred stav niti drugih prireditev. »Bitka na Neretvi« v Brežicah Težko pričakovani jugoslo vanski film »Bitka na Neretvi« bodo vrteli v brežiškem kinu od 11, do vključno 15. marca,- ,Za vse tiste, ki so se ga nadejali nekaj mesecev pozneje, bo to veselo presenečenje Pobuda za vključevanje mladih Pobuda občinske . konference Zveze komunistov v Brežicah je v februarju sprejel dnevni red program ob navlj'anja Zveze komunistov ter uresničevanje resolucije republiške konference ZK. Pri tem so ugotovili, da so komunisti na čelu dogajanj v družbenem in gospodarskem življenju in da morajo to vlogo obdržati tud; narej. Eno ' izmed prihodnjih konferenc bo komite namenil razpravi o združevanju in poslovnem sodelovanju. IZ BREŽIŠKE DnpnnuigKHCE Pretekli teden so v brežlSkl porodnišnici rbdile: Marija Kostnnl-5ek iz šentlenftrta — Igorja. Sonja OreSkovlč iz Zavratca — Do. ris, Alojzija PSerflčnlk iz Studenca — deklico, Cilka Ctrnskl iz Ribnice — Romana, Olga 7. bert iz KalC — dečka, Ljubica Bračun iz Krškega — Aleksandro, Marija Beribak iz Viher — deklico. Marjana Brečko z Malega vrha — deklico, Katarini Voprln iz Laz — Draga, Ana Javornik iz Brestanice — Marka, Terezija Na.jeer iz Podgorja — Romana, Ljudmila Ferenčak iz Skopic — deklico in Ana Trupelj Iz Zagreba — Renato. — Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA MFSRFČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bol. nišnlci: Ferlda Kovačeviča, delavca iz Cazina, Je nekdo pretepel in mu prizadejal poškodbe po glavi; Andreja Savnika, kmeta iz Sel, je nekdo udaril s kolom po glavi; Stefica Hering, gospodinja iz Zakot, je padla z lestve in si poškodovala hrbtenico; Pavla Pie-tarski, gospodinja iz Zdol, Je padla 8 hrama ln tl poškodovala hrbtenico; Marija Prosinečk’, kmetica iz Cemehovca, je padla z lestve in 9i poškodovala glavo. NOVO V BREŽICAH RADIO BREŽICE ■ V NEDELJO JE SKUPINA vaSčank in vaščanov iz Pečic obiskala Brežice. Obisk Je organi, zirala krajevna skupnost v sodelovanju z organizacijo Socialistične zveze na pobudo podpredsednika občinske skupščine Ivana 2iviča Izlet so združili • praznovanjem dneva žena, zato je bilo med udeleženci največ žensk. V Brežicah so Jim najprej razkazali prostore radia, knjižnico, nato pa so Jih pospremili v Po. savski muzej in v rastlinjake na Čatežu. Večina si Je te brežiške zanimivosti prvič ogledala. Ne bi bilo slabo, če bi tudi druge krajevne skupnosti kdaj pa kdaj na podoben način seznanile *vo)e člane z značilnostmi občinskega središča ■ MLADINSKO GLEDALIŠČE bo nrišlo » gost*. m&rca bo BREŽIŠKE VESTI gostovalo na brežiškem odru mladinsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo bo Goldonijevo kome. dijo »Sluga dveh gospodov«. Zavod za kulturo se nadeja treh predstav: za gimnazijo, za osnovno šolo in za odraslo občin, stvo. ■ .UTRI BO V OTROŠKEM VRTCU V BREŽICAH prisrčna slovesnost. Malčki bodo povabili mamice, katerim so pripravili za 8. marec kratek program. ■ OSREDNJA PROSLAVA dne. va žena v brežiški občdnl bo v soboto ob IB. uri v Prosvetnem domu. Spored so za to priložnost naštudirali učencd osnovne Sole bratov Ribarjev. Proslave prirejajo v soboto ln nedeljo tudi po vaseh ln na sedežih krajevnih skupnosti. ■ SVET ZA GOSPODARSTVO pri občinski skupščini r Brežicah je potrdil odločitev, da o izidu spora med AGRARIO ln vaščani iz Ponikev odloči drugostopen!, sko sodišče. Spor Je nastal zaradi vaške gmajne, do katere at lastijo vaščani vse pravio«. PETEK, 6. MARCA: 18.00-18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.35 — Nov« plošče RTB, obvestila in reklame. 18.35—18.45 — NAJ POP LOT - najraje ste Jih poslušali. 18.45—19.30 glasbena oddaja; Izbrali ste sami. NEDEIJA, 8. MARCA: 11.00 — Domače zanimivosti — »Pa, saj bi me lahko vprašali!« — oddaja ob dnevu žena — Višji dentist Karel Skoberne pripoveduje o zo. bozdravstvenih problemih otrok — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lupšina — Posekajmo staro sadno drevje in drevje slabih sort ter ga nadomestimo z novim! — Zabava vas ansambel Franja Bergerja — Nedeljski pogovor — Z mikrofonom v občini Krško — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinoma, tografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 10. MARCA: 18.00— 19.00 — Novo v knjižnici —• Jugo-ton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Iz noše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Ob. vestila, reklamo in pregled filmov. 19.00—19.30 — Dlskofill predstavljajo »voje novitete. Pridite na zbore volivcev! Prihodnje dni bodo v številnih krajih krške občine zbori volivcev ,na katerih bomo obravnavali važna vprašanja, ki zanimajo vse občane. Občinska skupščina, krajevne skupnosti in vodstva krajevnih organizacij - SZDL vabijo vse občane, da se zborov udeležijo. Naštevamo: naziv volilne enote- oz. zbora volivcev, prostor zbora, veljavnost naselij in datum ter ura zbora: DRNOVO: v- pri Jožetu Packu — za Drnovo in Brege: 7. 3. ob 19. Ufi; VEL. PODLO«; — v zadružnem domu — za Vel. in Mali Podlog, Gorico, Jelše, Pristavo in Gržečo vas: 7. 3. ob’19. uri; SENUŠE: — V sobi družbenih organizacij — za Senuše, Brezje, Brez. goro, Libelj, Dolenje, Drenovec, Stražo, Dedni vrh, Kobile, Ivandol, Nemško goro: 8. 3., ob 14. uri; LESKOVEC: — v kulturnem domu — Leskovec, 2a-dovinek, Selce, Loke, Volov-nik: 21. 3. ob 19. uri. VELIKA VAS — V gasilnem domu — za Veliko vas, Gorenjo vas, Veniše: 7. 3. Ob 19. uri; PODBOČJE: — v zadružnem domu — za Podbočje, Selo, Stari, grad, Slivje, Žabjek, Dobravo, Pristavo, Brod, Malo Mraševo, Kalce—Naklo, V. Mrašev6,J Šutno, Hrastek, Brlog, Dol: 8. 3. ob 7. uri. BREZJE: — v šoli — za Brezje, Planino, Gradec, Brezovico, Premagovce: 8. 3. ob 14. uri. PRUŠNJA VAS: — pri Janezu Petretiču — za Prušnjo vas, Frlugo, Gradnje in Mladje: 15. 3. ob 14. uri; BRESTANICA: — v kino dvorani — za Brestanico, Ar-meško in Dol. Leskovec: 20. 3. ob 19. uri. ANŽE: pri Jožetu Reparju za Anže in Gorico: 9. 3. ob 19. url. RASTEZ: — pri Resniku — za Raztrez in Lokve: 10. 3. ob 19. uri; STOLOVNIK: — pri Martinu Jugu — za Stolovnik: '11. 3. ob 19. uri; ROŽNO: —r pri Antonu Pro-seniku — za Rožno in Presla-dol: 15. 3. ob 10. uri. SMEDNIK: — pri Jožetu G/ičarju — za Smednik, Gmajno, Dobravo, GoliJ vrh, Kržišče, Dolgo Rako, Pristavo, Podlipo, Zaloke, Mi-kote, Ravno, Mali in Veliki Koren: 15. 3. ob 14. uri; VELIKI TRN: v prosvetnem domu — za območje celotnega krajevnega urada: 22. 3. ob 7. uri; KOSTANJEVICA: — v kulturnem domu — za Kostanjevico, Dobe, Globočice, Jablance, Kariče, Sajevce, Sli« novce, Zaboršt, Malence in Koprivnik: 22. 3. ob 7. uri. OREHOVEC: — pri Janezu š tokar ju za Orehovec in Grič: 5. 3. ob 19. uri; VODENICE: — pri Francu V PRIHODNJE VEČ MLADINE V KULTURNO DRUŠTVO Povabili smo Veljka Bulajića Svoboda Krško objublja film Bitka na Neretvi Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Krškem vključuje dramsko sekcijo, likovno sekcijo in kino. Na občnem zboru 24. februarja so sklenili dejavnost razširiti - in tako napraviti konec kulturnemu mrtvilu v mestu.' Društvo je v minulem obdobju delalo zelo uspešno, za1 kar ,inaa .zasluge*.prizadevno vodstvo. V njegove vrste pa bodo morali 'privabiti več mladih ljudi. Dom je do kraja .zaseden Lepo preurejeni prostori zadružnega doma v Leskovcu so že izkoriščeni. Krajevni urad je s preselitvijo v nekdanje klubske prostore pridobil svoj vhod, v njegove prejšnje pisarne pa so naselili otroški vrtec. Trenutno ga obiskuje enajst otrok. V dvorani so kulturne prireditve. To Je obenem telovadnica za učence osnovne Šole. V domu gostujejo tudi gasilci. M. B. Kdor bolje zasluži, * več plača V otroškem vrtcu na Senovem so vpeljali nov delovni čas. Vrtec se odpre ob petih zjutraj. Otroci lahko ostanejo v varstvu do pol treh popoldne. Nudijo jim zajtrk in malico, kosila pa za sedaj še ne. Starši prispevajo za varstvo po svojih možnostih. Najmanjši prispevek je 15 dinarjev, največji pa 150 dinarjev na mesec. Veliki Trn čaka na trgovino Prebivalcem Velikega Trna se bo verjetno že letos uresničila želja po trgovini. Zgraditi Jo namerava Agrokombinat. Podjetje bo pasku-šalo čimprej zbrati denar za to investicijo, s katero bo ponudilo roko občanom tega oddaljenega predela. Z naj večjimi težavami se ubada kino. Denarja ni bi- lo na voljo niti za najemnino filmov niti na filmski sklad kaj' šele za honorarje. Obisk na predstavah je skromen. Za lani imajo po; datke, da si js ogledalo predstavo samo po 158 gledalcev. Vzrokov za tako slab obisk je več. Eden izmed njih je gotovo slab program. Število razpečevalcev filmov se je v Jugoslaviji zadnje čase povečalo že na 30 in mnogi izmed njih kupujejo slabe filme. To botruje slabemu pro-gramu v dvoranah. Nerodno je tudi to, da morajo kinematografi sklepati pogodbe z distribuci:skimi hišamj kar za dve leti vnaprej. V prihodnje bodo poskrbe- li za filmsko vzgojo mladine. Priredili bodo revijo mladinskih filmov in j'ih primerno ' obrazložili. Aprila nameravajo vrteti Bitko na Neretvi. K predstavi bo prišel tudi režiser filma Veljko Bula-jič z nekaterimi igralci. Penci,— za Kočarijo, Ivan j še, Podstrm, Vel. Vodenice, Male Vodenice in Ržišče: 8. 3. ob 14. uri; SENOVO: — v kino dvorani — za Senovo: 13. 3. ob 17. •uri; - MALI KAMEN: — pri I™11 Kozole — za Mali Kamen: 5. 3. ob 19. uri; REŠTANJ: — v rudniški čakalnici— za Reštanj: 8. 3; od 9. uri; i - .. GOR. LESKOVEC: V šoli — za. Gor. Leskovec in Staranje: 15, 3. ob 12. 30; ' KALISEVEC: — pri Francu Abramu — za Kališev®0 *** Brezje: 12. 3. ob 19. uri; * DOBRAVA: — V lovske™ domu — za Dobravo; 8. 3. 0 1°. uri; SEDEM: Pri Francu — za Sedem: 10. 3. ob KRŠKO — DESNI BRJJ* — v rdečem kotičku 0 ske skupščine — za Krško desni breg: 11. 3. ob 19. j**"’ KREMEN: — pri — za Kremen, Bučerco: ’• ob 19. uri; SREMIČ: — pri Bogov1 — za Sremič: 10. 3. ob" uri; h1a. SOTELSKO: — . pri F&DJJ niču — za Sotelsko: 14.'»r 19. uri; r. KRŠKO: — v domu Svo de — za Krško — levi bre&-6. 3. ob 19. uri;.,;- • wAo. ZDOLE: — v šoli - zajTin le, Anovec, Pleterje, Ravn® .? Kostanjek: 15. 3. ob 7-.url' ^ DOLENJA VAS: — V.^fr — za Dolenjo vas, Pesjf'_(Uj, no, Stari grad, Sp. Stan Šp. Libna: 5. 3. ob 19. uri, - PIJAVSKO: - v sobi benih organizacij —. Za nje, Srednje in Gornje ™ ško: 14. 3. ob 19. uri. OBVESTILO * reševalcem križanke letošnjih »Pustnih vicah« ortf I Do določenega roka ^ jeli- 59. rešitev.. P?ed kateri so bili tov. Marjan ■ pravnik pri ObS, Marica uslužbenka PTT, ln Ernest ^ delavec Zavoda za komu*18 ^ javnost (vsi 1z Krškega), J jejd» letna Karmen Rep-Bobika TT naslednje nagrajence: -p#■ 1. nagrada - sedemdnevn^e-zlon v PočtniSkem dwnJ j tuj, rada, Poreč: Avpust Sloka . ^ j. Gregorčičev drevored 6: 'V' nagrada — po ena ko’5vL0 rr.e-delkov tovarne KRKA. N ^ ju-sto: Zofka Simončič. Ces^pSta * lija 52 in Branko Pirc. ^ julija 54. oba iz Krfkega- ,„lcani-REŠITEV: nadvoz ce* « K8i. co. nloa. apno. Se. ajd-Al, distanca, Ca, okli. ^ t. Asta, llonski, ou. Er, v NS. ao. E. Br, ona, AJ*}’. komi ona vt, plem., sn®^h 'n0^!c' Ul, sreča, K. 10 let Pustf®. u^’ R, livar, etilen, es, O, topaz, okvara, E. Do"- jati™' tar. IS, ati, 1. r„ arfaK-Jose, butara, I. r^TK. ^ peste IB. sin. A, IM, V, ečjT Ra, lovec, 2K. NK, 2, JL*1 je, istka, IR. INSA, Itn, 0|ct*' len, CIE, urin, anUpo°- PraSC Uredn«rf.A »PUSTNIH KRŠKE NOVICE ■ RAZSTAVA 7K DAN ŽENA. Klub likovnikov amaterjev r Kr. ftkom bo za dan žena priredil razstavo v klubskih prostorih v samskem bloku. Praznik žena bosta počastilo tudi priznani harmonikarski zbor ln moftkl oktet te Karlovca. Občinstvu so bodo predstavili v soboto. 7. marca, ob 1B. uri v Domu »Svobode« na Vidmu. ■ ZA ODDIH NA VEMKI PLANINI. V tovarni papirja so se nedavno organi upravljanja odločili zn nakup rekrenolJskeRn objekta nn Veliki planini. Za zdravljenje ln oddih delavcev so kupili 2 hlSIcl z osmimi ležlSči. Objekta bosta sprejela prve goste že konec marca lotos. ■ PREOI.ED ZARADI PREGLE. DA? Tisti občand, ki Uče J o pomoč pri okulistu v zdravstvenem domu. niso zadovoljni: pripeti se, da pri velikem navalu zavarovancu okulist predpise napačno dioptrijo očal. Problem so ob-ravnnvall na zadnji skupftčlnl so. clalnega zavarovanja v Novem mestu, kjer Je bilo pojasnjeno, dn ho vprašanje refleno 1. Jullla, ko ho pričel z delom specialist za oči pri novomoftkl bolnici. ■ MOŽNOST ZASLUŽKA. Akciji za zbiranje odpadnega papirja. ki ga v tovarni papirja nuj- no potrebujejo, tudi sindikat podjetj*^. M j, dobiva vedno več PL nančno pomoč Pjj organiziranju re^ki Sonj v bodoče ne ker imajo Sole ln 1 možnost priti do de« t J® j*. rnnjem papirja. ** prve stroftke pri -.1* Ja nakazal tolam ■ BODO VRTOVIt uf^e. Pred dnevi Je bHo »nJl^r. papirja predavanje o rtltvl vrtov, zelenic > Arbore* m) Predaval Je direktor iz Volč loga potoka P™ pre^V inž. Jožo Ogorevc, nje, dopolnjeno z o^ft pozitivi, Jo bilo ^ pre°*dnw sindikalni dvorani J#5 ^ blflj, bili prostor vsi tisti* olepSall podobo h» VESTI IZ KKŠK OUffM I« NAŠI LJUDJE SO PRIPRAVLJENI DELATI, samo pomagati jim je treba —--------------------------------- zadnja leta resda manjša, Govori predsednik KS Studenec Jože Marušič vseeno pa menim, da je bo lje, če sta dve trgovini in »Tovariš Marušič, povejte nekaj besed o načrtih krajevne skupnosti, dovT^111 ° gradnji vodovo- ^ »Zaradi pomanjkanja de-rJa bo &e precej vasi osta-v tekoče pitne vode. vaščani iz Dol. Orel in Arta, *7 PrimeT, so se sami lotili Preskrbe z vodo, znano pa i! T?*' da so Studenčani že J, P «®s gradili vodovod, ven-rJi “ ni mogoče aj P° ceveh prvič Pritekla voda. Prebivalci Ve-9*1 ^u^>a^Ce so že začeli env! m* 0 gradnji pa se po- Sh J0 k v ne^aterih va-s©n.« ***■*> 1« s popravilom vaških poti?« '►Oirnprej bo treba dokon-občinsko cesto od Za-Prek Prevolj do Os- ti rv ' Sa^ ^eba izboljša-prometne »veze med na- sku^L.^rimo6ko krajevno Pomagati bo tre- za n„LP0Ditevain> kjer so sn«v , 1 Taške P^i Pri- ProstovJu precej denarja in ^ostovoijnega dela. Dolgodet- JSS *** tudi « Ponikev in »Na Studencu sta dve trgovini; mislite, da ne bi bila boljša ena sama, ki bi ob povečani prodaji lahko povečala izbiro?« »Kupna moč naših ljudi je če sd trgovska podjetja konkurirajo v korist kupcev. Lahko rečem, da smo s postrežbo na Studencu prav zaradi tega lahko zadovoljni.« K. ZORKO BLIŽA SE »DAN MUČENIKOV« IN Z NJIM: Salamarsko tekmovanje Tradicionalno tekmovanje v kakovosti salam v Sevnici postaja tudi turistična prireditev Arta, ljudje da bi li med seboj povezani z vaško Potjo ali cesto.« do 15. marca! TjP^dajailnuh elektro V S*mici« Krškem marca ^ mestu lahko do 15. HOlO (80 n hladilnik jo nudi ki vam pS*5jEKTROTEHNA! ne v elektroteh. Novel ^niCi> KrSkem in žene z so dobro zalo- ^teriai^ tr<)instalacijskim ^^Sk^rVetl0baiini te' apari^ami’ 8°spodinj-eiektromotoru m PriP°močki, Ploščami ingramofon- stalacijskim materiV^tr0lejkami- 0bčin’ poino^?"3 je z izdatno že J ern iz Podgorja "*"> tteSa,ki si Mma8a na^vrsti še vasi Priklan- Alojz Zalašček iz Boštanja, druga je bila salama Franca Strajnarja iz Loke pri Zidanem mostu, tretja pa last Alojza Završnika iz Sevnice. Menda ni treba pripovedovati, da so šle zmagovalke dobro v denar. Torej: če upate na zmago, prinesite svoje izdelke na »40 mučenikov dan« v gostilno Vrtovšek! • \ M. L. Kal: oprijeti se reje krav Rejci krav na Kalu in drugih vaseh v okolici Šentjanža želijo, da bi Ljubljanske mlekarne podaljšale odkupno progo, ki seže sedaj le do Krmelja. V tej akciji jih podpira tudi sevniški kmetijski kombinat. Uspeh je odvisen od količine odsup-ljenega mleka, saj je znano, da oo mlekarna odpirala zbi-.... ralhice le tam, kjer zberejo v pravi ceremonial, kn Pnva- ^ 500 litrov mleka na dan. bi veliko ljudi radovednih, Ko^binat poziva rejce, naj kdo bo zmagal, posebno pa ^ aaradi tega usmerjajo v še. kakšna je zmagovalka. rejo kray molmic. Predvide-Lani je prvo mesto osvoji- J. mdi> da hodo v prihod. la salama, ki jo je prinesel ^ lahko odkupovali mleko Budne Začelo se je napol v šali, nadaljuje se zares. »Mučeniki« so se na dan štiridesetih mučenikov 10. marca usedli v gostilno Vrtovšek in si v svoji žalosti omislili novo veselje — izbiranje najboljših salam, ki jih v Sevnici in daleč naokoli tisto zimo naredijo domači mesarji. V teicu let je nastala prava olimpiada, katere priznanja so najboljša reklama za prodajo izdelica. Pod vodstvom tajnika Milana Gabriča so naredili tudi pravilnik, ki natanko določa, kako se ocenjuje, kaj se sme in kaj ne. Prinesene salame ocenjuje komisija, sestavljena iz dveh strokovnjakov (veterinarja in mesarja) ter treh zastopnikov »potrošnikov«. Vsak dobi dva koščka salame, označene samo s šifro, potem pa ocenjuje od ena do pet obliko in okus — vsako posebej. Ocenjevanje se razvije do SbSS?1^ “ s tem bo-občin; T flcirane vse vasi v b«Tn. Jema *Josta le kaka na zaselek. samem ali manjši Zanimiva predavanja v Krmelju Pretekli mesec so bila pre davanja o obrambni vzgoji v Krmelju, Šentjanžu in Tržišču. Obisk je bil dober; poslušalci so dobili praktične nasvete o zaščiti stanovanj, hrane, ljudi in živine pred radiološkim sevanjem. Predavanja je pripravil odsek za narodno obrambo pri ObS Sevnica. B. D. Kamenško: dimnikarjev ni Prebivalci Kamenškega pri Krmelju, se sprašujejo, zakaj jih tako dolgo ne obiščejo dimnikarji. Poleti so prihajali nepoklicani, zdaj, ko jih potrebujejo, jih pa ni. B. D. OD LISCE DO MALKOVCA ^®OiS5?EIo^u ziKAJ niiick Slca Vn. Občinakt odbor ZB !®*an j SL**6* J*1 dovolJ po. JS®1; slcer ** ne bi ^ned W nihče 5? lani M^b P.roslloev mo- JJo stan<^ ? posojila za grad- ^ leti^T^nia' Tako 80 trdnl t v?irrenc! krajevno or ^ bilo vL^B v Krntiju, kjer da 90 đobl” ^ tiajhnii ^ ćlanl. ki Ra ni. • Zastopni* Stla rt a1_°dboni S® sta za- S* 'etos KrmrtJ “P0*1«- S p^o?ll»»^?-,a PR sta da Si nj Primanjkuje denarja ll ®®rn. (g rj \ SPET TRADI. ~ SevnlAka ^VP®61"8 .1« vendarle občanov Stu-5? Je drugih vasi, Nu ^li a. da bodo na Rtu-W>a^lu.tra tijsbva s tem, da je 55.000 dinarjev od ostanka čistega dohodka namenil občinskemu skladu za pospeševanje zasebnega kmetijstva. S tem denarjem bodo podprii živinorejo in oddajo mleka tako, da bodo kmetovalcem za oddani liter mleka primaknili 30 par iz svojega. V ta namen bo porabljenih 150.000 dinarjev, preostali denar pa bo šel za posojila zasebnikom, ki bodo obnavljali vinograde. V letu 1969 je zadruga odkupila 906 volov za izvoz, kar je 30 odstotkov več kot leto dni prej. in 533.000 litrov mleka, za katerega so kmetje dobili 564.000 dinarjev. Ta vsota je trikrat večja od vseh kmečkih davkov v občini. Značilno je, da telet in prašičev na odkupih ni bilo dosti, saj so vse leto odkupili samo 52 telet in 61 prašičev. Vinska ldet Je lani prodala 299.000 litrov belega, 257 tisoč litrov rdečega vina ter 800.000 litrov drugih pijač. Zelo dobro se je obneslo 12 zadružnih vinotočev po raznih krajih Slovenije. V teh prodajalnah vina je narasel promet za 38 odstotkov. Ko je pred dnevi upravni odbor zadruge obravnaval poslovno poročilo, je bil z letom 1969 prav zadovoljen, saj je zadruga prej deset let životarila in komaj pokrivala svoje obveznosti. Zdaj se je po daljšem razdobju prvič izkazala z malo večjim dobičkom. Tudi za leto 1970 ima kolektiv zadruge že pripravljen delovni načrt, v/ katerem računajo še na 20-od^totni porast prometa. Kaj vse nameravajo letos, bomo povedali kdaj drugič. SPREHOD PO METLIKI Pred vsakiry nakupom tekstilnega blaga ali konfekcije vas vabimo na brezobvezen ogled tega blaga v poslovalnico »OeleieUsfil« ČRNOMELJ m MESTNA GODBA V METLI. KI je v nedeljo, 1. marca zvečer, priredila v počastitev dneva žena svečan koncert. Prireditev je bila v domu Partizana, z njo pa se je začela tudi vrsta nastopov, ki iih bo letos imela metliška godba v proslavo 120-letnice svojega obstoja. Glavne prireditve bodo v juniju in se oodo raztegnile na '^ČEPRAV JE BILO ZADNJA dva tedna mrzlo in sneženo vreme, prenovitvena dela v obeh stavbah na metliških Dragah — tako pri bodoči trgovini Metalke v Fuxovi hiši kot v lokalih bivšega Makarjevega gostišča — dobro napredujejo. Prve prostore obnavlja Belokranjsko gradbeno podjetje, druge pa metliško Komunalno podjetje Obe podjetji zagotavljata, da bodo novi lokali že v maju služili svojemu namenu. ■ DEŽEVJE IN RAZMEHČANI TEREN sta povzročila, da se je v četrtek, 26. februara dopoldne, na Mestnem bregu za podom Nikole šajatoviča (ob Navratilovi poti) utrgal skalnat plaz. Čeprav se je plaz sprožil tik za podom, je bil vendar tako močan, da je prebil zadnjo steno in stavbo preklal, da se je streha sesula vase. Skoda je precejšnja. R REDNI LETNI OBČNI ZBOR mestne organizacije Združenja zveze borcev Metlika, ki šteje 366 članov, je bil letos 19. februarja. Na zboru so člani pregledali delo in uspehe v lanskem letu, predvsem pa so se pogovorih o priznavalninah in posojilih za gradnjo borčevskih stanovanj. Po razrešitvi lanskega odbora so v no» vega izvolili 11 članov, v nadzorni odbor 3 in še 12 članov za ob-činsko konferenco ZZB — Lani so jim umrli 3 člani. ■ TUDI NA ŽUPANČIČEV NA. GRADNI NATEČAJ, ki ga prirejata obe belokranjski občini, se je letos prijavila metliška godba na pihala. Razen nje se je za ta natečaj iz metliške občine priglasilo še pet skupin, in sicer: tamburaški orkester metliške osnovne šole, pevska zbora osnovne šole in poklicne šole tovarne BETI, foto-kino klub FOKUS in mladinska igralska družina »Osip Šesta. Vse skupine so iz Metlike, medtem ko se iz vasi za tekmovanje ni prijavilo nobeno društvo ali skupina. St. 10 (1041) — 5. III. 1970 Stran uredila: RIA BACER dolenjski list 19 Novomeško drsališče Ob zadnjem mrazu so ponovno oživele razprave o novomeškem drsališču. Mladina želi drsati, drsališča pa že več let niso mogli usposobitim Po zadnjih vesteh bodo drsališče naredili takrat, ko bodo gradili novo dvorano. Torej 'iiam ostane upanje, da bo Krka spet kdaj zmrznila, kot se je to zgodilo pred dobrimi 30 leti. Tudi letos mala šola Na osnovni šoli v Mimi peči so sklenili, da bodo tudi letos organizirali malo šolo za šolske novince. Skušali bodo pritegniti tudi otroke • s podružnice šole Globodol. P. S. Bo Mirna peč ostala brez »BETI«? Pred leti je metliška tovarna BETI ustanovila v Mirni peči svojo podružnico, ki se je v zadnjih letih razvila v solidno podjetje. V njem je našlo zaposlitev in zaslužek 80 okoliških žensk. Toda pred kratkim so se razširile govorice, da bodo BETI v Mirni peči ukinili in jo spojili s trebanjskimi MODNIMI OBLAČILI. Ce se bo to zgodilo, se bodo morale delavke iz okolice Mirne peči voziti v Trebnje, to pa bo povzročilo nove težave glede varstva otrok zaposlenih delavk. Prevladuje mnenje, da bi BETI morala ostati v Mirni peči. P. S. Paderšičev dom odprt za 1. maj Planinsko društvo' v Novem mestu je lani dobro gospodarilo, saj je imelo nad 34.765 dinarjev dohodka in le 23.660 dinarjev izdatkov, poravnalo pa je tudi vse obveznosti iz prejšnjih let. Na seji odbora društva 12. februarja letos so sklenili, da bodo Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih odprli za prvomajske praznike in da bodo morali markirati še nekaj poti, ker so sedanje markacije slabo vidne. Za vzdrževanje Trdinove poti pa bodo morali skrbeti planinci. Na občnem zboru 10. marca bo odbor podrobno poročal o svojem delu, nekateri člani odbora pa bodo prikazali načrt aa letošnja potovanja. • >• B.L. SEJA KOMITEJA KONFERENCE ZK Ne le opazovalec in kritik! Zveza komunistov mora, kadar gre za pomembnejša vprašanja, dajati idejna izhodišča, še preden jih začenjamo reševati Komite občinske konference ZK je razpravljal na seji 25. februarja o osnutku programa dela, ki temelji na stališčih I. seje občinske konference ZK in na resoluciji konference ZKS, ter o organiziranosti ZK v občini in sprejemanju novih članov. V prvi točki so ugotovili, da vsebuje resolucija konference ZKS enaka in podobna stališča, kot jih -je že prej sprejela I. seja občinske konference. Program nakazuje stvarne’ naloge konference, komiteja in organizacij ZK v občini, povzema pa tudi tiste naloge, ki jih je nakazal medobčinski svet ZK. Za večino nalog so določeni roki, v katerih morajo biti opravljene, uresničevanje nekaterih pa bo potekalo vse leto. člani komiteja so se zedinili v ugotovitvi, da morajo biti zlasti programi dela organizacij čimbolj stvarni in da morajo zajeti tiste najbolj pereče zadeve in vprašanja, ki so v okolju, v katerem organizacije delujejo. Posebej so se pomudili ob aktivih, ki v večini primerov, zlasti v delavnih organi zaci- Le 40 na 1200 V kombinatu lesne industrije NOVOLES v Straži, ki zaposluje skoraj 1200 ljudi, je 40 članov ZK. Razumljivo je, da tako maloštevilna organizacija ZK ne more zagotoviti zadostnega idejnopolitičnega vpliva v podjetju. Razen organizacije ZK bi se morale nad takšnim stanjem zamisliti tudi družbeno-po-litične organizacije, ki delujejo v kolektivu. Reči pa je treba, da je mladina v NOVOLESU zelo delavna in je na svoji zadnji konferenci posredovala veliko zdravih pobud in načrtov. Edina pot za oživitev organizacije ZK je sprejemanje novih, zlasti mladih članov. Z dobrim delovnim programom jih je treba pritegniti in jim na široko odpreti vrata v ZK. Nato v NOVOLESU razmerje kaj hitro ne bo. več 40 proti 1200, ampak 300 proti 1200! jah, niso dovolj delavni." Kontrola uresničevanja sprejetih nalog mora zato postati stalna oblika dela. Ugotovili so tudi to, da bi bilo prav sklicevati za širša pereča vprašanja aktive komunistov na odgovornih položajih, na katerih bi se dogovarjali za konkretno akcijo. ZK namreč ne more biti več samo opazovalec in kritik, pač pa mora kot vodilna organizacija dajati idejna izhodišča, kadar načenjamo pomembnejša vprašanja. Ko so razpravljali o ugotovitvah, kii jih posreduje analiza o organiziranosti ZK v občini m o sestavu članstva, so menili, da morajo biti te ugotovitve osnovno izhodišče za sprejemanje novih članov. Predvsem je treba sprejemati člane v organizacijah v industriji in neposredne proizvajalce. Vabljivi programi dela Domovini - zdrave otroke Ob čestitkah ne pozabimo na težave žensk »Zmotno je prepričanje, da je ženska dosegla enakopravnost takrat, ko se je zaposlila: problemi se ta hip šele odpro: neurejena družina je tista težava, ki ji bo morala družba posvečati znatno več pozornosti kot doslej. O-troško varstvo v naša občini ni urejeno tako, kot si želimo. Konferenca za družben0 aktivnost žensk pa ima v načrtu tudi urejanje socialnih problemov, ki so posledica neurejenih družin. Za otroško varstvo pa sodim, da ga bomo morali izboljšati takoj, da se bodo žene laže posvečale svojemu delu.« — Ob čestitkah za osmi marec — želja in napotek? »Zares želim, da bi bile žene še naprej prizadevne pri svojem delu. Kajpak si želim, da bi dajale domovini zdrave in dobro vzgojene otroke; na zboru aktivistov, k{ bo 26. aprila v Dolenjskih Toplicah* Pa se zares zberimo vše nekdanje aktivistke!« Mimica Perc sodi med tiste žene, ki neutrudno delajo: začela je v mladinski organizaciji, pozneje v AF2, SZDL in Zvezi borcev in v najrazličnejših svetih občinske skupščine. Zdaj je članića občinske konference za družbeno aktivnost žensk v Novem mestu. Pred ženskim praznikom, dnevom žena, je o problemih, ki jih bomo morali rešiti, povedala tako: Cerkev - štipenditor Kar ne štipendira družba, dopolni Cerkev organizacij, ki bodo vsebovali tisto, kar je pereče, bodo lahko največ pripomogli k uspešnemu sprejemanju. M J. Združitve ne bo Kolektiv Mesnega podjetja v Stični, ki šteje 65 delavcev, je na referendumu glasoval proti pripojitvi k novomeški Dolenjki. Tako je propadla možnost za združitev teh dveh kolektivov, čeprav so že računali da bi združeno podjetje letos lahko ustvarilo 113-milijOn-sko proizvodnjo. Delavski svet stiškega podjetja je imel takrat dva predloga: za priključitev k Dolenjki ali pa domači kmetijski zadrugi. Prva možnost je zdaj propadla. Bodo poizkusili uresničiti drugo? Zadnje čase občutimo čedalje večjo aktivnost j Cerkve, ki posega tudi izven svojega območja dela: začela je tudi že delili štipendije in podpore dijakom ter študentom. V novomeški občini so pred nekaj leti na eni izmed občinskih sej priporočili delovnim organizacijam, naj razpisujejo štipendije z javnimi natečaji in rezultate tudi objavljajo. že tista podjetja, ki štipendije * javno razpisujejo, bi lahko prešteli na prste, objav o m’.adini, ki je štipendije dobila, pa še nismo zasledili. Priporoči- lo je obležalo v predalih. B0 morda pomagal sklad za štipendiranje? Našo neodločnost tn mlačnost pa s pridom izkorišča Cerkev, katere povečano aktivnost lahko marsikje zasledimo. Nobe- na skrivnost ni, da je v Ljubljani izredno težko dobiti gospodinjske pomočnice, Cerkev pa jih dobi oziroma »organiziran ta• koj in jih jK>sreduje naprej. Nobena skrivnost tudi ni, da na podeželju kulturne skupine ne delajo tako, kot bi morale: Cerkev je to hitro in odločno uredila, taj je župnik lahko tudi režiser. Po enakem načelu dela Cerkev tudi pri štipendiranju.* ker družba ne daje dovolj štipendij mladim, nadarjenim, toda revnim študentom, jih daje pač Cerkev. Vprašanje je, doklej bomo ob tem ravnodušni: mar se za sposobne mlade ljudi zares ne bi dalo najti toliko denarja, da bi jih izšolali? Gre za najdragocenejše in najpametnejše naložbe, ki se hitro in bogato obrestujejo. Novomeška kronika ■ 8. MAREC — DAN ŽENA bomo tudi letos nadvse 9lovesno proslavljali na terenu in v delovnih organizacijah. V soboto, 7. marca ob 19. uri, bo v prosvetnem domu nastopila Akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane, družabne prireditve bodo po vseh terenskih organizacijah SZDL in tudi v delovnih organizacijah se bodo povsod spomnili zaposlenih žena. Čeprav nas je, ko smo pripravljali to številko, ločilo od praznika le 7 dni, žal nismo mogli nikjer izvedeti nobenih podrobnosti! ■ PLANINSKO DRUŠTVO Novo mesto bo imelo redni letni občni zbor v torek, 10. marca, ob 19. uri v prostprih Zavoda za izobraževanje in produktivnost dela (vajenska šola) v II. nadstropju. ■ V IZLOŽBI prodajalne No-votehne na Cesti komandanta Staneta so izobesili plakat, ki opo- IZ PORODNIŠNICE Petekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Hodnik iz Orehovca — Martino1, Cvetka. Zupančič iz' Sevnega -4 Mirana, Marija Novak iz Brestanice — Marjanco. Vida Klepec iz K ras inča — Marjanco, Ana Luzar iz 2a-puž — Franca, Terezija Gregorčič iz Skrljevega — Roberta, Lilijana Plevnik iz Šmihela — Karmen, Ana Vovk z Radoviče — Zdravka, Zinka Rom iz Jurke vasi — Janeza. Antonija Grozde iz Tržišča — Albino. Zofka Fabjančič iz Sela pri Raki — dečka, Draga Črnič iz Dolnjega Bukovca — dečka in Ana SchweiRcr iz Butoraja — deklico. — čestitamo! zarja ljubitelje glasbe, da so plošče naprodaj po ugodnih cenah. To je lepa priložnost, da zbiralci plošč obogatijo svoje zbirke. ■ NA TRGU so bile cene cake: aelje 3 in 3,5, Jabolka 3,60, 2. pomaranče 5, limone 5,5, fižol 5,5, rozine 8, smokve 7, česen 14, čebula 4, krompir 1.5, špinača 10, hruške 5, solata 7 din za kg. Jajca so bila po 70 par. ■ RODILE SO: Marija Ostro-vršnik iz Ragovske 6 — Heleno, Marija Kastelic iz Adamičeve 43 — dečka, Albina Judež z Mestnih njiv 5 — Petra in Romana, Sonja Antič iz Kettejevega drevoreda 49 — deklico in Ljudmila Zupin z Mestnih njiv 5 — Darka. Ena gospa Je rekla, da Je, rea škoda, ker novomeška občina ne meji s Hrvaško kot metliška, kjer Je v dveh mesecih ušlo čea mejo 40 obrtnikov: davčna služba bi imela močno olajšan posel. 57 Potrkal jet prav tiho. Ni se ganila. še enkrat. Bala se je, da se ne. zbudi sluga, ki je spal zgoraj v podstrešni sobici. Stopila je izza zastora in odprla okno. »Marija!« j'e zašepetal. »Lepo te prosim, pojdi!« »Moral sem te videti. In če bi me bili priklenili, bi se bil iztrgal. Marija, daj mi roko!« »Ne, ne, pojdi. Nikdar več ne smeš priti. Nikdar večT Zbogom!« Stopila je za zastor. A — že je bil na oknu. Preden se je Marija prav zavedela, je skočil v sobo. Iztegnil je roke in — drge-taje se mu je privila. »Marija! Marija!« je šepetal med poljubi. Zaprl je okno in ga zagrnil. Noč za nočjo je prihajal. živela sta kakor v sanjah. Neko noč pa, ko je mlada žena čakala pri oknu, se ji je dozdevalo, da se Je za vrtnim zidom pre-maknila senca. Trepetaje je Marija stala za zastorom. Ko je naposled vendarle Matija stopil izza gr« movja, je odprla okno in šepetala: »Matija! Bojim se, videli te bodo in naju oba mučili.« Ozrl se je proti cesti, se okrenil, vzpel in že je sedel na oknu. Takrat sta se odločili od druge strani iz teme dve človeški postavi. Marija je odskočila. »Glej, glej, lepo napreduješ!« je čula gvardijanov strogi glas. »Gospod frater hodijo po bližnjicah, hehehe!« se je posmehoval pater Jurij. ILKA VAŠTETOVA: (Zgodovinski roman) In še j» gvardijan nekaj zaklical, a Marija ga ni razumela. Vsa je drgetala. Matija je otrpnil. Potem se je vdal. Skočil je z okna, se še enkrat ozrl in mimo stopil do ograje k onima dvema. Marija je gledala za njim. Kaj store zdaj z Matijo? Ali ga pahnejo v samostansko ječo? Ali ga razpno na sramotilni križ? Zaprla je okno in se oblečena vrgla na posteljo. Strah jo je stresal kakor mrzlica — in kes in obup. Proti jutru se je pomirila. Ali ni gvardijan napovedal Matiji kot prihodnjo kazen »consilium abeundi«? Spodijo ga iz samostana, oziroma mu svetujejo, naj gre. No, Matija ni, da bi ostal pri menihih. Kazen ne bo tako huda. Ampak — pater Jurij! To je bilo zopet njegovo vohunstvo. »Tega si privoščim!« Je sklenila £h nekdanji »divjak« se je oglasdl v njej, poln porednih domislekov. Drugega dne je bila nedelja. Zjutraj je šla z Mico k zomici. Po maši pa je krenila naravnost proti Zatonu k Katki. Katka Je pred kočo z lopato odmetavala sneg in delala jarek, da bi se voda odtekala proti cesti. »Danes si pa zgodnja!« je pozdravila Marijo. »Ali imaš kaj gnoja na vrtu?« ■ ' »Gnoja? Seveda. Čemu pa ti bo?« »Psst!« Marija je pritisnila prst na usta in pošepetala nekaj Katki na uho. v '> \ ' ‘s »Haha! Ti si pa res vša vražja!« se je zasmejala Katka in odšla z lopato v roki s prijateljico na vrt. Ko so ljudje šli od druge maše, se je Marija vračala s Katko'v mesto in stiskala k sebi s cunjo zavezan lonček. Vso pot je Katka brbljala in se smejala, da jo je silil kašelj. Doma sta že v veži začuli iz jedilnice moške glasove. Katka je smuknila v kuhinjo. Marija je prebledela. Biriči? Postavila je ionček v teman kot in za trenutek postala. Potem je stisnila ustne in pogumno odprla vrata v jedilnico. »Halo, tu je!« je vzkliknil gvardijan. »Naše želje so vas priklicale, ,mater spiritualis’ « Vsa bleda je zrla v smehljajoče se obraze: gvardijan, pater Jurij, njen mož — ne, nista je prišla tožit. »Kje si bila?« jo je vprašal mož in ji odvzel muf in mantaljo. »Pri Katki.« Njegovo lice se je stemnilo. Ošabno je dejal: »Ni mi všeč, da hodiš tja. Hči navadnega težaka vendar ni primerna družba za mojo ženo. Vse mesto se zgraža nad tvojim prijateljstvom z njo.« »Vse mesto?« ga je pogledala v resničnem začudenju. »Kaj briga tuje ljudi moje prijateljstvo?« »Zelo si naivna. Pomisli vendar, koliko to škoduje mojemu ugledu, ako občuješ z ljudmi, ki so po stanu tako nizko pod nami. Poleg tega je oglar Gašper prevratnik, pol protestant, pol pogan.« »Ni lepo, da tako govoriš o njem! Saj ga ne poznaš.« Kopriva se je posmehnil. □ OSCAR WILDE: .0mantična zgodba 6 — .S •rH 4-> CO a ts d _££ (Trtittmn^ • -: . ■ ':Ž:;: sWk v zameystvo DVE AFRIŠKI ZGODBICI ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n »To sploh ni noben smisel življenja in sami veste, da ste bili strašansko hudobni. Gospa Um-ney nam je povedala že prvi dan, ko smo prišli semkaj, da ste umorili svojo ženo.« »No, prav saj rad priznam« ji je pikro odgovoril duh »ampak to je bila čisto družinska zadeva in nikomur drugemu prav nič mar.« »Umoriti, pa bodi kogar že, res ni lepo,« je rekla Virginija, ki jo je včasih obšla mila puritanska resnoba, podedovana od nekega starega prednika iz Nove Anglije. »Oh, jaz črtim ceneno strogost abstraktne morale! Moja žena je bila grozno štorasta, nikoli mi ni znala prav naškrobi-ti ovratnikov, o kuhi pa se ji še sanjalo ni. Pomislite: v Hogley-ski hosti sem ubil jelena, krasnega dveletnega samca, in veste, kaj mi je iz tistega mesa prinesla na mizo? No, pustiva to, saj ni več važno, kajti vse je minilo. Vendar mislim, da so njeni bratje naredili strašansko grdo, ko so me pustili umreti od lakote, čeprav sem jo bil umoril.« »Da ste umrli od lakote? Oh, gospod Duh, hočem reči, sir Simon, ali ste lačni? V torbici imam sendvič, ga hočete?« »Ne, hvala lepa, zdaj sploh ničesar več ne jem. Vendar je zelo ljubeznivo, da ste mi ga ponudili. Vi ste res veliko prijaznejši kot drugi iz vaše grozne, grobe, neotesane in nepoštene družine.« »Nehajte!« je kriknila Virginija in udarila z nogo ob tla. »Vi ste neotesan, strašen in surov. Kar pa zadeva poštenje, sami dobro veste, da ste kradli barvice iz moje škatle, samo da bi lahko obnavljali tisti trapasti krvavi madež v knjižnici. Vzeli ste moje rdeče barve skupaj s svetlo rdečo, zato nisem več mogla slikati sončnega zatona. Nato ste mi odnesli smaragdno zeleno barvo in krom rumeno, da sta mi nazadnje ostali le indigo in kitajsko bela, zato sem lahko slikala le prizore v mesečini, ki jih je zmeraj žalostno gledati in še posebno težko naslikati. Jaz vas nikoli nisem izdala, čeprav sem bila huda, povrhu, mi je bilo vse skupaj še smešno. Kdo pa je že kdaj slišal, da je kri smaragdno zelene barve?« »No, saj,« je s precej mehkim glasom odgovoril duh. »Toda kaj sem hotel? V našem času je zelo težko najti pravo kri, in ko je vaš brat začel s tistim svojim popolnim, čistilcem za madeže, res nisem videl vzroka, zakaj bi ne jemal vaših barv. Cantervillovi, na priliko, imajo modro kri, najmodrejšo v Angliji. In jaz vem, da se Amerikanci na take stvari požvižgate.« »Vi veste o teh stvareh manj kot nič. In najbolje bi bilo za vas, da emigrirate v Ameriko in tam popravite svojo pamet. Moj oče vam bo z veseljem plačal vozni listek, in čeprav je pri nas visoka carina na vse vrste duhov, s cariniki ne bo težav, saj so vsi pripadniki demokratske stranke In ko boste enkrat v New Yorku. bodite prepričani, da boste doživeli velik uspeh. 14. Ne le eno, dve senzaciji so doživeli ta dan gledalci velike dirke: zmago je odnesel neznan možak v smešnem avtomobilu, dosedanji prvak vseh dirk pa je pridrsal na cilj zadnji! Škljocnili so fotoaparati. Zlat venec se je znašel na Paradižnikovem vratu, v njegovih rokah pa kuverta s sijajno nagrado. - Banket, ki je sledil nepričakovani zmagi, je vreden posebnega opisa! - V mestni dvorani se je zbral cvet mesta. Na častnem mestu je sedela s svojo soprogo naša grča iz Košate lipe. Kilometrska miza se je šibila od dobrot. Sam župan je z nagovorom naznanil, da se požrtija pričenja. V tem hipu pa je tudi Paradižnik začutil v sebi potrebo, da vstane, da se zahvali za pozornost, da nazdravi. Prijel je steklenico šampanjca in pričel majati zamašek ... Sredi mize se je šopirila slavnostna torta. Nad to mizo je visel in osvetljeval dvorano prelesten lestenec, težak najmanj dve toni. Visel je na elegantni, tanki žici. In prav v to žico je z neznansko močjo priletel zamašek iz šam-panjca! Žica je počila in lestenec je treščil v torto! KJE Sl ROJEN Nekoč je živel neki človek. Zapustil je svojo očetnjavo in se naselil v drugi deželi. Oženil se je in žena mu je rodila otroke. Sosedje so kmalu pozabili, da je od daleč prišel k njim, in zelo radi so ga imeli. Toda zgodilo se je, da so vladarji te dežele pripravljali vojno proti njegovi domovini. Sklicali so zbor starešin, povabili tudi tujca. Potem je bila prirejena gostija in vsi prisotni so prisegli, da bodo ubili vsakega, ki bi izdal vojaško skrivnost. Toda mož, ki je bil prišel od daleč, se je odločil, da bo pomagal svoji domovini in opozoril njenega vladarja na nevarnost. Po malem je vzel od vsake jedi, s katero so na gostiji postregli, vzel nož, ga umazal s krvjo in vse skupaj poslal po zanesljivem človeku vladarju dežele, kjer se je bil rodil. Vladar in njegovi poglavarji so pregledali nenavadno pošiljko in doumeli, da jim preti vojna. Potem so se dobro pripravili in se pogumno uprli sovražniku. Kadar se od tedaj možje zberejo na vojni posvet, najprej vprašajo drug drugega: »Kje si rojen?« To naredijo zavoljo tega, ker hoče človek zmeraj pomagati svoji domovini in se noče udeležiti vojaškega pohoda proti nji. TRI RESNICE Nekoč v davnih časih je živel neki kralj. V svoji kraljevini je izdal ukaz, da bo sleherni, ki stori dejanje, katero terja smrtno kazen, lahko pomilo* ščen, če bo povedal’ tri resnice, ki jih ni mogoče ovreči. Zgodilo se je, da je neki vojak naredil tak hud zločin in hoteli so ga kaznovati. Vojak je zbežal in se skril v hosti. Toda kralj je ukazal svojim vojakom, da morajo ubežnika ujeti. Res so ga ujeli in pripeljali pred sodnika. »Ali poznaš novo cesarjevo odredbo?« ga je vprašal sodnik. »Poznam,« je odgovoril vojak. MODROST LJUDSKA Draginja tepe le reveža. Jej, kadar si lačen. Drevo pade, kamor visi. Jemanja se nikdo ne naveliča; kdor vse razda, ta se prepriča. Eden — nobeden. Kaj se bo hvalila sraka s pavovim perjem. Je siten kot muha. »Ali lahko poveš tri res-nive, ki jih ni mogoče ovreči?« ga je spet vprašal sodnik. »Lahko,« je odgovoril vojak. »No, pa jih povej!« je odločil sodnik. In vojak je rekel: »Če ti bo kdo zatrdil, da sem bil pokvarjen že od rojstva, mu nikar ne verjemi.« »Res je; dobro si povedal,« mu je potrdil sodnik. »človek ne more biti pokvarjen že od rojstva.« Sedaj je vojak povedal drugo resnico: »če ti bo kdo rekel, da sem sedaj vesel, mu ne verjemi.« »Resnično,« je potrdil sodnik. »Ni ga človeka, ki bi bil vesel v tvojem položaju.« Vojak je povedal še tretjo resnico: »Če bi ti kdo rekel, da bi se jaz prostovoljno vrnil semkaj nazaj, če bi zdajle ušel, mu nikar ne verjemi.« »Popolnoma res,« je potrdil sodnik. »Saj ni človeka, ki bi znova rinil v čeljust smrti, ko se je je komaj rešil. Tvojih resnic ni mogoče ovreči. In vojaka so spustili na svobodo. STOP Svet delovne skupnosti pri DOLENJSKEM LISTU V NOVEM MESTU razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE POGOJ: obvezno dobro znanje strojepisja in najmanj dokončana dveletna administrativna šola. Poskusna doba: dva meseca. Stanovanja ni. Samo pismene ponudbe pošljite na naslov: Dolenjski list, Novo mesto, p. p. 33. Hermclika Razpisna komisija Dijaškega doma Majde Šilc, Šmihel pri Novem mestu razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoške smeri z diplomo m opravljenim strokovnim izpitom 2. pet oziroma deset let uspešne pedagoške prakse in od tega eno tretjino v dijaškem domu 3. sposobnost za vodenje gospodarstva doma. Razpisni rok velja 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe z dokaaali v originalu naslovite na navedeno komisijo. Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Kafol, Albin Hrovat, Ferdinand Brajdič, Edo Frantar, Martina Bračko, Ivan Zupančič, Jože Zagorc in Marjan Kraševec, člani Pionirja Novo mesto; Francka To. mazin, Stane Rozman, Darko Kavšek, Martin Doblehar, Jože Progar in Marjan Novina, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Anton Pevec, Ana Flajnik, Jožefa Bele, Štefka Kulo. vec, Alojz Pavček in Jože Vovk, člani Hmeljnika, Novo mesto; Aojz Hodnik, Ciril Bašelj, Jože Brulc, Anton Lobe, Anton Sikonja, Slavica Fajfer, Slavka Dular, Ivan Udovč ln Ludvik Blatnik, člani IMV Novo mesto; Bojan Florjančič, član Novoteksa, Novo mesto; Marjan Krštinc, član postaje milice Novo mesto; Anton Kraševec, član Iskre. Novo mesto; Marija Jaklič, Slavka Maleševac in Majda Tomšič, članice Beti, Mirna peč; Alojz Kastelic, delavec iz BiSke vasi; Jože Žagar, upokojenec iz Rodin; Slavko Pajič, član Novoteksa, Novo mesto; Stane Adamič, član Begrada, Črnomelj; Zinka Potisk, članica osnovne šole Mirna peč; Marija Dragan, gos. poddnja z Golobinjeka; Franc Bobič in Lojze Malenšek, člana šolskega centra za gostinstvo Novo mesto; Janez Šebenik, član gozdnega gospodarstva Crmošnjice; Marija Rauh, gospodinja z Uršnih sel; Ruža Stublar in Marija Kužnik, gospodinji iz Crmošnjic; Emilija Avguštin, gospodinja s Podturna; Milena Jakše, članica osnovne šole Šentjernej; Marca Adam, upokojenka iz Črnomlja; Marija Kolenc, gospodinja iz Cmomlja; Niko Hlebec in Danijel Štravs, kmeta Iz Gribelj; Jože Grahek, Jurij Starešinič, Stcvo Simon, Božidar Kranjec, Jan« Vidic in Anton Prijanovč, člani Belta, Črnomelj; Marija Kraševec, gospodinja iz Komame vasi; Mirko Brez. nikar, upokojenec iz TCanižarice; Angela Sel č in Marija Ko-marički, članici Beti, Črnomelj; Ana Furlan, upokojenka iz Crmošnjic; Marija Hudorovac, delavka Iz Srednje vasi; Pepca Pahor, gospodinja iz Breznika; Bernardka 2unič, gospodinja ie Sela; Mirko Muc, Miha Matkovič in Ernest Matkovič, kmetje s Tanče gore; N.ko FUak, delavec iz Gribelj; Bogomir Novak, član občinske skupščine Črnomelj; Ivan Hrovat, kmet iz Irče vasi; Ljudmila Hrovat, Milena Bremec in Ljudmila Puhek, gospodinje s Tanče gore; Ivan Jančar, član postaje milice Črnomelj; Angelca Cemič, gospodinja te Pribincev; Ljubica Krsnarič, gospodinja iz Zaluke; Rihard AndrejaSič, član postaje milice Črnomelj; Stefan Grdešič, član rudnika Kanižarica; Mirko Čadonič, član SZDL Črnomelj. USPEH USPEH U USPEH USPE USPEH US USPEH U USPEH USPEH Oglas v Ih) h nj s ko m listu! Kmetijska šola Grm Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo raznih kmetijskih strojev in orodja (puhalnik, motorna slamoreznica, traktorske prikolice itd.) Licitacija bo 9. 3. ob 10. uri na dvorišču Kmetijske šole Grm. NOVOTEHNA NOVO MESTO NOVOTEHNA •PRESKRBA* KRŠKO HLADILNIK ZA 54.500 Sdin! lahko ga dobite v naših prodajalnah »ŽELEZNINA« v KRŠKEM, BRESTANICI, KOSTANJEVICI in SENOVEM IZKORISTITE PRILOŽNOST! Izdelujemo električne črpalke, ki vam omogočajo avtomatično oskrbo z vodo iz vašega vodnjaka. ,, Gospodinje, olajšajte si vsako- dnevno delo s prenašanjem vode! Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler, pralni stroj in stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk. Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrba z vodo. Vse potrebne informacije in prospekte dobite v našem pred. stavništvu v Ljubljani. Titova 38, telefon (061) 320-780 ali v naši tovarni. -v* •: Vodna črpalka tip EVC 31 ELEKTROKOVINA MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (062) 32-250 POSEBNO OBVESTILO kmetovalcem in delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo! TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA, BREŽICE, je v okviru svoje poslovalnice »Agrotehnika« ▼ Brežicah odprla nov specializiran oddelek z rezervnimi deli za kmetijske stroje in naprave Oddelek ima v zalogi rezervne dele za vse tipe kosilnice BČS in Alpina, rezervne dele za pluge Ferguson, Zetor, rezervne dele za krožne in klinaste brane, rezervne dele za traktorske enoosne prikolice, kose za kosilnice Steyer in Ferguson, dtele za tekoče vzdrževanje traktorjev Zetor in Steyer, vse rezervne dele za traktorje 'Ferguson ter traktorske gume in akumulatorje. Novi oddelek poslovalnice »Agrotehnika« z rezervnimi deli za kmetijske stroje se priporoča! »SEME« - BEOGRAD PE MARIBOR, Partizanska 12 razpisuje prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA-POSLOVODJE ZA KIOSK V NOVEM MESTU Nastop službe takoj. Stanovanja ni. Plača po pravilniku. Dvomesečna poizkusna doba. Ponudbe pošljite na gornji naslov. & & $ $ & $ BREŽICE $ LASTNIKI MOTORNIH VOZIL g POZOR! 1 Vse rezervne del*, fcvto gume. letne in zim- ^ ske. za vaša motorna vozila dobite po kon- w kurenčnib cenah t naši trgovini ^ AVTOMATERIAL <| V BREŽICAH. Pod obzidjem 32! ^ »NOVOTEHNA«« - Novo mesto objavlja naslednja prosta delovna mesta: — v avtomobilskem servisu »Zastava«, Novo mesto, 1. vodje avtomobilskega servisa 2. administratorke - blagajničarke — v skladišču za maloprodajo gradbenega materiala v Novem mestu 3. poslovodje skladišča 4. administratorke - blagajničarke 5. dveh skladiščnih delavcev — za prodajalne v Novem mestu 6. več prodajalcev železninsko-tehnične stroke — v upravi podjetja 7. gradbenega tehnika za vzdrževalna dela 8. fakturistke 9. samostojnega saldokontista za potrošniška posojla. Pogoji: ' pod I. dipl strojni inženir s 3-letno prakso ali strojni tehnik s 3-letno prakso po opravljenem zaključnem izpitu; pod 2. in 4' končana ESS ali kvalifikacija KV trgovskega delavca s 5-letno prakso; pod 3: VK trgovski delavec po možnosti s 3-letno prakso v železninsko-tehnični stroki ali KV trgovski delavec po možnosti s 5-letno prakso v železninsko tehnični stroki; v poštev pridejo samo moški, pod 5: NK delavec; pod 6: KV trgovski delavec; pod 7; gradbeni tehnik z 5-letno prakso; pod 8: končana ESS ali 2-letna administrativna šola, zaželena večletna praksa; pod 9: končan1- ESS ali 2-letna administrativna šola z večletno prakso S stanovanji podjotje ne razpolnga. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema sploSni sektor v roku 15 dni po objavi. Komisija za razpis delovnih mest za delovno mesto direktorja pri podjetju »FOTOTEHNIKA« - NOVO MESTO razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: visoka kvalifikacija ali kvalifikacija s petletno prakso v fotografski stroki. Plača po pravilniku. Nastop dela po dogovoru. 22 DOLENJSKI LIST St. 10 (1041) — 5. III. 1970 TELEVIZIJSKI NEDELJA, 8. MARCA 9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Pleši, v ec) (Beograd) 9.25 POROČILA (JRT) 9.30 POD LIPO (Ravnica) (Ljub. ljtna) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Za. greb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: David Copperfiled — Filmska bur- | leska (Ljubljana) 11.30 Oberstdorf: SMUČARSKI PO. LETI — prenos (do 14.30/ 15.30 (EVR — Ljubljana) pribl. 14.30 16.00 pribl. 19.00 19.50 20.00 20.30 20.35 21.35 21.50 22.20 22.50 22.55 NOVE MELODIJE — posnetek javne radijske oddaje (Ljubljana) SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — prenos revije (do 19.00/ 19.30) (Ljubljana) REZERVIRAN CAS (Ljubija, na) CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK (Ljubljana) 3-2-1 (Ljubljana) HUMORISTIČNA ODDAJA — (Zagreb) VIDEOFON (Zagreb) SkPORTNI PREGLED (JRT) REZERVIRAN CAS PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) TV DNEVNIK (Beograd) vsak četrtek ena an ZA MLADE PO SRCU PONEDELJEK, 9. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 15.55 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 16.10 FRANCOSCINA (Bepgrad) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plšivec) do 17.00 (Beograd) 17.50 SNEŽNA KRALJICA (JRT) (Ljubljana) 18.05 H. Škofič: BASEN O TREH ČUVAJIH (JRT) (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 OD ZORE DO MRAKA — Graničarji (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2.1 (Ljubljana) 20.35 Izak Samokovlija: PLAVOLASA ŽIDINJA — drama TV Beograd (Ljubljana) RAZGLEDI PO FILMSKEM SVETU: Beograd 70 (Ljub-ljana) POROČILA (Ljubljana) TOREK, 10. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — 15.40 RUŠČINA — ponovitev (Za. greb) 16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40) -(Beograd) 17.15 VESELJE V GLASBI: Kaj je orkestracija 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PO DOMAČE Z JOŽETOM KAMPICEM IN PEVCI — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) (Ljub. ljana) 19.05 SODOBNO POSLOVANJE: — , Operacijske raziskave (Ljubljana) 19.30 PROMET IN ALKOHOL -oddaja iz cikla Cesta In mi (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2.1 (Ljubljana) 20.35 VELIKA IMENA SODOBNE. GA FILMA; Alfred Hitch. coock: Ujemite tatu — ameriški film (Ljubljana) VESELJE V GLASBI: Kaj je impresionizem (Ljubljana) POROČILA (Ljubljaia) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANKA (Zagreb) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 18.30 TELESPORT (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagrb) 19.05 NARODNA GLASBA (Zagreb) 19.20 TV POSTA (Beograd) 19.50 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 20.00 TVD (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 11. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 15.00 NOGOMET VOJVODINA : UJPEST DOSZA — prenos (Beograd) 15.45 TEST Z GLASBO (Ljubljana) 16.00 NADALJEVANJE NOGOMET. NEGA PRENOSA (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.45 TRAPOLLO HH 33 — 1001 problem — nadaljevanje — (Ljubljana) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 NA SEDMI STEZI — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 POPULARNA GLASBA — (Skopje) 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2.1 (Ljubljana) 20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET 22.05 P. I. Čajkovski: ROMEO IN JULIJA — balet (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 12. MARCA 9.35 10.30 11.00 14.45 16.10 16.45 17.45 18.00 18.15 18.30 19.00 TV V SOLI (Zagreb) NEMŠČINA (Zagreb) FRANCOSCINA (Beograd) TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) OSNOVE SPLOSNE IZOBRA-ZBE (Beograd) MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) TIKTAK (Ljubljana) GLASBENI CICIBAN: Nevihta v otroškem vrtcu (Ljubljana) OBZORNIK (Ljubljana) ZGODBE S POPOTOVANJ -(Ljubljana) ENKRAT V TEDNU (Ljub-ljana) 19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI — humoristična oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2.1 (Ljubljana) 20.35 V. Neff: PREUDARNE POROKE — nadaljevanje (Ljubljana) 21.35 KULTURNE DIAGONALE — (Ljubljana) 22.25 ZGODBE ZA VAS — serijski film (Ljubljana) 22.50 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 13. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI (do 16.10) (Za greb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.45 DAVID COPPERFIELD — serijski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 SVET NA ZASLONU: Sodobna francoska družba (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 3.2.1 (LjubljanaX- 20.35 V OBMOČJU TIŠINE — an gleški film (Ljubljana) 22.05 MALO JAZ, MALO TI — quiz TV Beograd (Ljubljana) 23.20 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 14. MARCA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA. ZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 17.40 OBZORNIK (Ljubljana) 17.45 KOŠARKA CRVENA ZVEZ. DA : OLIMPIJA - prenos (Beograd) 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 18.30 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Beograd) 19.20 SPREHOD SKOZI CAS: I. svetovna vojna — 9 del. — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 ZLATI JELEN V BRASOVU - (Ljubljana) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 21.50 DESTRY - serijski film — (Ljubljana) 22.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, i2.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 6. MARCA: 8.04 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.3 Kmetijski nasveti — inž. Jaka Ferjan: Kako je prašičereja organizirana v nekaterih deželah. 12.40 Pojeta Kvartet Savski val in Stari Ljubljančani. 13.30 Priporočajo vam . ., 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napoki za turi. ste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 20.00 Poje zbor Donskih kozakov. 20.3 »Top-pops 13«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 7. MARCA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Cez trav-nikev zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tiije goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Jaka Saksida: Racionalna agrotehnika gojenja buč golic za oljarne. 12.40 S pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.25 Lahka glasba za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.OO Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači. 20.00 Nove melodije 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, I. MARCA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Ludwig • Achtel: Pogumni krojaček. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši... a) živa Kraigher-Kse-nija: Spomini na Štjak, b) Anica Kos: Sredi noči. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši po slušalci čestitajo tn poadravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 14.30 Humoreska tega tedna. 15.05 Nedeljsko športno po. poldne. 17.30 RadijAka l*ra — Ciril Kosmač — Mitja Mejak: Tantadruj. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 »V nedeljo zvečer«.' 22.15 Plesna glasba z orkestrom Jack VVolfe. ■ PONEDELJEK, 9. MARCA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jernej Črnko: Obetajoče sorte jabolk. 12.40 Maj. hen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni tnter-mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Beograjske glasbene slavnosti. 22.15 Za ljubi, telje jazza. ■ TOREK, 10. MARCA: 8.04 Operna matineja. 9.35 S pianistom Borutom Lesjakom. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Pirnat: Setev vrtne trate. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta K ležeta. 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 11. MARCA: 8 04 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič. m napotki ea tuje goste. .2.35 Kmetijski nasveti — Dr. Miha Janc: Salmoneloza pri prašičih. 12.40 Slovenske narodne v priredbi za glas in klavir Matije Tomca. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 »Rad Imam glasbo«. . ;8:40 Naš razgovor. 19.0 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti ta opera«. 22.15 S fes ti. valov jazza. ■ ČETRTEK, 12. MARCA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Z ansamblom Atija Sossa. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. i2.30 Kmetijski nasveti — Blaž Singer: Kmetijsko zadružništvo na Koroškem. 12.40 Ce* polja In potoke. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermeezo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Moj-mira Sepeta. 30.00 Četrtkov večer domačih pesmi ta napevov. 21.00 Večer s slovensko pisateljico Mimi Malenšek. 21.40 Glaafoent nokturno. TUDI LETOS BO »AGROTEHNIKA«, LJUBLJANA PRIREDILA OD 14. MARCA DO 6. APRILA 1970 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ŽE TRADICIONALNI PRODAJNI SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA SEJEM BO ODPRT VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 9. DO 18. URE. NA SEJMU BODO PRIKAZOVALI STROKOVNE FILME. S STROKOVNJAKI PA SE BOSTE LAHKO POMENILI O NAJBOLJŠI IZBIRI STROJA ZA VAŠE POTREBE. IZREDNA UGODNOST: CENE STROJEV IN ORODIJ BODO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3%. IZBIRA STROJEV IN ORODIJ BO PRECEJŠNJA, ZATO VAM PRIPOROČAMO, DA Sl SEJEM OGLEDATE. TELEFON: 315-555. a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a agrotehnika EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38. tedens^ledar Petek, 6. marca — Danica Sobota, 7. marca — Tomaž Nedelja, 8. marca — Dan žena Ponedeljek, 9. marca — Frančiška Torek, 10. marca — Viktor Sreda, 11. marca — Krištof Četrtek, 12. prarca — Gregor Brestanica: 7. In 8. 3. Jugoslovanski barvni film »Imam dve mami in dva očeta«. Brežice: 6. in 7. 3. ameriški barvni film »Strel z nebotičnika«. 8. in 9. 3. ameriški barvni film »Za njeno ljubezen«. 10. in 11. 3. ameriški barvni film »Arabska princeza«. Črnomelj: od 6. do 8. 3. ameriški barvni film »Sok«. 10. in 11. 3. ameriški barvni film »Tihi Bill«. Kočevje — »Jadran«: 5. In 6. 3. angleški barvni film »Nihče ne more zmagati«. 7. in 8. 3. ameriški barvni film »Moj prijatelj Ben«. 9. in 10. 3. ameriški barvni film »Ko pride medeni mesec«. 11. 3. nemški barvni film »Helga«. Kostanjevica: 8. 3. švedski film »Streljal prvi, Fredi«. Krško: 7. in 8. 3. ameriški barvni film »Dvanajst žigosanih«. 11. in 12. 3. angleški barvni film »Dolgotrajni dvoboj«. r 'y*y SLUŽBO DOBI IŠČEM gospodinjsko pomočnico — natakarico za gostilno na podeželju. Hrana in stanovanje preskrbljena, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na ime Danica S kan tar, Begunje 73 na Gorenj- GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj k 4»članski družini. Stadina, Koper, Ul. H. prekomorske brigade 17, telefon 22-209. IŠČEM gospodinjsko pomočnico (3-članska odrasla družina). Imamo vse gospodinjske pripomočke. Zagorka Hlavaty, Nad mlini 10, Novo mesto. TAKOJ SPREJMEMO dekle od 30 do 30 let, pošteno in pridno, za pomoč v kuhinji za slovensko gostilno v Nemčiji. Ponudbe pošljite na naslov: Ivanka Kocjančič, Britof 17, Kranj. FANTU NUDIM hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji po službi. Preskrbim mu službo v tovarni. Franc Sorčan, Sr. Bitnje 27, Zabnica pri Kranju. GOSPODINJSKO POMOČNICO ali* žensko za osemurno varstvo dveh deklic zaposlim. Pogoji ugodni. Jakopin, Trdinova 5 C/I, Novo mesto. GOSPODINJO, ljubiteljico otrok, za 3-člansko družino (deklici 8 in 3 leta) nujno potrebujem. Sodobno gospodinjstvo, centralna kurjava. Inž. Premelč, Kranj, C. JLA 6 (nebotičnik). STANOVANJE IN HRANO nudim pridnemu fantu in dekletu za pomoč na kmetiji po službi. — Preskrbim tudi službo. Babnik, Vodnikova cesta 123. Ljubljana STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo samski osebi. Čolnar, Trdinova 14, Novo m j to. V NOVEM MESTU dam kompletno stanovanje ženski ali družini brez otrok (lahko upokojenci), ki bi pazila dva otroka v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (478/70). ODDAM opremljeno'sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista — (472/70). ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (496/70). IŠČEM SOBO v Novem mestu ali Trebnjem. Naslov v upravi lista (493/70). IŠČEM SOBO m kuhinjo ali kmečko hišo v bližini Novega mesta ali Trške gore. Pomagam tudi pri Helu. Naslov v upravi lista (499/70). MOTORNA VOZILA PRODAM AVTO NSU 110. Ogled popoldne. Vidic, Smihelska 19, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Jože Hrovat, Mirana Jarca 10, Novo mesto. * PRODAM VOZ zapravljivček in komat. Anton Mam, Dol. Dobrava 13, Trebnje. PRODAM malo rabljen kombinirani otroški voziček (italijanski). Oglasite se lahko vsak dan po 10. uri dopoldan. Milica Gršič, Nad mlini 7 A. Novo mesto — vrstne hiše. PRODAM rabljen globok, temno moder italijanski voziček. Naslov v upravi lista (451/70). PRODAM stroj za izdelovanje ce-metne strešne opeke (folc), 350 jeklenih modelov. Franc Mihovec. Godešič 17, Škofja Loka. UGODNO PRODAM 10 panjev čebel — Žnidaršičev. Janez Zupančič, Žabja vas 36, Novo mesto. PRODAM ŠTEDILNIK na drva (desni) in moped — colibri 1968. Franc Turk. Novo mesto, Mestne njive 6, blok. KUPIM KUPIM vzidijiv štedilnik (rabljen) na dve in pol plošči s kotličem — desnim. Ponudbe na upravo Usta (474/70). KUPIM malo rabljen pisalni Stroj. Naslov v upravi lista (493/70). POSEST PRODAM PRODAM malo ponošenih oblek, plaščev in moške suknje od 9 do 25 let Naslov v upravi lista — (490/70). PRODAM TELEVIZOR PHILIPS panorama 43, cena ugodna. Čelan, Zagrebška 6, Novo mesto. PRODAM ročrno slamoreznico, motor MAX 175 in harmoniko (navadno). Naslov v upravi lista — (476/70). PRODAM suhe hrastove deske (5 cm). Naslov v upravi lista — <■497/70). PRODAM 250 sadik črnega ribeza. Avsec. Raka 48 pri Krškem. PRODAM betonsko železo. 10-mm. Anica Može, Cestno podjetje Novo mas to. PRODAM špirovcc in deske. Naslov v upravi lista (473/70). PRODAM HIDROFOR. 130 litrski, znamke Tesla (trofazni motor), rabljen 1 leto. Cena- po dogovoru. Janez Senica, Sela 20, Dol. Toolice. Ppnn\M El FKTKOMOTORJA (7 KS in 5.5 KS) do ugodni ceni. Anton Vidmar, Kronovo 7, Smar-loške Toplice. PRODAM dobro oh ran len globok otro*ki voriček Trdinova 24, Novo mesto — pritličje. PRODAM VINOGRAD v Doblički gori. Peter Rauh, Zagozd ac 3, Stari trg ob Kolpi. PRODAM 26 arov vinograda s hramom v Potovski gori. Pripravno tudi za vikend. Franc Hrovat, Ra tež 1, Brusnice. PRODAM 10 arov vinograda v bližini semiškega predora in gradbeno parcelo, primerno za vikend. Oglasite se v nedeljo, 15. 3. 1970, v vinogradu. Anton Drganc, Kal 5, Semič. PRODAM GOZD in vinograd (okolica Žužemberka). Naslov v u-pravi lista (492/70). PRODAM VINOGRAD v Lipneku — nova zidanica, pol ure od avtobusne postaje, 2 m od zidanice električni tok (dve parceli — ena 10 arov, ena 20 arov). Alojz Makše, Dečja vas 12, Trebnje. PRODAM -več parcel travnikov v Starem trgu ob železnici. Prodam zemljišče ali pa samo košnjo. Janez Potokar, Stari trg 24 — Trebnje. PRODAm 43 a zemlje (nekaj travnika, vinograd in sadni vrt) v Jevšah pri Otočcu. Jožica Kobe, Sevno 2. Otočec ob Krki. PRODAM GOZD nad Bučno vasjo in moped T 12. Barbo, Bršlin 59, Novo mesto. NAŠLA SE JE usnjena leva rokavica. Oglasite se na upravi Dolenjskega lista. IŠČEM inštruktorja matematike za II. razred gimnazije. Cenjene ponudbe pod »Novo mesto«. ISčEM poslovni prostor za obrt v Novem mestu. Lahko je še neurejen. Graverstvo Aleksander Kečkeš, Novo mesto. NAŠLA SE JE denarnica »Labod«. Dobite jo v Mačkovcu 21, Otočec. DOBRA DRUŽINA prevzame posestvo od starejše osebe, ki je (ali sta) brez sorodnikov. Nudim oskrbo. Imam nekaj gotovine. Pismene ponudbe na naslov: Marija Andrihar, tovarna ISKRA, Šentjernej. NUJNO POTREBUJEM 400.000 Sdin za dobo enega leta, vrnem 500.000 Sdin. Naslov v upravi lista (452/70). ALI NE DELUJEJO želodec, Jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi jo ima , trg, podjetje STAN DARD (MERCATOR), trg. pod-jetie HMFLJNIK in DOLENJKA v Novem mestu. POROČNI PRSTAN, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo vas in vnšo družico vse življenje spominjal na sklenitev zakonske zverce in hkrati leoo krasil vašo roko. — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Metlika: od 6. do 8. 3. francosko-italijanskl barvni film »Bufalo Bill«. 9. in 10. 3. francoski barvni film »Lepotica dneva«. 11. In 12. 3. francoski barvni film »Obrekovanje«. Od 11. do 13. 3. zahodno-nemški film »Najlonska zanka«. Mirna: 7. in 8. 3. ameriški barv. ni film »Bonnie in Clyde«. Mokronog: 7. in 8. 3. ameriški barvni film »Murieta«. Novo mesto: od 6. do 9. 3. ameriški barvni bilm »Pustolovec iz Teksasa«. Od 10. do 16. 3. Jugoslovanska barvni film »Bitka na Neretvi«. Od 5. marca dalje vsak dan od 14. ure dalje predprodaja vstopnic za film BITKA NA NERETVI, za vse predstave! Potujoči kino Novo mesto: od 6. do 10. 3. francoski barvni film »Viva, Maria«. Ribnica: 8. 3. italijanski barvni film »Čudovite žene«. Sevnica: 8. 3. amerlško-franco. ski film »Ali gori Pariz?« 11. 3. francoski film »Življenje v gradu«. ‘Sodražica: 7. in 8. 3. ameriški film »Ljubezen na pesku«. Šentjernej: 7. in 8. 3. ameriški barvni film »Eldorado«. Trebnje: 7. in 8. 3. nemški barvni avanturistični film »Velika kača«. Marčevsko vreme v starih pregovorih (4. III.) če Kazimirju sonce sveti, polni sodi so ob leti. — (10. III.) 40 mučencev kakršen je dan, pet tednov~ vreme za na• prej oznan! — (19. III.) če Joiefov veter listje obrača, jeseni kmet zlahka dacarja plača. — (27. III.) Rupert mrzel in leden, dober močnik bo ovsen. LUNINE MENE 7. 3. ob 18.43 14. 3. 23. 3. * ob 22.16 (S) ob 02.53 Jože Zupan, Dobrava 37, Škocjan, in Janez Vide iz Dol. Stare vasi 21, Šentjernej, prepovedujeva hojo po stezi pri mostu ob Cučji mlaki in dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Preklicujem hojo in pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Karol Starič., Grm », Trebnje. Prepovedujem na svojih parcelah na Lazih vsako vožnjo, hojo, pašo, sekanje in povzročanje kakršnekoli škode po sadnem drevju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Pepca Motika, Uršna sela 106. Dobri in skrbni mami Francki Brodarjevi iz Novega mesta želijo za dvojni praznik vse lepo in še mnogo zdravih let otroci z družinami. Dragima mami in atu Frančiški in Ludviku Smrekarjevima iz Bir-čne vasi želijo za 50-letnico skupnega življenja, posebno še mami za dvojno praznovanje, vse najlepše sin Jože z ženo Jožo in sinovoma Gorazdom in Benom. Dragi mami Rozaliji Stariha iz Črnomlja želijo za 75-letnico obilo zdravja in zadovoljstva: hčerka Olga in sin Franci z vnuki Sabino, Saško, Carmen, Jožkom, Romy in Jankcem. TOEVESTIIAl TOPLE KOPELI nudi Javno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5. VABIMO K DNEVU ZENA v ne deljo, 8. marca, v gostilno Bela cerkev. Za jedačo in dobro kapljico preskrbljeno. Igrajo Veseli fantje. Vabljeni! KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška. EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opsre pralnica in kemična čističnica, Novo mesto, Germova 5. Pobegnil iz zapora Uprava javne varnosti Novo mesto išče pobeglega obsojenca Vinka Goloba, električarja, rojenega 13. marca 1943 v Selih pri Šentjerneju. Zaradi številnih goljufij in tatvin, ki jih je zagrešil na območju Slovenije, jc bil obsojen na 3 leta in 8 mesecev strogega zapora. Ugotavljajo, da se begunec zadržuje v Sloveniji, zato prosijo občane, da o njegovem pojavu obvestijo najbližjo postajo milice. Prav je, da zveste: Naročnikom, bralcem in sodelavcem! ■ DANAŠNJA ŠTEVILKA je malo tanjša kot ste jih bili navajeni zadnje mesece. Majhen oddih je bil potreben zaradi dvojnega obsega zadnje, jubilejne Številke, saj smo dobili nemalo izjav, da »tako veliko branja ni le za en teden...« Razen tega objavljamo danes statut občine Trebnje in so zaradi tega morale izostati nekatere stalne strani, ki jih bomo spet imeli prihodnji teden. Prosimo za razumevanje! ■ PISMONOŠE POBIRAJO POLLETNO na ročnino in ponovno prosimo vse naročnike, da jim pripravijo po 24,50 din. Samo poravnana naročnina vam zagotavlja, da boste vsak četrtek dobili domači tednik na svoj naslov. Naročnike izven Slovenije kot v tujini prav tako ponovno prosimo, da 'čimprej izpolnijo svojo dolžnost do domačega lista. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba mama m stara mama FRANCKA ŠETINA Dol. Gradišče Iskrena hvala za zadnjo pomoč zdravniškemu osebju bolnice Kan-dija, sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, ter za podarjene vence podjetju /NOVO-LES, podjetju GG — skladišče Straža ter GG Črmošnjice. Iskrena hvala gospodu župniku in vsem, ki so pokojnico spremljali na zadnji poti. Žalujoči: otroci: Anica, Tončka, Pepca, Francka, Drago, Ivan, Vinko, Jože, sestra Pepca, brata Tone in Matija Ob nenadni izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete ANE UDOVIČ iz Gorenjega Maharovca 3 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih urah 'stali ob strani in nas tolažili, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili do preranega groba, kolektivu ISKRA iz Šentjerneja, zdravniškemu osebju in gospodu župniku. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Pepca, sinova Janez in Tone z družinama, bratje in sestra Ob težki izgubi ljubega sina, brata, strica in svaka ANDREJA KOVAČIČA šefa servisa Remontnega zavoda Bregana se vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, obsuli dragega pokojnika z venci in cvetjem ter ga spremili na zadnji poti, se iskreno zahvalimo. Zahvaljujemo se tudi dr. Krstu Kolariču iz Zagreba, ki mu je lajšal bolečine. Zalu.ioči: mati, brat in drugo sorodstvo Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi ata in stari ata FRANC MEDVED s Krke 24 pri Novem mestu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Kmetijske šole Grm in ZB Mali Slatnik za podarjene vence ter gospodu župniku za spremstvo. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči; hčerke Tinca, Rozka, Micka, Pepca, Francka, Anica in sin Martin z družinami, vnuk tvan z družino ter drugo sorodstvo Po težki in dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba mama in stara mama ANA CIMERMANČIČ s Potovega vrha Iskreno se zahvaljemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in Ai darovali cvetje, prav tako kolektivu IM V za podarjeni venec, gospodu župniku Petru Vrtačiču za spremstvo in izrečeno sožalje ter sorodnikom in sosedom. Žalujoči: hčerke Tončka, Anica, Štefka, Mici in Fani i. družinami ter drugo sorodstvo Vsem zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Novem mesu prisrčna zahvala za uspešno zdravljenje, zlasti pa dr. Hiibscherju in dr. Starcu za vso skrb in požrtvovalnost. Hvaležna pacienta. Fani in Tone Horjak — Senovo Ob tragični smrti našega dragega ata, starega ata in strica ANTONA BLAŽIČA iz Irče vasi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti, Ivanu Hrovatu, Simče-vim in Lukšičevim za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi tovarni zdravil KRKA in sodelavkam ter zdravstvenemu domu za podarjene vence. Iskrena hvala častiti duhovščini za spremstvo. Žalujoči: hčerki Tončka in Tinca z možem, sinova Jože in Viktor z • družinama ter drugo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube, skrbne in nepozabne mame TONČKE STRAJNAR lz Vrha 18 pri Šentrupertu se zahvaljujemo dr. Vilfanovi, dr. Starčeviču, dr. Primožičevi, zdravstvenemu in strežnemu osebju interne bolnice Novo mesto, ki so ji do zadnjega lajšali bolečine, vaščanom, sorodnikom in znancem, zlasti pa kolektivu Tov. šivalnih strojev Mima, kolektivu trg. podj. GALEB Ljubljana, krajevni organizaciji ZB, ZVVJ in društvu upokojencev Šentrupert za poklonjene vence in cvetje, in vsem, ki so našo mamo v takem številu pospremili na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje. Žalujoči: sin Martin, hčerke Vera, Betka in Angela z družino Nenadpma in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga že na, mamica in hčerka CVETKA IVAČIČ iz Sevnice Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so v naši neizmerni bolečini z nami sočustvovali, nas tolažili, nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje ter našo Cvetko v tako velikem številu spremili do njenega preranoga groba. Posebej se zahvaljujemo občinskemu in krajevnemu odboru RK Sevnica, kolektivu občinske skupščine, KK Zasavje, »Mizarski zadrugi« Sevnica, učencem in kolektivu osnovne šole za dragoceno pomoč, predsedniku RK tov. LISCU za poslovilne besede in gospodu župniku za spremstvo. Se enkrat vsem, ki so sočustvovali z nami, iskrena hvala. Žalujoči: mož, sinova VJU in Rajko ter mama Z veliko bolečino v srcu se ob prvi obletnici smrti spominjam svojega ljubega moža JOŽETA MOJSTROVIČA iz Dol. Maharovca Pustil me je in za vedno zaspal 1. marca 1969. Žalujoča žena Rezka MUZEJI, GALERIJE, RAZSTAVE DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim in arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure. MUZEJ IZGNANCEV V BRESTANICI je odprt ob sredah In sobotah od 15. do 17. ure in ob nedeljah od 10. do 17. ure. BELOGRANJSKI MUZEJ v Metliki je odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski muzej. POSAVSKI MUZEJ V BREZI- CAH je odprt vsak dan od 8. do 12. ure, v popoldanskem času pa ob torkih in petkih od 14. do 16. ure. KOČEVSKA KNJIŽNICA Je odprta tako: oddelek za odrasle v ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure, sreda in petek od 14. do 19. ure; mladinski oddelek v po. nedeljek od 11. do 13. ure, torek od 14. do 19. ure, v četrtek od 11. do 14. ure In soboto od 9. do 12. ure. GLEDALIŠČA, KONCERTI IN PREDSTAVE DOM KULTURE V NOVEM MESTU: 7. marca ob 19. uri nastop akademske folklorne skupine »France Marolt« s celovečernim programom, ki Je bii naštudiran za 50-letnico ljubljanske univerze. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELj]- Občinske Konlerence SZDL Brežice Črnomelj Kočev.e Krško. Metlika Novo mesto, Ribnica Sevnica in Irebne UREJUJE UREDNIŠKI oDBOR Tone Gošmk (glavni m odgovorni urednik) Hib. nacer Su>v Padovan lože Pnmc lože Splihal, Jožica Tepi:,ey Ann Vltkovič in Ivan Zoran Tehnični urednik Marjan Moškon IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezno Številko 1 dinar — Letnp naročnin* 19 dm*'jev polletna naročnina 24.50 dinarjev pia<*l|m vna'rei — Za inozemstvo 100 dinarjev oz 8 ameriških dolarte» »oz ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - tekoči račun pn podružnici SDK * Novem mestu: 521-8-9 — NAsLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto, Glavni trg j - PoStn? predal 33 - Telefon- (068) <1-227 — Nenaročenih rokopisov ta fotografij ne vračamo - Tiska ftop a Dnina * LtUbl>*nl