KOPER 12. maja 1959 'OfiTNINA PLAČANA V GOTOVINI leto viii. — štev. 20 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave: Koper, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezni Izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 002-70-1-181, Prilogo Uradni vestni k okraja Koper prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. V počastitev prvih upornikov proti fašizmu se je na proslavi občinskega praznika in 40-let-nice ZKJ v Marezigah nad Koprom zbralo nekaj tisoč istrskih Slovencev — Med gosti tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka — Ljudski poslanec Branko Babic o pomenu marežanskih dogodkov: »Ideja, ki je vodila upornike, je zmagala. Pred nami je lepa in svetla bodočnost!« 2e nekaj mesecev trajajoče priprave za občinsko proslavo 40. obletnice ZKJ in praznovanje občinskega praznika koprske komune so bilo slovesno zaključene minulo soboto in nedeljo z veličastnim slavjem v Marezigah nad Koprom, kjer so 15. maja 1921 padli prvi oboroženi slovenski uporniki proti fašizmu. Ta dan bo odslej vsako leto občinski praznik koprske komune, letos pa je imel še prav poseben poudarek, ker je bil združen z občinsko proslavo 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. O okoliščinah in pomenu marežanskih dogodkov ob volitvah leta 1921, na katere je naslonjen občinski praznik koprske komune, smo že pisali. Ko je zdaj treba zastaviti pero in opisati vse pestro doživetje ob praznovanju, pa človek ne ve, kje bi prej začel, da bi bralcem dovolj živo in prepričljivo podal verno sliko minule sobote in nedelje v Marezigah. Občinski odbor za proslavo 40-letnice ZKJ je že pred časom poveril našemu partizanu in piscu tekstov iz osvobodilnega boja Slovencev Vasji Ocvirku nalogo, naj pripravi dramatizacijo marežanskih dogodkov. Ko je bila ta kronika prelita v igro, je bilo treba najti še ljudi, ki bi jo postavili na oder. Požrtvovalne člane dramske skupine sindikalne podružnice CZP Primorski tisk pod vodstvom Evgena Freli-ha je doletela čast, da so na odru oživeli zgodovino in marežanske upornike. Nekaj dni so pridni amaterji skoraj vse noči prebili ob vajah — in vendar ni smelo trpeti dnevno delo pri strojih in mizah. V soboto zvečer pa so se naložili v Kopru na avtobus in se nekoliko v zadregi, ker igra še ni bila popolnoma izdelana, na drugi strani pa opogumljeni zaradi nabito polne dvorane, pojavili na odru pred hvaležno publiko. Po prostoru je zavel dih junaške preteklosti, ki so jo igralci tako živo priklicali v dvorano, da je marsikomu zablestela živa solza v očesu in zdrsnila po nagubani koži ali gladkem licu starih in mladih gledalcev. Uporni duh junaka Ivana Babica in njegovih tovarišev je lebdel v zraku, da je bilo skoraj bolestno '"•"•V" ' ' "" ' T" občutiti vso veličino njihove žrtve. Nedeljsko jutro je pozdravilo cele kolone vozil, ki so po prašni cesti brzela navkreber proti Ma-rezigam. Oblekla se je vasica v zelenje in cvetje in pisane zastave, ko da je nevesta, ki sprejema svojega ženina. Pod vasjo je goste sprejemal ponosen napis: Prvi oboroženi uporniki proti fašizmu vas pozdravljamo! ■ In so tudi res lahko ponosni na svoje delovne pesti, ki so prve dale fašistom okusiti svojo moč. 1 m : \ Na trgu pred zadružnim domom je goste pozdravil spomenik s še zakritim posvetilom. Obelisk iz blestečega istrskega kamna, ki so ga priskrbeli sosedni Bujčani, se pne deset metrov visoko pod nebo — in skoraj vsa njegova južna stran je popisana z imeni v NOB padlih okoličanov. Globoko se dojmi človeka visoka vrsta vklesanih imen in presenečen nemo skloni glavo v njihovo čast — res neznanski je bil krvni davek, ki ga ie svoboda terjala od teh istrskih gričev. Babici, Kozloviči, Krmaci, Saba-dini in še drugi znani istrski priimki in domača imena — dali so (Nadaljevanje na 3. strani) Predragemu tovarišu Titu ob letošnjem Dnevu mladosti za nje. gov C>7. rojstni dan še prav posebno iskrene čestitke, saj letos slavi svoj življenjski jubilej hkrati z jubilejem Komunistične partije Jugoslavije, kateri je neutrudni borec posvetil vse svoje sile in življenje samo. K njemu hitijo danes naše vroče želje, da bi šc dolgo v zdravju in moči vodil naš čolnič skozi vse viharje vedno boljšim časom naproti! ŽELJE SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO OLO KOPER ©b letošnjem Dne^p mladosti ■ i »i, i <: i < s i-f.. , • i «m lilffcl^'" Predsednik Miran Bcrtok govori na slavnostni seji ObLO Koper Če smo lani za rojstni dan dragega tovariša Tita v Kopru praznovali Dan mladosti nadvse prisrčno, z nepozabnimi prireditvami l. okrajnega festivala telesne vzgoje, na katerega se je iz vsega okraja žarečih lic zgrnilo na tisoče mladink in mladincev, tedaj se tudi letos veselimo, ko bomo znova praznovali praznik mladosti, hkrati pa tudi skupaj s tisočerimi našimi Ijudskoprosvetni- 7ni aktivisti tako vedro proslavili 40. obletnico ZKJ. Olcrajni svet Svobod in prosvetnih društev, ki v ta namen pripravlja množično revijo vseh vej kulturnoprosvetnega dela svojih društev, je s posrečeno zamislijo za takšen način letošnjega praznovanja Dneva mladosti, obenem pa tudi slavne obletnice ZKJ, kakor kažejo poročila o obširnih in temeljitih pripravah po Sprejemanje tarifnih pravilnikov, kolikor gre za nagrajevanje po učinku, ne predstavlja ničesar novega in je pravzaprav samo izpopolnitev in razširitev že obstoječih načinov nagrajevanja. Oblike nagrajevanja so namreč ostale iste: nagrajevanje po času, nagrajevanje po učinku, udeležba na finančnih uspehih gospodarske organizacijo in nagrade. Zc sedaj so bile v veljavi razne oblike nagrajevanja po učinku, ki so izvirale iz ugotavljanja individualnega in skupinskega učinka ter ugotavljanja količine, kakovosti in štednje v proizvodnji. V koprskem okraju pa je opa- ziti, da nekateri člani komisij občinskih sindikalnih svetov in občinskih ljudskih odborov še nimajo popolnoma razčiščenih pojmov o proizvodnosti in storilnosti: nadalje pojem celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka. Različno pojmujejo plačevanje po enoti proizvoda in zato je opaziti v nekaterih osnutkih tarifnih pravilnikov napake. Kljub tem pomanjkljivostim pa lahko ugotovimo, da je uspelo mobilizirati gospodarske organizacije za kar najbolj temeljito sestavo tarifnih pravilnikov, pa čeprav sc po drugi strani kaže, da so marsikje posvetili več po- ) 1 zornosti reševanju tehničnih vprašanj ter se posluževali formalnih in administrativnih ukrepov. a pri tem prezrli politi.-ni moment, ki ga ostvarja ta trenutno osrednja politična akcija sindikalnih organizacij. Še vse premalo je čutiti sodelovanje vseh zaposlenih pri razpravljanju o osnutkih tarifnega pravilnika. Zato sc tudi marsikateri delavec še vedno ne zaveda dovolj svoje odgovornosti pri doseganju proizvodnih uspehov gospodarsko organizacije, v kateri jc zaposlen. Še je čas, da bi člani delovnih kolektivov do 31. maja temeljito razpravljali o osnutkih tarifnih pravilnikov, saj so bili že dani na vpogled. Delovni kolektivi naj ol) proučavanju teh osnutkov tudi razmislijo o možnostih povečanja proizvodnje, posebej pa še o možnostih najrazličnejših oblik nagrajevanja po učinku na tistih delovnih mestih, kjer še ni uvedena takšna oblika nagrajevanja. Razumljivo je, da je težnja po takojšnjem uveljavljanju tarifnih pravilnikov prav tako utcmeljc-(Nadaljevanjc na 3. strani) vsem našem okraju, na široko sprostil za ves naš družbeni razvoj tako tipičen, množičen mladostni polet, da lahko spet upravičeno pričakujemo novo, veličastno doživetje, doživetje najbolj žlahtnih dosežkov v delu naših kulturnoprosvetnih društev. Iskren pozdrav vsem udeležencem I. okrajne kulturnoprosvetne revije v Kopru, katere množičen višek bo brez dvoma prav tisto, kar jc dajalo primorskim ljudem vselej, v njihovem boju, ljudski revoluciji i», v srobodi prt vseh naporih socialistične izgradnje, včeraj, danes in jutri, toliko vere, poleta in moči — vedra, borbena in udarna pesem! Stane Škrabar m » t, - Republiški ljudski poslanec za koprsko okolico Branko Babič govori ob odkritju spomenika v Marezigah minulo nedeljo Z nedeljskih slovesnosti in proslav v Marezigah nad Koprom: zaključek slavnostnega programa ob odkritju spomenika prvim upornikom proti fašizmu in padlim borcem NOB Minuli teden je bila na obisku pri predsedniku Titu v Heogradu delegacija koprskega okraja. V delegaciji so li li predsednik Okrajnega odbora SZMI. Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik OLO Koper Albin Ilujc, podpredsednik OI.O inž. Peter Aljančlč, direktor tovarne motornih koles TO-r.lOS Krone Pečar in predstavnik italijanske manjšini', direktor tovarno Mehanotehnlka Iz Izole Norimi Goblio. Predsednik Tito se jc / našimi tovariši zadržal nad uro in pol v prisrčnem razgovoru, ki mu jc prisostvoval tudi generalni sekretar predsednika republike l.oo Mates. Med sprejemom so naši predstavniki informirali predsednika Tita o gospodarski, politični in kulturni problematiki našega okraja. Velik del razgovora je veljal tovarni TOMOS, govor 1: pa so med drugim tudi o Izgradnji, m perspektivah koprskega tovornega pristanišča, o razvoju kmetijstvu na našem področju in šc nekaterih vprašanjih. Predsednik Tito je pokazal živahno zanimanje zlasti /a razvoj in probleme TOMOS « posebnim oz roin na novo možnosti izvoza naših izdelkov v države, s katerimi je naš predsednik navezal prijateljsko stike ob svojem zadnjem potovanju v tujino. Z OI5CINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V SEŽANI ŠE BO DOLGA POT DO REŠITVE V Ženevi se nadaljuje zasedanje zunanjih ministrov štirih velesil, ki se ne morejo sporazumeti o zahodnem predlogu o Berlinu. nemški združitvi in evropski varnosti. Razlike med stališči velesil glede na nemško vprašanje so zelo velike tudi glede metode njegovega reševanja. Sovjetska zveza se zelo zavzema za sklenitev mirovne ¡pogodbe z obema Nemčijama, nato pa bi šele razpravljali o njuni združitvi, medtem ko zahodne velesile zahtevajo takojšnjo združitev, ki bi jo začeli izvajati najprej v Berlinu. Zunanji ministri bodo tudi razpravljali o ustavitvi jedrsko-vodikovih poskusov. HRUŠCEV ZA NADZORSTVO Predsednik Sovjetske zveze Ni-kita Hruščev je poslal predsedniku ZDA Eisenhowerju poslanico, v kateri sporoča, da je sovjetska vlada z veseljem pozdravila pripravljenost: vlade ZDA za proučevanje predlogov o delu nadzorstvenih komisij tako na ozemlju SZ kakor tudi na ozemlju ZDA in Velike Britanije, če bi bil dan sum za jedrske eksplozije. Podobno pismo je Hruščev poslal tudi Macmillanu in kaže, da bi Sovjetska zveza rada našla pot za uspešno odstranjevanje vrste težav, ki jih povzročajo pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov. MILIJONI ALŽIRCEV V TABORIŠČIH Francozi so internirali v začasna taborišča okrog milijon Alžircev zato, da bi preprečili stike prebivalstva z alžirsko osvobodilno vojsko. Ti Alžirci živijo v obupnih življenjskih razmerah in so obsojeni na lakoto LONDON — Feldmaršal Montgomery je ob zaključku svojega večdnevnega obiska v Moskvi izrazil mnenje, da je napetost med Vzhodom in Zahodom posledica nezaupanja. ki pa v bistvu ni upravičeno. Priporočal je tudi navezovanje pogostejših stikov med državniki obeh blokov in naj Zahod osredotoči večjo pozornost območjem izven Evrope. BERLIN — Več kot 3 milijoni državtljanov Vzhodne Nemčije so že podpisali izjave, v katerih zahtevajo "takojšnjo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. RIM — Italijanski parlament je sprejel zakon o amnestiji po katerem so oproščen.; tisti, ki so bili obsojeni zaradi raznih prestopkov, ki so jih zagrešili v letih 1013 do 194G. Zakon določa tudi amnestije za politične kaznjence, BUENOS AIRES — V Argentini že več dni traja splošna stavka, k. se je udeležuje skoraj 50 o delavcev in uslužbencev. Med stavko je prišlo tudi do večjih neredov in spopadov med stavkajočimi ter policijo. Trenutno je v Bucnos Airesu nastal velik zastoj v industrijski proizvodnji in prometu. BUKAREŠTA — Te dni sklenjen dolgoročni trgovinski in plačilni sporazum med Indijo in Romun.jo bo močno povečal blagovno izmenjavo med obema državama Romunija bo v Indijo izvažala predvsem naprave za industrijo nafte, električno opremo in kmetijske stroje, iz Indije pa bo uvažala železno rudo, surovine za tekstilno industrijo, usnje in nekatere prehrambene predmete. ter brezdelje. Francozom je močno neprijeten očitek glede takšnega krutega ravnanja z Alžirci in jim obljubljajo, da bodo v petih letih zgradili tisoč vasi, kamor bodo naselili sedanje in-ternirance. ZMAGA LEVIČARJEV V ITALIJI Na nedeljskih volitvah v avtonomni pokrajini Val d'Aosta v Italiji je prepričljivo zmagala skupna lista Aostanske zveze, KPI, Socialistične partije in Neodvisnih socialnih demokratov. Tako bodo imeli v deželnem svetu te pokrajine večino levičarji, ki so s to zmago dokazali, da je moč s skupnim nastopom na volitvah iztrgati oblast iz rok krščanskih demokratov, liberalcev in fašistov. o o Občinski konferenci ZK v Sežani, ki je bila v torek, 12. maja, je prisostvovalo IG« delegatov -:n gostov, med njimi tovariši Branko Bablč, član CK ZKS, Julij Titi. organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper, ter predstavnik JLA. Politič-no-organizacijsko poročilo je na konferenci podal Alfonz Grmel;, sekretar občinskega komiteja ZKS Sežana, Uspehi v dosedanjem razvoju sežanske občine so na dlani. Najzgovornejši dokaz za to sta družbeni bruto proizvod, ki jc od leta 103(! po-rastel za 36 odstotkov, ln narodni dohodek. ki se je v istem razdobju dvignil za 22 odstotkov. Uspehi pa bi bili nedvomno še večji, te bi se v podjetjih organiziralo boljše koriščenje obstoječih zmogljivosti, če bi se vodila odločnejša borba za dvig storilnosti, smotrnejše izkoriščanje surovin in odpadkov ter iskale razne oblike sodelovanja med podjetji. Itd. Kljub povečanemu številu zaposlenih v lanskem letu se produktivnost dela ni dvignila. Nekatera podjetja pa so izkazala nizko stopnjo rentabilnosti. Medtem ko bo moralo n, pr. podjetje Avtoprevoz v Sežani preusmeriti svo- ITALIJANSKA MANJŠINA ZA 40-LETNICO ZKJ Kulturni krožki italijanske manjšine koprskega okraja »Gior-dano Bruno« iz Izole, »Antonio Gramsei« iz Kopra in »Giuseppe Tartini« iz Pirana so te dni priredili ?' počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ kulturno-pro-svetne revije. Več kot 200 pevcev, harmonikarjev, tamburašev in članov baletne skupine je nudilo bogat kulturno-prosvetni spored v Izoli, Kopru in Piranu. Teh prireditev se je udeležilo več sto pripadnikov italijanske manjšine in večje število slovenskih gostov, med katerimi je bil v Izoli tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar. Član upravnega odbora italijanskega kulturnega krožka v Kopru Ettore Battclli je pred začetkom teh prireditev govoril o zgodovinski vlogi KPJ in v besedah o internacionalističnih težnjah Zveze komunistov Jugosla-voje še posebej podčrtal vzpodbuden način reševanja narodnostnega vprašanja v naši državi. Med drugim je dejal, da je italijanska manjšina v FLRJ v popolnoma enakopravnem položaju z jugoslovanskimi narodi tako v delu. kot tudi pri. žetvi uspehov socialistične graditve države. Zato je italijanska manjšina, zahvaljujoč se pravilni politiki ZKJ upravičeno ponosna, da je Ob Dnevu letalstva pripadnikom vojnega in civilnega letalstva tudi naše iskrene čestitke in najboljše želje za varno letenje! tisti del italijanskega naroda, k\ se je krepko lotil plemenitega dela — gradnje socializma in dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Omenil je tudi bogato kulturno dejavnost in kulturno rast italijanske manjšine na področju obalnih občin koprskega okraja, kar je najboljši dokaz za velik uspeh, ki so ga dosegli. člani italijanskih kulturnih krožkov na teh prireditvah. Pi'vt jo dejavnost, bodo morala nekatera podjetja, n, pr. Marmorlndus in Ml--".-■sko norliiM.ie v Komnu podvzetl razno organizacijske in kadrovsko ukrepe za izhod iz sedanjega stanja. Posebne naloge se postavljajo pred trgovska podjetja v zvezi z izboljšanjem izbire blaga, preskrbe z reprodukcijskim materialom, itd. Navzlic velikim dosedanjim naporom v stanovanjski in komunalni ter kulturni in socialni dejavnosti, izraženi v obliki investicij, še niso bile zadovoljene najnujneše potrebe prebivalstva, Treba bo zgradili še vrsto komunalnih in kulturnih objektov, -ki pa jih bo, spričo skrčenih proračunskih sredstev, mogoče zgraditi le s pomočjo gospodarskih organizacij in prebivalstva. Mnoge in pereče naloge čakajo ko-munlste na področju kmetijstva. Kmetijske zadruge postajajo čedalje večji in odločilnejš; organizator kmetijske proizvodnje, zlasti pa njihovi gospodarski in organizacijski utrditvi. Položeni so že temelji socialistične kooperacije med ZK in kmeti in vse kaže, da l>o kooperacija zajemala čedalje večje površine In večji obseg. Naloge članov Zveze komunistov v podjetjih in na vasi so podobne. Tu in tam gre namreč za povečanje proizvodnje Zato je treba mobilizirati vse sile, poiskati vse poti, ki vodijo k temu cilju. Torišče dela članov ZK pa je še v organih družbenega upravljanja, od ljudskega odbora, njegovih svetov, krajevnih odborov do zborov volivcev, hišnih svetov, potrošniških svetov, šolskih odborov, upravnih odborov zavodov, družbenih organizacij In društev. V tem mesecu bodo izvoljeni novi krajevni odbori, kasneje pa še novi iolski odbori. Mnogi dosedanji krajevni odbori so dali lep zgled, kako je mogoče z malo sredstvi napraviti mnogo. Naloga kmunistov je, da te tradicije nadaljujejo in jih širijo. Podobno je tudi s šolskimi odbori in drugimi' organi. Priznati pa je treba, da se člani ZK ponekod v teh organih še n:so znašli in bo treba njihovo odgovornost poostriti. Čeprav v bolnišnici in vedno bliže svojemu koncu zaradi neustavljivega raka, vendarle bivši ameriški zunanji minister John Fostcr Dul-les še vedno drži roke na zunanji politiki ZDA. Njegov vpliv se še vedno pozna tudi v Ženevi. Na sliki razlaga svoje mnenje dvema visokima obiskovalcema: predsedniku ZDA D. Eisenhowerju in bivšemu britanskemu premieru V. Churchilu V nedeljo so se prebivalci Marezig in z njimi ljudstvo vse naše Istre oddolžili spominu žrtev, ld jih je v teh krajih terjal boj proti fašizmu za lepše in svobodno življenje. Toda tudi tokrat se je našel nekdo, ki je bil dovolj podel, da poskuša osramotiti to borbo in izkoristiti tako globoko človeško manifestacijo za gnusen napad na socialistično Jugoslavijo in spodbujanje sovraštva med italijanskim narodom do nas. Prostor za ta umazani napad je anonimnemu piscu dal velikodušno na razpolago »neodvisni« Messagero Ve-neto, ki je na večer odkritja spomenika v Marczigah priobčil daljši čla- nek pod naslovom ».Upor' v J^rc-ii-gah«. Naj takoj povemo, da nimamo prav nobenega namena polemizirati s tem listom in razkrivati potvarja-nje zgodovinskih dogodkov v Marczigah, pri čemer je šel nesramn- pismi članka tako daleč, da prikazuje fašistične izzivače kot nedolžne žrtve »podivjanega ljudstva«! Nekaj takšnega bi namreč lahko pričakovali, zakaj popolnoma razumljivo je, da so fasistični podvigi, kot je bil mare-žanski, tudi med italijanskim ljudstvom vse prej kot popularni in da naposled nI lahko prevzeti odgovornost pred zgodovino za vse tisto, kar se je dogajalo po naših krajih za časa fašizma. Prav tako ne moremo braniti omenjenemu listu, če že to hoče, za vsako ceno igrati neslavno vlogo zaščitnika fašističnih morilcev in požlgalcev. Gre pa za nekaj povsem drugega. Osnovna misel članka je: spomenik v Marczigah da je navadna špekulacija, ki razgalja litovski antifašizem kot najpristnejšo laž in kaže, da je njegovo bistvo sovraštvo do ItallJ? in ničesar drugega. In zakaj? Zato, ker je bil spomenik odkrit ob obletnici dogodkov iz leta 1921, a na njem so vklesana tudi imena padlih v letih 1913 do 1915, to je v času nemške okupacije, 7.a kar da hočemo prav s tem, da odkrivamo spomenik ob takšni priložnosti, zvrniti vso odgovornost na Italijane. In na koncu še opozorilo, ki izraža bojazen, da se ne bi kdo z one strani meje udeležil proslave. Ves članek, vse laži in potvorbe v nJem, imajo samo en popolnoma od- krit namen: prepričati italijansko javnost o »litovskem sovraštvu« do Italije. In. razumljivo, na podlagi tega »dejstva« ustvariti primerno razpoloženje ter tako spodkopavati konstruktivna prizadevanja za vzpostavitev in razvijanje dobrih odnošajev med prebivalstvom na obeh straneh meje. S podtikanjem sovraštva nam, pobuditi resnično sovraštvo do nas med italijanskim prebivalstvom. Na takšne in podobne proizvode imamo torej priložnost, da naletimo v italijanskem tisku, in to prav v času, ko si z vsemi močmi dan za dnem prizadevamo, da bi odstranili vse, kar ovira oba naroda, ltl tu živita, pri medsebojnem spoznavanju in zbliževanju. Nihče nam ne more očitati, da pri tem nismo pokazali več dobre volje kot smo mogli; zato se. nam pa zdi tudi pošteno in pravično, da je najmanj toliko pokažejo tudi na oni strani. Kolikor smo vedno pripravljeni pozdraviti vsakršno iskreno in dobronamerno prizadevanje naših sosedov v tej smeri, prav toliko pa tudi obsojamo podobno neodgovorno pisanje, ki si ga ne moremo razložili. Naposled bi že bil čas, da se Iz zgodovine česa naučimo, saj še dolgo ne bo pozabljeno vse gorje, ki so ga tako našemu kot italijanskemu ljudstvu naredili prav takšni hujskači, ki (kot kaže) imajo še danes onstran meje popolno svobodo za opravljanje svojega zločinskega delovanja, iv- Urejuje uredniški odbor — Glavni ln odgovorni uredrfik Rastko Bradaškja — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Posebno skrb morajo organizacije' ZK. posvetitL socialistični vzgoji Šolske in odrasle mladine. O teh problemih je treba temeljito razpravljali. Šolska reforma ni samo stvar učnega kadra, ampak vse družbe, prvenstveno pa ZK in SZDL. Splošna ugotovitev je, da so organizacije ZKS našle svoje mesto v ustroju socialistične demokracije. Vendar ne kaže prezreti napak, ki se tu ali tam pojavljajo. Odpravljanje napak pa pomeni dosegati še večje uspehe. Živahna razprava na konferenci je pokazala, da bodo organizacije ZK to tudi storile. — er Dne 20. maja stopi v veljavo sklep Stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma, da imajo koristniki propustnic pravico vstopa in izstopa na sosedno področje na kateremkoli mestu sektorja svojega stalnega bivanja. Prvi sektor se razteza od prehodnega mesta Lazaret (vključno pomorski blok Koper) do prehodnega mesta Mauhinje. Drugi sektor od prehodnega mesta Klariči do vključno prehodnega mesta Robiči, in tretji od prehodnega mesta Robedišče do Rateč. Koristnik propustnice lahko vstopa na sosednje področje tudi na sektorju, kjer nima stalnega bivanja, vendar s tem, da se vrača preko kateregakoli prehodnega mesta v sektorju, kjer je izstopil. Te ugodnosti lahko koristijo imetniki propustnic VS iz člena 4, točke 1 in 2, t. j. koristniki rednih in enoletnih propustnic VS. Iz pisarne OLO — Tajništva za notranie zadeve Koper Hauicč s- 7> težaškega ŠOVINISTIČEN IZPAD V nedeljo popoldne je prišlo na Proseku do nezaželenega dogodka, ki je razburil ne samo domačine, pač pa tudi širok krog demokratične javnosti na Tržaškem. Poveljnik orožni-ške postaje na Proseku je namreč prepovedal uporabo slovenskega jezika na tradicionalni vaški prireditvi, to je na nogometni tekmi med enaj-storico »starih in mladih«, ki je tudi to nedeljo privabila na igrišče več sto gledalcev iz bližnjih krajev. Organizatorji te tekme so zaradi tradicije »poskrbeli«, da so jj prisostvovali »televizijski in radijski reporterji«, kakor tudi ¿posebni dopisniki« najrazličnejših športnih časopisov. Napovedovalec je preko zvočnika živahno opisoval potek tekme, da je bilo smeha in veselja za vse. Toda nenadoma je zvočnik utihnil, — Poveljnik orožniške postaje je prejoovedal napovedovalcu govorili v slovenskem jeziku. V utemeljitvi te pripombe je omenil, da sme govoriti le v italijanskem jeziku ali pa v tržaškem narečju. Zaradi te izjave je bilo tekmovanje prek:njeno ln odpovedano je bilo tudi predvideno ljudsko rajanje po tekmi. Pripomniti velja, da so bili gledalci spričo zahteve poveljnika; orožnikov na Proseku ogorčeni in so, odločno protestirali proti njegovim neutemeljenim zahtevam. Občinski svet zgoniške občine pa je v tej zvezi na izredni seji v ponedeljek zvečer naslovil na generalnega vladnega komisarja dr. Paiamaro protestno resolucijo, v kateri poudarja, da je prepoved karabinjerskega podofieirja podobna postopku fašističnih oblasti, ki so z zakonom prepovedale uporabo slovenskega jezika, in da je njegovo dejanje očitno kršenje ustavnih določil in posebnega statuta Londonskega sporazuma. Občinski svet tudi zahteva preklic prepoved; uporabe slovenskega. jezika med prijateljsko nogometno tekmo tamkajšnjih prebivalcev, kajti po njegovem mnenju bo le tako možno doseči zagotovilo, da oblasti, ki jamčijo in skrbijo za nemoteno uporabo slovenskega jezika, nimajo nobene zveze s tem samovoljnim ukrepom karabinjerskega brigadirja. NEW DELHI — V Indijo se je zateklo 12,500 beguncev iz Tibeta, ki jih bodo verjetno zaposlili pri gradnj.i cest na Himalaji. TOKIO — Približno 120 km severno od Tokija bodo zgradili prvo japonsko atomsko ccntralo za miroljubne namene. Generator s 150,000 kWh bodo kupili v Veliki Britaniji. TOKIO — Japonci bodo smeli v sovjetskih teritorialnih vodah na severovzhodnem Pacifiku naloviti letno le 85.000 ton lososov, ne pa 165.000 ton, kot so želeli. __ ŽENEVSKA DRVARJA — Bolje bo, če čimprej začneta na istem mestu! I/ so&ata m tte-ddia ud 0 pifazdiim aß. Dnem mtadosti! (Nadaljevanje s 1. strani) na in zaželena, kot je zahteva po njegovi objektivnosti. Tarifni pravilnik ne sme biti le mrtva črka na papirju, temveč živa sila, ki bo dala vzpodbudo za nadaljnjo delo. Doslej je bil Okrajnemu sindikalnemu svetu predložen zaradi podelitve soglasja le osnutek tarifnega pravilnika tovarne furnirja in vezanih plošč Javor Pivka, katerega je pa OSS podjetju vrnil v ponovno razpravo in izpopolnitev zato, ker predvideva zvišanje tarifnih postavk v povprečju ne kot posledico večje prizadevnosti pri delu in novega načina nagrajevanja po učinku, pač pa kot koriščenje raznih olajšav, ki jih je podjetju dala skupnost. Razne gospodarske organizacije so osnutke tarifnih pravilnikov dale v javno razpravo šele zadnji dan predvidenega roka, ker so do zadnjega težile po vsklajeva-nju s tarifnimi pravilniki sorodnih podjetij. Rok za objavo pravilnikov pa so prekoračile le nekatere manjše gospodarske organizacije, ki koristijo pavšalni obračun, in za katere ne veljajo predpisi o pripravljalnem postopku. Komisije, ki so doslej že pregledale več osnutkov tarifnih pravilnikov, ugotavljajo, da sc gospodarske organizacije znatne zvišale število delovnih mest, ki so plačane po učinku. Že samo ta ugotovitev je zelo razveseljiva, po drugi strani pa narekuje intenzivno nadzorovanje dela po učinku v posameznih gospodarskih organizacijah, ker ne smemo dopustiti, da bi nagrajevanje po učinku ostalo na mrtvi točki. Mnoga podjetja so smatrala pripravljalni postopek in ekonomsko dokumentacijo samo kot neko predpisano obveznost in ne kot osnovo za izdelavo tarifnega pravilnika. Zaradi tega so izdelala najprej tarifni pravilnik, ekonomsko analizo pa prilagodila višini predvidenih tarifnih postavk. Graje vredno je tudi to, da so čisti dohodek, namenjen kritju osebnih dohodkov po tarifnih postavkah in nad njim, skušale zagotoviti tako, da bi povečali razlike v ceni, pri tem pa so predvideli tudi pavšalno znižanje stroškov, ne da bi upoštevali njihovo upravičenost. Ugotovljeno jc tudi, tla je letos razmerje čistega dohodka med skladi in osebnimi dohodki enako lanskoletnemu, pa čeprav bi bilo marsikje možno to razmerje izboljšati v korist skladom. Dalje: nekatera podjetja v glavnem stremijo za povečanjem tarifnih postavk in skušajo izkoristiti maksimalno možnost doseganja čistega dohodka za njihovo kritje. Lahko pa se jim zgodi, da bo povišanje tarifnih postavk zaradi prenizkega . m - čistega dohodka zaviralo možnost uveljavljanja plačevanja po učinku. Pokazala se je tudi težnja po povečanju števila delovnih mest z višjo kategorizacijo, kar bo vplivalo na povečanje mase minimalnega osebnega dohodka, s tem pa bo sorazmerno prikrajšana skupnost zaradi znižanih družbenih dajatev. Še dober teden dni je časa, da člani delovnih kolektivov ter politični in oblastni organi občin in okraja poskrbijo za dokončno in temeljito izdelavo tarifnih pravilnikov in da preprečijo nominalno povišanje tarifnih postavk brez povečanja delovne storilnosti. Med drugimi gosti se je nedeljskega slavja v Marezigah udeležil tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka 53 RIBIŠKIH LADIJ — JADRNIC BO DOBAVILO podjetje Bro-doinpeks Združenim državam Amerike. 2e sedaj pa to podjetje gradi 20 jadrnic — ribiških ladij korčulanskega tipa, ki jih bodo v kratkem izročili ZDA. IZDELANIH JE ZE 20 DEFEK-TOSKOPOV, ki jih bodo uporabili za raziskavo kakovosti industrijskih proizvodov z uporabo ra-dioizotopov. Nekaj defektoslcopov smo že izvozili na Poljsko, 'izdeluje jih pa podjetje »Energoin-vest« v Sarajevu. SE 30 TISOČ HA POVRŠIN JE PREDVIDENIH ZA NAMAKANJE, od tega več kot IG tisoč ha v Vojvodini, 12 tisoč ha v osrednji Srbiji in skoraj 2 tisoč ha na Ko-sovem in Metohiji. Približno polovico teh kmetijskih površin je last družbenega sektorja, ostalo pa last privatnikov. Pred spomenik so številne organizacije in posamezniki položili veliko vencev in s tem počastili spomin padlih upornikov proti fašizmu in borcev NOB. Na sliki: člani sekretariata OK ZKS Koper z vencem okrajnega komiteja ZK (Nadaljevanje s 1. strani) svoja življenja za ljubljeno domovino in svobodo, za pravico prostora pod soncem, za lepšo bodočnost svojih bratov in sestra, svojih otrok — za bodočnost, ki je sami niso učakali. Njihova kri je napojila partizanska bojišča po vsej Jugoslaviji in zapečatila bratsko skupnost vseh naših narodov. Svetal in živ pa bo njihov spomin za vse čase odseval z belega istrskega kamna v Marezigah. Po okoliških gričih je pokalo že navsezgodaj, da je bilo kaj. Naši vojaki in mladinci predvojaške vzgoje so uprizorili partizanski napad na Marezige. Od vseh strani so pritisnili v vas. Po uspešno opravljeni vojaški operaciji so se postavili v vrsto preti zadružnim domom. Pripravili so se za pregled in raport predsedniku občinskega ljudskega odbora Koper Miranu Bertoku. Ta pa je pred tem še sprejemal in pozdravljal došle goste od vsepovsod in vabil na svečano sejo v zadružno dvorano, kamor so se po opravljenem raportu zgrnili vsi občinski odborniki in povabljeni gostje. Med njimi je predsednik Bertok ob začetku seje pozdravil člana Izvršnega komiteja CK ZKJ Franca Leskoška-Luko, člana CK ZKJ in sekretarja OKZKS Koper Alberta Jakopiča-Kajtimi-ra, predsednika OLO Koper Albina Dujca, ljudskega poslanca NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Poročali smo že o ugodnem razvoju našega gospodarstva v celoti, nismo se pa dotaknili posameznosti, zlasti ne posameznih okrajev, v prvi vrsti ne koprskega. Znani so podatki za letošnje prvo četrtletje, ki so tudi nekako merilo za nadaljnji razvoj s tem, da moramo že takoj v začetku ugotoviti, da kaže letošnji gospodarski razvoj veliko enakomer-nost. To pa tudi pomeni stabilizacijo razmerij v našem gospodarstvu, kar daje jamstvo za dosego predvidenih nalog tako po letnih kot po perspektivnem načrtu. Predvsem moramo ugotoviti, da so letošnji denarni prejemki gospodarskih organizacij v koprskem okraju dosegli lanskoletno mesečno povprečje. Čeprav so za spoznanje nižji, to še ne pomeni nekaj negativnega, ker se bo prav v koprskem okraju pokazal rezultat v tem pogledu šele nekoliko kasneje, ko bo začela obratovati s polno zmogljivostjo zlasti tovarna »TOMOS«. Pri tem je treba omeniti, da se je prav koprski okraj v tem času lotil in v glavnem tudi uspel pri sanaciji nekaterih podjetij, ki so bila zaradi objektivnih vzrokov v precejšnjih finančnih težavah. Skupno so se kratkoročni krediti gospodarskih podjetij po stanju 31. III. 1959. ko so znašali okoli 7,43 milijarde nekoliko dvignili v primerjavi z 31. XII. 1958, ko so dosegli višino 6,6 milijarde. V tem se kaže povečana gospodarska aktivnost, kaj ti novi principi odobravanja kratkoročnih kreditov ne dopuščajo prevelike širine v tem pogledu, temveč bolj nasprotno, to je zoževanje kreditov na čimbolj realne meje. Omeniti pa moramo, da se je sorazmerno zelo znalo povečal sklad obratnih sredstev koprskih podjetij in to komaj za kakih 100 milijonov in je dosegel višino 3.302 milijonov, to je polovico tega, kar znašajo ostali kratkoročni krediti. Vsekakor bo treba pri gospodarskih organizacijah bolj skrbeti za večanje sklada obratnih sredstev, saj pomeni ta sklad istočasno njihovo večjo neodvisnost. V tej zvezi naj omenimo, da uživa, v koprskem okraju največ kreditov za obratna sredstva trgovina in gostinstvo in to nad 3 milijarde, dočim ima industrija brez sklada obratnih sredstev nekaj nad 1,7 milijarde takih kreditov, vse pod, datumom 31. III. 1959. Zelo skromno pa črpa kredite kmetijstvo, kar je bilo že ponovno ugotovljeno, saj stoji z nekaj nad 200 milijoni sklada obratnih sredstev in kreditov skoro na zadnjem mestu. Spričo velikih potreb ta številka ni v nobenem sorazmerju z njimi. Potrošnje, za investicije v osnovna, sredstva se odvija normalno in v skladu z lanskolet- nim razvojem. Ta je zlasti močna v prometu in pa v stanovanjsko komunalni dejavnosti, kakor je bilo tudi lani. Nekoliko zaostaja navedena potrošnja v industriji in rudarstvu. Značilno pa je, da so v letošnjem prvem četrtletju dohodki tako okrajnega kot občinskih ljudskih odborov presegali izdatke. Padec pa kažejo v primerjavi z lanskim decembrom prejemki prebivalstva in so dosegli višino 750 milijonov v primerjavi s 466 milijoni ob koncu decembra lani. Seveda je to razumljivo, ker se v decembru dele nagrade, premije in drugo. ~Naj končno še omenimo stanje hranilnih vlog, ki so dosegle koncem marca letos 680 milijonov ali zopetni porast za skoro 260 milijonov v primerjavi koncem lanskega leta. Samo za 15 milijonov pa so v istem času narastli potrošniški krediti in so dosegli višino 265 milijonov. Koprski okraj se industrializira in pomeni porast industrije zanj tudi v pogledu plač vedno važnejšo postavko, Industrija je namreč izplačala v marcu letos četrtino vseh plač, pri tem moramo v ta okvir šteti še gradbe-ništvo. promet, trgovino in gostinstvo in druge dejavnosti družbenega sektorja tako, da je koprsko oospodarstvo družbenega sektorja udeleženo pri prejemkih prebivalstva s tremi četrtinami vseh prejemkov istega. Branka Babica in pisatelja Franceta Bevka, Bilo pa je še veliko število drugih gostov, med njimi tudi občinski delegaciji iz Buj in Kranja, s katerima koprska občina vzdržuje posebno tesne in prijateljske stike. Še počastitev spomina padlih, še prisrčen pozdrav pionirjev, nato pa je v živih besedah predsednik Bertok orisal zgodovino nastanka in razvoja Komunistične partije na tem področju, zatem pa zelo podrobno junaški upor Ma-režanov fašističnemu strahovanju na volitvah 15, maja 1921. Pred odbornike in goste in prek radijskega mikrofona tudi vsem občanom je prepričljivo razgrnil zgodovinska dejstva ljudskega upora in trpljenja pod fašistično okupacijo, odprl vso zgodovino množične vstaje ob rami jugoslovanskih narodov in razvoj revolucije do končne zmage v maju 1945. Vse to trpljenje, vse te velikanske žrtve pa niso bile zaman — danes istrski človek svobodno ubira korake v boljše življenje. Po slavnostni seji se je tisoč-glava množica zbrala in zgnetla tIŠfT Kmetijstvo premalo sega po kreditih in je glede tega daleč na zadnjem mestu, čeprav bi moralo biti glede na velike potrebe na prvem! Predsednik ObLO Koper Miran Bertok sprejema raport komandanta postrojenega odreda JLA in predvojaške vzgoje na nedeljskih slovesnostih ob odkritj\u spomenika v Marezigah okoli spomenika k njegovemu odkritju — kot pisan mozaik prelestnih pastelnih barv je bila videti z balkona zadružnega doma, kjer so se trli novinarji, fotografi in radijski rep or ter ji s tehniki in gostinci vmes. Ob zakritem spomeniku pa je predsednik občinskega . odbora za proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ Rado Pišot-Sokol začel slovesnost, objavil program in dal nato besedo ljudskemu poslancu Branku Babiču. V širokem orisu zgodovinske pogojenosti marežanskih dogodkov je tovariš Babič priklical v spomin tedanje čase, boje in neuklonljivo silo človeškega hotenja po boljšem življenju. Ta sila je postala mogočna reka, ko jo je združila in usmerjala zavestna moč organiziranega delavskega gibanja. Navdajala je z upanjem naše ljudi tudi v časih najhujšega fašističnega terorja, ki je požgal slovensko tiskano besedo, govorjeno pa pregnal za zidove obubožanih selišč, kjer so jo matere šepetale svojim otro- kom in jih pripravljale na jutrišnji boj. Ko je prišel tako željno pričakovani dan, so udarili stari in mladi, ženske in moški. Svet še ni videl tako enodušnih ljudi, kot so se zgrnili na Primorskem in v Istri okrog svoje Partije. Reka upora je strahotno narasla, -preplavljala,. potapljala in odnesla sovraga z rodne zemlje, kot je to prerokoval v trenutku navdiha goriški pesnik. Takole je pravil tovariš Babič: »Poziv KPJ na oboroženi upor je primorsko ljudstvo našel pripravljeno in enodušno je sledilo temu klicu. Slovenska Istra, vsa Primorska je zagorela v mogočen plamen upora. Ni bilo izdajalca med nami. Izpričali smo svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji — domovini svobodnih in enakopravnih narodov, svobodnih in enakopravnih ljudi.« Govoril je še o doseženi zmagi, o gospodarski obnovi in življenju po vojni, nagli poti v novi svet, ki pravičneje reže kruh svojim prebivalcem. Ta pot sicer ni gladka in zahteva od nas hudih naporov, je pa naša in samo naša in vemo, da nas pelje v lepše življenje. Učimo se, delamo in upravljamo, da bi zgradili po novem življenje, kakršno je nam všeč in prav. Čaka nas še veliko dela, imamo pa lepe možnosti, ki jih bomo že znali prav obrniti, ker se ne bojimo dela. Zraven pa odpiramo svoje srce vsem tistim, ki nam v zameno dajo odkritega čela pošteno besedo. Radi smo prijatelji vsem sosedom in vredno pri tem je prav to, da sloni ta želja na naši moči in ne na ponižni slabosti. Na odprti meji kažemo vsemu svetu, kakšen naj bo človek s človekom. »Pred nami je svetel in lepši jutrišnji dan. Od nas, od našega dela in ustvarjanja je odvisno, kako si bomo hitreje in bolje ustvarili še lepšo prihodnost,« je zaključil govornik. Predsednik občinskega odbora Zveze borcev Pavle Korelec je nato odkril spomenik in ga izročil v varstvo vaščanom. Vznožje spomenika so prekrili številni venci. Igrala je godba, odred JLA je izstrelil častno salvo, peli so pevci koprske Svobode in učitelj iščnice. Za ¡konec še inter-nacionalo. Še veliko bi veljalo povedati. O izredni organizaciji prireditve. O požrtvovalnih vaščanih, ki so dali okrog pet tisoč ur prostovoljnega dela za postavitev spomenika in ureditev njegove okolice. O duši tega dela, Brunu Saba-dinu. Vse x> ponosnih potomcih prvih upornikov proti fašističnemu nasilju. Prav gotovo se bom komu zameril, ker v pičlem prostoru še zdaleč ne morem povedati vsega, kar bi rad in kar bi bilo prav. Lahko bi še pravil o aktivistu Iskri, ki je spravil tovariša Luko v dobro voljo, ko ga jc pozdravil kot prvega slovenskega poveljnika partizanov. Morda le še beseda o veselem rajanju popoldne — niti ploha mu ni škodila — pa še o ponovitvi »Upora pred zarjo« — in tako je zatonil tudi ta dan. Srečen za vse one, ki so ga s srcem doživeli in ga ohranili v njem. Rastko Bradaškja V počastitev 40, obletnice ustanovitve KPJ so visokošolci koprskega okraja organizirali svojevrstno prireditev — partizanski pohod po Brkinih. Ta svoj štiridnevni pohod so zaključili v Vre-mah z mitingom, ki so mu prisostvovali številni domačini in zastopniki političnih organizacij. V Vremah so v nedeljo popoldne 7. navdušenjem sprejeli študente, ki so tega dne prehodili dolgo pot od Pregarij, mimo Ga-brka, pa skozi Rjavče na Ta tre in naprej v Kozjane v strmo grapo Padeža in na Barko, kjer so jih pričakali vaščani s slavolokom. Nekoliko utrujeni, vendar pa dobro razpoloženi, saj so bih prepolni nepozabnih vtisov s po- iiai ftbairiio d&u-g&d.,. POTRJEN JE PRVI TARIFNI PRAVILNIK V POMURJU Okrajni sindikalni svet je na eni prejšnjih sej razpravljal o tarifnem pravilniku soboške Tovarne perila »Mura« in ga z nekater.mi pripombami in popravki tudi sprejel, tako da je to prvi sprejeti tarifni pravilnik v Pomurju. Poleg tekstnega in tabelarnega dela tarifnih postavk obsega material še dokumentacijo za sestavo tarifnega pravilnika, razvrstitev delovnih mest po plačilnih razredih, pravilnik o premijah in nagradah ter o normah, k; so v podjetju določene za posamezna dela. Glede tarifnih postavk je značilno, da so v podjetju povečali predvsem konstantni del prejemkov, tako da so tarifne postavke za 24 "Io višje od lanskih. V letu 1959 bo po tarifnih postavkah izplačanih nad 129 milijonov din, a celotni prejemkr bodo v primerjavi z letom 1958 povečani za več kot 24 milijonov din. Povečanje osebnega dohodka temelji na povečani količinski- proizvodnji (od 3,038.700 m: v letu 1958 na 3,2 milijona m2 tekstila) in s tem povečanim čistim dohodkom od 136 milijonov na 159 milijonov din. Osebni dohodki bodo letos znašali 84 "/o čistega dohodka, a lani 80 °/o. Povečanje prejemkov po tarifnih postavkah utemeljuje delovni kolektiv s tem, da so v letu 1958 znašali povprečni prejemki le 94 V o republiškega povprečja te industrijske panoge, in to oredvsem zaradi nizkih prejemkov visokokvalificranih in kvalificiranih ter srednje in višje strokov-nh uslužbencev. Na povečanje prejemkov bodo znatno vplivale tudi manjše obveznosti pri formiranju rezervnega sklada, v katerega so morali lani dati 7, a letos samo 2 milijona. LEP USPEH Dvorski mizarji so v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegli 33 % letnega plana, Kljub nezasedenim delovnim mestom so s pridnim delom in dobro voljo to dosegli. Tudi tarifni pravilnik so prvi sestavili, kar dokazuje njihovo vsestransko delavnost. KOLONIJE OTROK PADLIH BORCEV BODO OB MORJU Okrajni odbor Zveze borcev bo tudi letos organiziral kolonije za 250 otrok padlih borcev, ki bodo letovali v dveh izmenah po 21 dni. Medtem ko je lani 240 otrok letovalo v Črnomlju in Valdoltri, bodo letos vsi preživeli počitnice ob morju. Kraja niso določili. KMETJE SO ZADOVOLJNI Kot drugje, je tud.i v laški občini veliko kmetov sklenilo kooperacijske pogodbe za italijansko vrsto pšenice. Seme so vzeli kmetje v hribovitih predelih, kjer zadruga nI bila v stanju izvrišt'1 svojih obveznosti, ker enostavno s traktorji ni mogoče priti do površin, ki bi jih bilo treba globoko zorati in. podrahljavati. Uporaba sodobnih sredstev se je pri Ctalijanki, pa tudi pri drugih kulturah močno uveljavila. Kmetje so spoznali, da umetna gnojila in zaščitna sredstva ogromno pi-ipomorejo k znatnemu izboljšanju. Kolikor so kmetje v začetku oklevali, toliko bolj so danes prepričani, da je le s sodobnimi sredstvi mogoče doseči večjo On kvalitetnejšo proizvodnjo. ti pa so v Vremah ob navzočnosti 900 vaščanov iz bližnjih in daljnih krajev prisluhnili besedam predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Franca Klobučarja. Govornik je podčrtal borbo jugoslovanskih narodov za ostvaritev socialističnih odnosov in še posebej borbo Ivrašovcev, ki so v Brkinih imeli eno izmed središč temeljitega obračuna s fašisti. Nato je sledila kulturna prireditev študentov z nastopom okteta primorskih študentov in kvarteta koroških študentk, medtem ko sta visokošolca Baje in Fatur recitirala nekaj priložnostnih literarnih del. S. M. Iz Ilirske Bisti-ice V počastitev 40, obletnice KPJ bo DPD Svoboda iz Ilirske Bistrice priredila več koncertov v krajih Slovenske in hrvatske Istre. Prvi tak koncert je že bil minulo nedeljo v Klani, na katerem so nastopili mešani ženski in moški pevski zbori ter solisti. Izvajali so partizanske, narodne in umetne pesmi. Preteklo nedeljo so se v Ilirski Bistrici začela tekmovanja v balinanju. Sodelovalo je 16 tekmovalcev in ekipi Trnovega ter Ilirske Bistrice sta se razšli z neodločenim rezultatom 2:2. D. G. Zadružno dvorano v Marezigah so za slavnostno sejo ObLO Koper napolnili občinski odborniki in povabljeni gostje Minulo soboto so v Pučah nad Koprom prvikrat po telefonu poklicali telefonske naročnike širom po domovini. Tako je bila uresničena dolgoletna želja, da bi tudi prebivalci te vasice v Slovenski Istri, kjer je v bližini znano kmetijsko posestvo Brič, dobilo preko Šmarij telefonsko zvezo z bližnjim mlinom in oljarno ter z vin- Že v prvih mesecih letošnjega leta so v Izoli obnovili 10 ha mandljevih ter 13 ha breskovih nasadov in 10 ha vinogradov. Obnovo na teh, nekdaj zapuščenih kmetijskih površinah je opravilo kmetijsko posestvo Izola-Marza-ne. Kombinat živilske industrije Delamaris je letos uredil več kot 12 ha nasadov smokev in skoraj 13 ha nasadov višenj — marašk. Pridelek s teh dveh nasadov je namenjen industrijski predelavi. Kmetijska zadruga v Izoli pa je že zasadila nad 13 ha zemljišč v Rikorvu z raznimi vrtninami in Tudi gluhi gradijo Tudi gojenci Zavoda z.a gluho mladino v Portorožu so počastili 40. obletnico ustanovitve KPJ z delovno akcijo. Dogradili so 32 m dolgo in 2 m široko pot, ki vodi od glavne ceste do Zavoda. Eni so prinašali na delovišče gradbeni material, drugi pa so tlakovali s sodelovanjem starejših pionirjev in le manjšega števila bližnjih prebivalcev. prvi pridelki s te vrtnarije so se pojavili na trgu minuli mesec. Predvideno je, da bo imela vrtnarija 20 ha obdelovalne zemlje, vodo za namakanje pa bo črpala iz rezervoarjev nekdanjega izolskega vodovoda. sko kletjo v Pučah. Pri postavitvi telefonske linije pa so bili najbolj prizadevni uslužbenci PTT službe našega okraja, ki so svoje delo opravili v enem tednu, kar predstavlja lep delovni uspeh. Ta pomembna gospodarska pridobitev vasi pa ne bi bila tako uspešno opravljena, če ji ne bi botrovale razne gospodarske organizacije in ustanove, pa tudi številne množične organizacije, ki so bile pobudnik tudi za ureditev raznih komunalnih del. Tako so v zadnjih letih dogradili cesto Šmarje-—Puče in so elektri-ficirali vse bližnje vasi ter zaselke. Z vzpostavitvijo telefonske zveze pa so Puče postale še bližje krajem naše države in so tudi dobile možnost hitrejšega vsesplošnega razvoja. S. V. V Piranu je bil ta teden ustanovni občni zbor taborniške organizacije za -piransko občino. Taborniki so delovali tudi že doslej, vendar ločeno po krajih, Vštevši okrog 80 tabornikov ,s Srednje pomorske šole jih je bilo vseh blizu 200. Na občnem zboru pa so sklenili ustanoviti enotno organizacijo. Imenovala se bo »Taborniški odred Sergeja Maše-re« in bo prvi slovenski pomorski odred tabornikov. Članska uniforma ne bo zelenkasta, kot jo imajo ostali taborniki, temveč modrikasta, kakršno imajo tudi že ostali pomorski taborniški odredi, n. pr. v Splitu. Svoje ime je novi odred vzel po goriškem junaku, mornariškem poročniku Sergeju Mašeri, ki se je proslavil posebno ob kapitulaciji stare Jugoslavije; skupno s prijateljem Spasičem je 7. IV. 1941 v Boki Kotorski razstrelil in potopil ru-šilec »Zagreb«, ki bi po povelju izdajalskih komandantov moral priti v okupatorske roke. Na ustanovnem občnem zboru so izbrali 15-člansko starešinsko upravo in nakazali glavne smernice bogatega programa dejavnosti, katero namerava izvajati mladi taborniški odred. Poleg taborjenja in splošnih taborniških veščin bodo taborniki v Piranu in Portorožu gojili tudi pomorske veščine; upajo, da bodo v ta namen dobili primerno jadrnico ali motorno ladjo. Jule naš domaČi feljtonCek Bojček je dveletni hlaček. Po mamici ima velike, začudene oči in podjeten nosek, po očku pa vse drugo. Njegovo je menda zaenkrat le veselje do živih in mrtvih igračk. Pa v svilen papir zavite sladkorčlce jako ceni. Prave, resnične hlačke so mu zaupali šele pred kratkim, ko je moško dokazal, da jih zna varovati pred mokroto. Videl sem ga, ko je zamišljeno lto-racal čez cesto, po kateri drvijo avtomobili. Na nasprotni strani ga je čakala varuhinja. Otrok je v roki krčevito stiskal mrtvega l Sčka, drugi pa mu je omahoval iz hlačnega žepka. »Bojček, kaj pa imaš?«, sem zakli-cal. Dvignil je »zaklad«, pomolil mi ga tako rekoč pod nos in se postavil: Slavje v Marezigah je še poživil nastop pevskih zborov koprskega učiteljišča in DPD Svobode, ki ju kaže slika med izvajanjem kratkega programa ob odkritju spomenika S O G »Tic mi je dal ticka!« »Kateri stric ti je dal ptička?« _ Bojček se je obrnil po cesti navzgor in z mrtvim liščkom zamahnil proti skupini odraslih fantov, ki so z očmi nekaj iskali v vrhovih drevja ob cesti. Eden izmeti njih jc dvignil majhno puško k obrazu in pomeril. Med mlado zelenje kostanjev se je zgrudilo pernato trupelce. »Dobro zadel,« sem pohvalil mladega strelca. »Lišček?« »Ne. vrabec!« »Nič ne izbiraš, kaj?« »Ile, kaj bi!« se je zarezal. »Pa bi moral! Ptic pevk ne smemo pobijati. Lišček je ena izmed najlepših po perju in žgolenju. Po zakonu o varstvu ptic uživa celo zaščito.« »Ga ne poznam liščka, kakor mu pravite« se jc odrezal kruti lovec. »Verjamem, da se ti n- predstavil, toda po njegovi tako lepo pisani barvi bi ga lahko spoznal!« Fant jc nekoliko zardel, skomignil z rameni in se počasi oddaljil. Meni pa je bilo hudo pr srcu. Za nedolžnima liščkoma. Pa tudi zaradi brezsrčnosti njunega morilca. Jaša Zvan V Mirau pri Gorici je bilo 9, maja tekmovanje plesnih orkestrov Primorske. Tekmovanja se je udeležilo 7 jazz orkestrov s solisti in proti pričakovanju so prvo mesto zasedli idrijski rudarji, ki so s svojim izvajanjem navdušili v jubilejnem letu zkj Preživeli govorijo o vojnih strahotah V prejšnji številki smo pisali o spominih naših ljudi o -požigih in fašističnem divjanju v nekaterih naših vaseh na dan 4. in 5. maja 1944. Toda okupator se v svojem zverinskem početju ni ustavil le pri teh vaseh, tako da so podobno usodo doživele 18. maja še druge vasi. To so bile Tominje, Zajelšje, Gaberk, Pre-garje, Huje, Poclbeže in Mlin pri Luropu. O tem pripovedujejo: JOŽEFA KOCJANClC iz To-minj pravi, da so prišli Nemci dne 18. maja 1944 v vas že zgodaj zjutraj. Že prej so naredili v vasi umetno meglo in slišati je bilo brnenje kamionov. Iz hiš so pobrali moške in jih nekaj takoj ustrelili, druge pa odpeljali. Drugi dan so prišli v vas domobranci, pobirali iz hlevov živino in zažigali hiše. Vaščanom so zabičali, da se morajo izseliti. In še ko so bežali, so jim pobirali živino, ki so jo vodili s seboj. Nekaj moških so živih vrgli v goreče hiše. Preživeli vaščani so se skrivali v Ilirski Bistrici in v sosed-. njih vaseh. FRANČIŠKA URII roj, VlClC, prav tako iz Tominj še dodaja, da je tisti nesrečni dan glavna skupina Nemcev odšla proti Za-jelšju, Podbežam in v Mlin -pri Lumpu, kjer so povsod požigali in morili. Žene so se večinoma skrile, nato pa med kupi kosti in zažganimi hišami iskale svoice. Kosti vseh žrtev so pokopali v Marijah. Zgorelo je 33 ljudi, med temi so bile tri žene. Pozneje so v Harijah še enkrat pogoreli, bilo je to prav v zadnji borbi med partizani in Nemci. Takrat je zgorelo še tisto malo, kar je ostalo, od prejšnjega požiga. ZORA DEKLEVA iz Zajelšja se spominja, kako so 18. maja pridrveli iz Tominj Nemci v njihovo vas in začeli vse. požigati in pobijati. Komur jQ uspelo pobegniti je ostal živ, ostali, predvsem starci in bolniki, pa so našli strašno smrt v plamenih. Begunci so od daleč opazovali visoko švigajoče plamene, nad glavami pa so jim žvižgale svin-čenke. Ko so Nemci oddivjali, so se vaščani vrnili v vas, kjer so od svojih naišli le kupčke pepela. Svojo postojanko so imeli Italijani na Pregarjih in od tu so hodili vsak dan po hrano v Tominje -in v Harije. KRISTINA ZADNIK roj. KO-NESTABO iz Pregarij pravi, da so njihovo vas požgali prvič 18. maja. Pozneje so jo požgali še dvakrat, tretjič 16. oktobra 1944. V vasi je ostalo 19 ljudi, drugi so zbežali. Teh 19 so zbrali na križišču pred vasjo in postavili prednje mitraljez, v vasi so namreč našli zastavo. Ljudi so spraševali o partizanih, medtem pa so v vasi gorele hiše in pokale bombe. Vse ljudi bi verjetno postrelili, če se ne bi vasi približali partizani in začeli streljati, tako da so se Nemci umaknili. ANA KONESTABO iz Pregarij popisuje takole: Ko se je pričela velika nemška ofenziva, so nas pravočasno obvestili in smo skupaj s partizani zbežali v gozdove. V vas so pridivjali Nemci 18. maja, Našli so samo tri starčke, enemu je še uspelo, da se je skril, dva so pa sežgali. Vas je gorela tri dni, nam pa so prepovedali, da se 40 dni nihče ne sme prikazati v vasi. Tako smo si napravili zasilne šotore v gozdovih ali pa odšli po vaseh, ki niso bile požgane. Najhuje je bilo prve štiri dni in noči, ko smo se skrivali v Žlebovih, otroci niso mogli najti staršev in starši ne otrok. Dež je dva dni neprestano lil lačna živina je glitsno mukala-Po 40 dneh smo se lahko vrnili v vas, da smo začeli zopet obdelovati zemljo in da smo za silo popravili požgane domove. številno občinstvo in poželi najboljšo occno strokovne komisije-Moramo ugotoviti, da so tudij drugi tekmovalci poskrbeli za ka^ kovostno raven prireditve in mea poslušalci je bilo izrečeno mnogo priznanj nastopajočim. Cer nim lor iers tudi dftii Pred kost %; Sn dali feroef KULTURA PROSVETA KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA iV KULTURA PROSVETA ir KULTURA P ROS VETA * KULTURA P PLESNI VEČER BALETNE ŠOLE V KOPRU sle! i Nastopi, oziroma plesni večeri naše Baletne šole pri okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih društev so vedno razveseljiv dogodek za vsakogar, ki se količkaj zanima za plesno umetnost. Zadnjo prireditev so imeli mladi gojenci in njihovi učitelji v četrtek, 14. t. m. zvečer v koprskem gledališču. Ti nastopi pa me vedno spomnijo na dolgotrajno in zagrizeno borbo med klasičnim baletom in modernim plesom v svetu. Znano je namreč dejstvo, da prevladuje v stari, v tradicijo zaverovani Evropi ikjlasični balet z vsem'i svojimi disciplinami, medtem ko si je v Ameriki šola moderne plesne umetnosti utrla pot med najširše plasti ljudstva. Prav gotovo je tudi v tem iskati vzrok, da ima v Evropi klasični balet še vedno priokus privilegija določenih slojev, plesna umetnost v Ameriki pa ima široko občinstvo, ki polno razumevanja in interesa spremlja dosežke svojih plesnih slcupm. Seveda so tudi v Evropi plesne skupine, zagovorniki in propagatorji novih struj, ki dokazujejo, da mora ples korakati vštric z vsem drugim razvojem in tempom današnjega življenja. Njihovo geslo je, naj ples ujame utrip današnjega časa in sodobnega človeka. Brez dvoma bomo še vedno spoštovali in radi gledali klasični balet kot svetlo in oplajajočo tradicijo, toda obenem globoko v srcu čutimo, da to ne more biti več popoln izraz današnjega človeka. Razlika ni v vsebini, ampak v tehniki. Kljub atomski dobi nas lahko sicer mučijo isti problemi kot nalše prednike pred sto in slo leti, lahko si celo oblečemo iste kostume, kot so jih nosili takrat, toda danes bomo svojo notranjost izrazili drugače, kot so jo naši predniki. Najbolj strpni v tej »vojni« med klasičnim baletom in modernim plesom zato prerokujejo, da se bosta nujno obe formi, ki ju danes še uporabljamo, srečali in to bo ples bodočega človeka. V naši koprski baletni šoli delujejo trije koreografi-pedagogi: Vuka in Stanislav Hiti ter Dana Renčelj. Njihovo delo se nekje ujame v osnovnem hotenju, razlikuje pa se v načinu in plesnem izrazu. Vse tri svetovne struie, o katerih smo prej govorili, najdejo svoj miniaturni odraz v tej šoli. Renčljevo bi lahko imeli za predano svečenico klasičnega baleta, V, Hitijevo za izrazito pobornico moderne umetnosti, S. Hitija pa za tistega, ki stare korake združuje z novimi izrazi in tipa za tistim, kar imenujemo ples bodočnosti. Izbira avtorjev in del nam je za to. morda malce smelo trditev, ponoven dokaz. Medtem ko se Renčljeva zateka k starim preizkušenim mojstrom tako plesa kot glasbe, se zatekata ITitijo-va k njim le, če gre za zgodovinski prikaz, sicer pa je njuna domena moderna glasba in sodobni skladatelji. Zalo tudi ni čuda, da za svojo koreografske zamisli včasih ne najdeta primerne glasbene predloge in da morajo skladatelji to glasbo šele napisati. In tako se zgodi, da doživi majhno mestece, kot je Koper, dve krstni izvedbi in da si lahko šola nekega okrajnega svct.a privošči izvirno, posebej zanjo napisano glasbo, ko je to celo za Ljubljano in večja mesta izreden dogodek. Toda Vuka Hitijeva je bila tista, ki je znala slovenska skladatelja Blaža Arniča v Ljubljani in Vladimira Lovca v Kopru navdušiti za svoje koreografske zamisli in dobiti zanje glasbo, primerno svojemu plesnemu hotenju. Tako smo slišali in videli Arničevega »Povodnega moža« (izvajal orke- V PRIPRAVAH ZA REVIJO LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI IN PROSLAVO 40. OBLETNICE ZKJ Gojenca Baletne šole Marica Kjucler in Zvone Penko sta plesala naslovni vlogi Sclene in Endimiona v koreografiji. Vnke in Stanislava Hitija. Glasbo Vladimira Lovca je izvrtal Ljubljanski godalni kvartet. To je bila ena izmed, krstnih uprizoritev tega večera Na glasbo Roberta Schumanna in v koreografiji Dane Renčijeve so gojen-ke Bojana Slibilj, Jelka Miloševič. Višnja Renčelj in Alenka Boškovič zaplesale »Pomladni ples«. Pri klavirju je bila Savina Kovač ič ster RTV Ljubljana), pri katerem sta glavni vlogi, Povodnega moža in Urško, plesala Zvone Penko in Vanja Maraš, ter Lovčevegu »Endimiona in Seleno« (izvajal Ljubljanski godalni kvartet) v izvedbi Zvoneta Pc-nka in Marice Kjuder. Koreografsko sta obo uprizoritvi pripravila V. in S. Hiti. Razen teh dveh osrednjih točk sporeda so nam mladi baletniki in plesalci pokazali še zgodovinske plese starih mojstrov (koreo-graf S. Hiti), »Pomladni ples' na glasbo R. Schumanna in : Vabi!o na ples« na glasbo C. M. v. Webra v koreografiji D. Renč-ljeve. Pri vabilu na ples sta solo plesala Dana Renčelj in Arduin I-Irvatin. Pri vseh teh točkah so sodelovali kot baletni zbor številni gojenci šole, med katerimi se zlasti nekaj deklet izredno odlikuje in kažejo izrazito plesno nadarjenost. Glasbo v tem delu sporeda so izvajale učenke Glasbene šole violinistka Irena Korošec in pianistki Nada Ogrin in Savina Kovačič. Nekaj je bilo Vasja Ocvirk: UPOR PRED ZARJO V velikih proslavah ob koprskem občinskem prazniku lahko štejemo med najvidnejše dogodke krstno uprizoritev dramske reportaže našega znanega dramatika Vasje Ocvirka UPOR PRED ZARJO. Predstavo je pripravila dramska družina sindikalne podružnice Primorski tisk, ki je v Kopru edina aktivna amaterska skupina na svojem področju. Uprizoritev je režijsko in scensko zasnoval Evgen Frclih. S prizadevnimi in delavoljnimi amaterji, med katerimi sta se zlasti odlikovala Milan Pirnat in Jože Cerkvenik, in učinkovitimi zvočnimi efekti ter projekcijo je uspelo režiserju ustvariti dobro amatersko predstavo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je ta dramska družina napredovala od zadnje predstave, ko so uprizorili »Sladkosti rodbinskega življenja«, in se je zdaj predstavila že kot dokaj vigrano telo. Snov za »Upor pred zarjo« so dali avtorju Ocvirku zgodovinski dogodki maja 1921. leta v Marezigah in okoliških vaseh, ko so se kmetje prvič organizirano in z orožjem v roki uprli fašistom in njihovemu nasilju. Glavna oseba v igri jc revolucionarni in svobodoljubni borec Ivan Babič. Ocvirku je uspelo, da je oživel te dogodke na odrskih deskah v dinamični dramski reportaži, pri kateri .je uporabil sredstva moderne tehnike. Čeprav število osel) ni veliko (avtor se je pač moral ozirati na izvajalske možnosti), je v ozadju čutiti množičnost, ki je tudi bila značilnost tedanjega marežanskega upora. Pri izvedbi je sodeloval še moški pevski zbor koprske Svobode. Osebe, ki so večinoma zgodovinsko verodostojne, so igrali: Jože Cerkvenik, Marta Gorup, Kristina Trebeč, Milan Pirnat, Maks Jcretina, Anton Mesec, Aieksij Bevk, Alojz Kristan, Zmago Pižent, Ratko Vi-deka in Dušan Štromar. Predstavi na predvečer slavno-sti, v soboto, 1(>. t. m., so prisostvovali številni vaščani in stari borci iz Istre ter predstavniki naših oblastnih organov ter družbenih organizacij. Igro so ponovili v nedeljo popoldne. Obe predstavi sta doživeli topel sprejem in velik uspeh. seveda obveznih magnetofonskih posnetkov. Kot posebno točko večera moramo še omeniti koreografsko upodobitev odlomita iz Cankarjeve >Bele krizanteme« pod naslovom »Zena in Piton Solo je plesala Vuka Hitijeva. Njeno izvajanje je bilo polno vsebine, ki sta jo z recitacijo še podkrepila člana SNG Trst Štefka Drolčevi. in Miha Baloh. Kot odličen im-provizalor se je pri tem izkazal Janez Lovše iz Ljubljane. Nikakcga pomena nima na dolga in široko govoriti o posameznih plesih, morda analizirati nekatere lepe in domiselno kompozicije, posamezne figure, skoke ali druge bravure. To je stvar pedagogov, baletnih namreč, ker gojenci šole še niso poklicni plesalci. kot dobri in predani amaterji žrtvujejo svoj prosti čas. Njihovi učitelji pa so nam pokazali sad svoje prizadevnosti, bo-Sa1e notranjosti in neumornega dela. Toplo in soontano priznanje polne gledališke dvorane je bilo vsem skupaj najlepše priznanje. In ko so se z gracioznim plesnim načinom priklanjali na odprti sceni, sem se spomnila izjave upravnika Pionirske knjižnice i/. Ljubljane tovariša Francka Mohanca ob otvoritvi naše Pionirske knjižnice v Kopru. Med drugim .je rekel: »Videli smo v Ljubljani nastop vaše Baletne šole. Verjemite, to je nekaj edinstvenega na tem področju!« Njegovemu mnenju se lahko samo pridružimo. Z. L. PIRAN Za prve dni junija, od 1. do (i., pripravljajo v Piranu občinsko revijo ljudskoprosvetne dejavnosti. Vsak večer naj bi nastopila ena skupina, tako da se bodo zvrstili: moški pevski zbor DPD Svoboda iz Pirana, Primorski oktet in dramska družina iz Lucije, godba na pihala iz Lucije in iz Pirana in dramska družina DPD Svoboda Piran (uprizorili bodo Frankove »Jezusove apostole«). Piranska Svoboda in italijanski kulturni krožek »Giuseppe Turti-nM pa sta že prej pripravila vsak svojo proslavo, ki jc bila posvečena 40. obletnici ustanovitve KP Jugoslavije in SKOJ. Obe proslavi sta imeli precej točk primernega sporeda in sta se odlikovali z lepo kvaliteto. Razen v Kopru se tudi v naših drugih občinskih središčih pripravljajo na veliko revijo ljudskoprosvetne djavnosti, ki bo v proslavo Dneva mladosti in v počastitev 40. obletnice ZKJ. PIRAN bodo zastopali govorni zbori, moški pevski zbor, Primorski oktet in italijanski kulturni krožek ¿'Giuseppe Tartini«. Rc-citatorji so dijaki Pomorske srednje šole in člani DPD Svobode, Kot solista recitatorja nastopita Karel Marsel in Ivo Ambrožič. Moški pevski zbor DPD Svoboda nastopi v dopoldanskem in večernem delu revije, razen tega pa sodelujejo mad statisti pri uprizoritvi --«Velike puntarije- v soboto zvečer. Prav tako nastopi pri dopoldanskem in večernem programu v nedeljo še Primorski oktet in zapoje več pesmi. Za nastop se še pripravljajo harmonikarji, člani italijanskega kulturnega krožka. Kot solist bo naslonil Anton Trento. Tako bo nastopilo iz Pirana okrog 75 ljudi in morda še med pionirskimi pevskimi zbori najboljši iz piransko občine. Sicer pripravljajo v Piranu pionirski pevski zbori svoj nastop za 25. maj. Najprej naj bi nastopili zbori posamezno, potem pa skupno. Vseh skupaj je okrog 300 pevcev. IZOLA sodeluje pri naši reviji ljudskoprosvetne dejavnosti prav tako s pionirskim pevskim zborom, ki šteje okrog 80 mladih pevcev, Amaterski oder DPD Svoboda pa bo uprizoril odlomek iz ljudske igre -Miklova Zala.:. Za razpoloženje na našem glavnem trgu bo skrbela izolska godba na pihala, ki bo igrala dopoldne koračnice, zvečer pa bo imela pred začetkom proslave promenadni koncert. Razen mladih pevcev sodeluje iz Izole pri reviji še 70 ljudi. SEŽANO zastopata dopoldne pri reviji pionirski pevski zbor, ki šteje 76 pionirjev in pionirk, in zabavni orkester DPD Svobodo »Veseli veter« s solistko Majdo Ilauptman, Zvečer naj bi nastopila dramska družina DPD Svobodo s koncertno izvedbo dra-matiziranega odlomka Cufarjeve-ga »Poloma«, Pri izvedbi sodeluje 15 solistov in okrog 30 zbo-ristov, večinoma iz sežanskega podjetja Telekomunikacije. POSTOJNA sodeluje pri vseh programih. Pri nedeljskem dopoldanskem revijskem delu bo govorni zbor DPD Svoboda izvedel Borovo »Vizijp«, zvečer pa dijaki gimnazije skupno s člani Svobode Drnovškov »Obroč«. Razen tega nastopijo še postojnski pionirji s svojim pevskim zborom, ki šteje okrog 100 mladih grl. Tako sodeluje iz Postojne skupno okrog 127 ljudi. ' ILIRSKA BISTRICA premore zadnje čase dober mešani pevski zbor, zato se bo seveda z njim predstavila tudi na reviji. Zbor šteje okrog 50 članov, nastopil pa bo v nedeljo dopoldne in zvečer. Razen tega nastopi še znana folklorna skupina, ki bo z desetimi pari izvajala narodne plese in kolo. Pri skupnem koncertu pionirskih pevskih zborov nastopi tudi 50 mladih pevcev iz Ilirske Bistrice. Pri zaključni točki pri slavnostnem programu v nedeljo zvečer nastopi z združenimi zbori izolska godba na pihala, pri izvedbi narodnih plesov in kola pa folklorna skupina iz Kopra in Ilirske Bistrice ter koprska Baletna šola, Vsa ta množičnost, pestrost pa tudi kvaliteta bodo dostojno potrdilo dela in uspehov, ki jih dosegajo v zadnjem času naša prosvetna dfuštva in Svobode. Skoraj vsa ta društva so letos že v domačih krajih pripravila ali pa sodelovala pri proslavah 40. obletnice ZKJ, vsi skupaj pa bodo z najboljšim, kar premorejo, prišli v Koper, k: bo doživel do zdaj največjo manifestacijo in afirmacijo amaterske dejavnosti. Pred uprizoritvijo VELIKE PUNTARIJE Kot smo na kratko že poročali, bo v okviru proslav ob Dnevu mladosti In 4t). obletnici ZKJ v Kopru v soboto. 23. t. m. zvečer na Trgu revolucije uprizoritev Krettove »Velike puntarije«, ki jo pripravlja 80 igralcev in statistov iz vsega našega okraja. Pri kopr.-ki uprizoritvi »Velike puntarije«, igre v petih dejanjih, nastopajo v glavnih vlogah najboljši amaterji iz vrst Svobod in prosvetnih društev. Režijo so zaupali Srečku Ti-ču, da pa taka velika prireditev uspe, je potrebna dosledna disciplina in razumevanje vseh nastopajočih. Vaje so bile v začetku ločene, io je posebej s plemiči in posebej s puntarji, zadnje dni pa so bile nujne tudi skupne vaje s statisti, ki so večinoma Iz Kopra ■ n deloma iz Pirana. Režija igre, kjer sodeluje toliko ljudi in kjer je potrebno toliko raznih malenkosti, da bi dosegli zaključene in veličastne prizore, je vsekakor trd oreh. Celo poklicni ansam-bl. priznajo da je to delo, pri katerem je potrebna jasna in neizogibna disciplina, pri amaterjih pa je to od-vsno le od veselja do igranja. Dejstvo, da bo predstava na prostem, le šo povečuje težave, nastaja vprašanje bolj zahtevne scenarije, osvetljave, statistov in drugo. Pri vseh nastopajočih je videti dovolj poguma, dovolj razumevanja in ljubezni do amaterskega udeistvova-nja in zato lahko pričakujemo tudi uspeh. Maši filmi Te dni vrtijo na naših platnih jugoslovanski kinoskopski film »4 km na uro« režiserja Velimira Stojanoviča in v produkciji Avala-filma Beograd. Kljub temu da je dobil ta film na lanskoletnem pulj-skem festivalu nagrado za najboljšo scenografijo in najboljšo moško vlogo, vendar sodi med naše povprečne filmske izdelke. Film naj bi bil po scenaristovi in režiserjevi zamisli satirična komedija. Res so nekateri komični tipi in situacije uspele, tudi konverzacija je dokaj živa in duhovita, toda pogosto prehaja komedija v grobo satiro in neokusno igro z ljudskimi, slabostmi in napakami. Prav te individualne satirične osti so odvzele filmu možnost, da bi pokazal širšo družbeno-socialno tematiko ŽENA m DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA rt ?.ENA IN DOM rt ZDRAVSTVO IN VZGOJA >VŽENA SN DOM rt ZDRAVSTVO SW VZGOJA DELOVNA ZMAGA STANOVANJSKE SKUPNOSTI IV. MESTNE ČETRTI V KOPRU H V IV. koprski mestni četrti, v Bošidragi, ki jo na splošno imenujejo »proletarska četrt«, so v petek, 15. t. m,, slavili ti-ojni praznik: občinski praznik, otvoritev otroškega igrišča in končno delovno zmago v počastitev 40-letnice KPJ. V imenu stanovanjske skupnosti IV*. mestne četrti, v imenu odbora SZDL in vseh organizacij te četrti je vse zbrane pozdravil predsednik izvršnega odbora te četrti Drago Vrho-vec. Iz njegovega govora povzemamo nekaj zanimivih podatkov, ki osvetljujejo prizadevno delo te stanovanjske skupnosti. Ze na svojem ustanovnem zboru 31. julija 1958 si je stanovanjska skupnost IV. mestne četrti zadala nalogo, da bodo poleg pralnice in šivalnice zgradili še otroško igrišče. Izbrali so komisijo, ki je poiskala primerno mesto, ki se pa marsikomu ni zdelo primerno: Bošodrago v Izolanskih vratih, kjer je bil ogromen kup razvalin in kjer je bilo razen smetišča še leglo raznovrstnega mrčesa, kar je vse predstavljalo končno cestno prometno oviro. Tako je bil namen dvojen: zgraditi igrišče in obenem odstraniti vse, kar je kvarilo videz te četrti. Dne 22. aprila letos so prostovoljci prvič zasadili krampe in lopate, da bi odstranili 200 m3 razpadajočega zidu in razvalin in da bi teren splanirali za otroško igrišče. Delali so vztrajno in ne-utrudljivo, brez vseh denarnih sredstev in kakršnekoli zunanje pomoči. Ko so odstranili ruševine, je bilo treba organizirati nadaljevanje: tekanje, prošnje, telefonski pogovori, osebne in pismene intervencije in uspeh je bil zagotovljen. Podjetji »Gradiš« in »Gradbenik« sta dali brezplačno cement, »1. maj« apno, pesek so prostovoljci sami sejali. Pozneje je priskočilo na pomoč še podjetje »Slavica« in pomagalo pri rušenju in ureditvi zidu v Ribiški ulici. Potem so člani SZDL na množičnem sestanku sklenili, da bodo s prostovoljnim delom v počastitev 40. obletnice KPJ pomagali pri podiranju zidov in urejevanju igrišča. Sodelovalo je 11 organizacij, ustanov in podjetij. Vsi skupaj so prispevali 1375 ur prostovoljnega dela. Prvo mesto med njimi zavzema organizacija LMS Dijaškega doma, dalje LMS Slovenske gimnazije, osnovna organizacija ZK Ribiške ulice, SZDL IV. četrti, Zavod za komunalno dejavnost, Industrijska kovinarska šola, osnovni organizaciji ZK Cankarjeve ulice in »Deteljice«, združenje gostincev, obrtna delavnica Zidar in Geodetski zavod. Pri teh urah pa niso šteto vse tiste prostovoljne ure, ki so jih žrtvovali organizatorji pri svojem administrativno-tehničnem poslu. Delovne zmage vseh teh organizacij in ustanov ter prostovoljnih delavcev pa ne predstavlja samo otroško igrišče, za katero je dala iniciativo stanovanjska skupnost, ampak se člani SZDL te četrti lahko ponašajo z drugimi deli, kot je podiranje in estetska ureditev zidu v Rotovi, Cankarjevi in Ribiški ulici, ureditve v Boši-dragi v podaljšku igrišča in končno posipanje ceste v Izolanskih vratih. S številko bi to delo lahko izraziil tako, da bi rekli, da so skupno premetali, porušili in deloma odvozili okrog 500 m:l ma-. teriala. Vse to veliko delo so začeli zavedni člani stanovanjske skupnosti brez vseh finančnih sredstev in ko je ObLO Koper uvidel njihovo dobro delo in velike napore, jim je odprl račun, iz katerega so porabili 14.5,000 dinarjev za razna zidarska in obrtniška dela ter za manjkajoči material. Vrednost vseh del, ki so jih opravili na igrišču, pa cenijo na vrednost nad milijon dinarjev. Po tej novi delovni zmagi si je stanovanjska skupnost IV. četrti zadala ponovno dve novi in težki nalogi: otvoritev mlekarne in čevljarske delavnice. Pionirji, cicibani in matere so se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so dobili otroci »proletarske četrti« prijazen in skromen kotiček za brezskrbno zabavo in krepitev svojega zdravja, Igrišče je opremljeno s štirimi gugalnicami, peskovnikom, drevesom za plezanje, širokimi cementnimi cevmi in tremi klopmi. Veliko vredno pa je tudi to, da bo na igrišču stalen nadzor odrasle osebe. Po svečani otvoritvi igrišča je bil kratek kulturni program, pri katerem so sodelovali pionirji s petjem in recitacijami, godbi na pihala koprske Svobode in To-mosa ter tamburaški zbor Industrijske kovinarske šole. siasi¥o • -eliki praznik. »Izginila je s tovarišicami na njeno najljubše delo. Ni bila sama, vsa mladina je bila na podobnem delu. Dve ffri sta se pomikali temni senci po glavni cesti proti Kopru. Kakor zvezdnato nebo je postajala cesta za njima. »Še eno križišče«, je zašepe- — KOTIČEK ZA STARŠE 2.&L« & 0 0 ^ «t f'i fTfpr^ ¿rtjfinri: iuj |-H ^BIRttN 11 M3S3 Čedna poletna obleka, ki ima oprijet život z letos zelo modernim ovratnikom in široko krilo z velikimi žepi Kako sta padli na Križišču pri Kopru 1. maja 1944 skojevki MARIJA SEGULIN iz Povžana in AKVILINA BEMBIČ-ZDENKA iz Loparja tala. Počasni, neslišni koraki so se bližali najnevarnejši točki. Znova in znova sta pomakali čopič v rdečo barvo in liho nadaljevali z risanjem zvezd in pisanjem tistih besed, ki so jima bile najdražje. Še zadnje poteze in tedaj je zaregljala sovražna strojnica in Mira je obležala zadeta od krogle poleg mrtve tovarišice Zdenke. Ni izdala bolečin krutim fašistom, krepko je tiščala v pesti čopič, ko je z nasmehom na ustih umirala sredi tistih gesel, za katerih uresničenje se je borila že dve leti. Prijeten vonj pomladnega dne se je širil v čistem majskem zraku. Lahek veter je prinašal oddaljene glasove. Tu in tam je še počila bomba, na progi mina, v daljavi se je zrušil most. Močno je zahreščalo, ko so ob glavnih cestah pod sekirami mladincev in mladink padali telefonski in telegrafski drogovi. Zadnji ogorki kresov so osvetljevali obrise gričev, ko je ugašalo življenje Mire in Zdenke sredi pisane ceste. V srcih mladincev in mladink, ki so se vračali s svojega dela, pa je vstajala nova, še trdnejša volja, nov polet, nov pogum, s katerim bodo nadalievali borbo, da maščujejo kri tistih, ki so dali življenja domovini, da ustvarijo vsemu narodu srečnejše dni. M. M. Baziliko — dodajamo solati, juham, mesnim jedem in ribam. Janež — uporabljamo kot dišavo pri pecivu in kruhu. Kapre — so začimbe za omake, mesne jedi in jajčne omake. KrebuljiCo — svežo, dodajamo v majhni količini solatam, jajčnim jedem in surovi hrani. Kumina — je vsestransko uporabna. Dodajamo jo kruhu in pecivu, sirom, skuti, mesnim jedem, svežemu >'n kislemu zelju. Kopcr — svež, clobro sesekljan zelo izboljša okus solatam in omakam, ribjim in jajčnim jedem pa tudi kumaram in surovi hrani. Cimet — rabimo za dišavo pr; pecivu, predvsem medenem, ter pri kompotih, čežanah in nekaterih mesnih omakah. Brinove .jagode — dodajamo mesnim in ribjim jedem. Drobnjak — svež, drobno sesekljan, daje pikanten okus raznim namazom PONAREJENA POTICA Kvašeno testo. 2—3 žlice ka-kaa, 2—3 žlice mleka, 2 žlici sladkorja; margarina ali surovo maslo, sladkor, cimet. Preprostejše ali finejše kvašeno testo stepemo in razdelimo na dva dela, K prvi polovici vtepemo kakao, dobro urnešan v hladnem mleku, in dodamo še sladkor; testo še malo stepemo in pustimo vzhajati vsako polovico za sebe. Vzhajano belo in kakaovo testo pomažemo z raztopljeno margarino ali surovim maslom, ga potresemo s sladkorjem, zmešanim s cimetom, nakar položimo obe roki pod prt razvaljanega testa in le-tega prevrnemo na belega. Testo zavijemo kot običajno za potice in ga položimo v poma-ščen pekač. Ko je vzhajano, ga pečemo približno tri četrt do 1 ure. RAZVESELJIVE NOVOSTI ZAGREBŠKIH TOVARN Mati: Daj, takoj nehaj z igro. greva .. . , Dekletce: Počakaj malo, mamica, samo da pospravim vse pohištvo v hišo, Veš, punčka ... Mati: Slišala si, kar sem rekla. Ne bom te čakala niti sekunde! Mali: Lepo pospravi svoje igrače in ko boš gotova, greva malo na sprehod. Ko pa se vrneva domov, boš lahko nadaljevala z igro, seveda če boš ubogala in ne boš predolgo gledala po izložbah nove igrače. Kajti če bova pozni, ne boš imela več časa za igranje ,.. Nikar ne zahtevajte od otrok, da v hipu nehajo s svojo igro in puste svoje ljube igrače. Kar presodite sami po sebi, da se prav tako težko ločite od stvari, ki so vam pri srcu in ki vas zanimajo. Zato je bolje, da jim daste za to nekaj časa in da jih tudi pustite, da v miru pospravijo Med novostmi letošnjega Zagrebškega velesejma je gospodinje zlasti razveselilo blago, iki se ne mečka, papirnate tapete, ki jih lahko sami nalepimo in pe-remo, ter končno nogavice, za katere trdijo, da so trajne. Baje bo zagrebška industrija (Tvornica za pomučnu industriji!) že letos poslala na tržišče blago, ki se ne bo mečkalo in tudi ne krčilo pri pranju. V ta namen bodo blago apreti.rali na posebnih strojih, in sicer bombažne in balonske tkanine ter popelin. Seveda se za to novost zanima tudi konfekcijska industrija. »SODOBNO GOSPODINJSTVO ŠT. 3 Izšla je tretja letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«. Uvodoma prinaša poročilo o uspehih ene najbolj razvitih ljubljanskih stanovanjskih skupnosti. Da jc mogoče uvesti pouk gospodinjstva tudi ob skromnih pogojih, je razvidno iz članka o pouku gospodinjstva na osemletki v Loškem potoku. Tudi ta številka prinaša v nadaljevanju navodila za kuhanje in pečenje na električnem štedilniku, v članku o Zavodu za širjenje elektrifikacije podeželja pa beremo o lepih usoohih vzornega centra v Vidmu ob Sčavnici, V prispevku o ureditvi otroške sobe bo našel marsikdo napotilo za ureditev otroškega kotička v stanovanju. Zlasti žene, k; rade same šivajo, bodo vesele praktičnih modelov otroških oblek, V tej številki najdemo tudi zanimiv članek o kopanju otrok, S področja prehrane prinaša ta številka obširnejši članek o kvarili živil in članek o kuhinjskih začimbah. Slede recepti za pripravo jedi iz kuhane govedine, za večerje v menzi in za prehrano otrok in mlad.ne. Ob koncu prinaša revija še navodila za pletenje, članek o cvetlicah na oknu in balkonu ter odgovore na razna vprašanja bralcev. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! iz skute, sira in presnega masla, juham, solatam in surovi hrani. Lušl.rek — svež ali suh, dodajamo omakam in juham. Lovorov list — dajemo v marinira-ne mesne jedi in omake. Majaron — uporabljamo pri mesnih jedeh in omakah. Melisa — ima prijetno aromo .in daje kiselkast okus omakam. Dodajamo jo tudi solatam in surovi hrani. Muškalni oreh — nam rabi kot začimba k omakam ter zelenjavnim in nekaterim drugim juham. Pehtran — svež, je začimba za solate in omake. Z njim izboljšamo okus sirovim nadevom, Sesekljan v kisu daje zelo prijeten okus solatam in majonezam. Zelen peleršilj — drobno seskljan, dodajamo juham, mesnim in jajčnim jedem, solatam in različivm cmokom. Uporabljiv je skoraj v vseh slanih jedeh, Dodajamo ga, ko je jed že gotova, razen pri cmokih in mesnih jedeh. Poj)er — je začimba za mesne jedi, omake in zelenjavo. Ne preveč! Paprika — rdeča in sladka, je pri nas že zelo udomačena in priljubljena. Uporabljamo jo za začimbo k omakam, golažem in juham, k solatam in sirom. Šetraj — uporabljamo svež ali posušen kol dodatek stročjemu fižolu in stročnicam sploh ter raznim omakam. Timian — dodajamo mesnim jedem in omakam pa tudi klobasam. Vanilja — je zelo priljubljena v pe-. civu in raznih kremah. Zelena — listi, je dodatek za juhe in omake. Žafran — dodajamo pecivom in me?nim juham, Zajbelj — svež ali posušen se dobro prilega mesnim jedem, perutnini 'n ribjim jedem, solatam in surovi hrani. Zbice — dajejo prijeten vonj in okus predvsem pecivu, kompotom, sladkim omakam In kuhanemu vinu. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) Drugi nov proizvod (Tovarna Lipami!) pa bodo papirnate tapete, ki jih bomo lahko nalepili na steno in po potrebi brisali z mokro krpo. Izdelovali jih bodo v več vzorcih in barvah. In zadnja razveseljiva novost so nogavice, ki se ne bodo trgale, izdelek tovarne Jadran. Še posebna prednost, teh nogavic bo, da se luknjica na njih ne bo širila in jih bo mogoče lepo popraviti. Po načrtu bodo izdelovali sprva 3000 Darov nogavic na mesec, pozneje še več. Cena nogavicam bo 1250 dinarjev. i Dvodelna obleka s tričetrtinski-mi rokavi bo za večere in deževne poletne dni še vedno dobrodošla. Izberite pa si zanjo tanjše blago BELIi/IvK O» SPREJEMANJU NOVIH TARIl NIK .WII.MKOV V OBČINI II,IRSKA BISTRICA Potrebne pa so marsikje še korekture — Premalo ekonoins zahteve — Premajhna stimulacija neposrednega proizvajalca bilo treba odstraniti ke računice — to so bile — Neutemeljene napake, ki jih jc Prijetno, lahkotno in mimogrede se o tarifnih pravilnik h ne da razpravljati. Zato ni čudno, če se nekateri v illrsko-bistriški občini kaj radi izognejo poglobljenemu delu. ki ga zahteva temeljita sestava tarifnega pravilnika. Marsikje so imeli prod očmi, da Je tar fni pravilnik le plačilna lista in le mimogrede so pomislili na vse tisle elemenle, ki zahtevajo, da je tarifni pravilnik odra/, dela posameznega podjetja, odraz njegove rentabilnosti in delovne storilnosti zaposlenih. Pravočasno so imenovali komisije za sestavo tarifnih pravilnikov v osmih podjetjih, v podjetjih Mizar In »Snežnik- pa m*. Občinsk sind'kalni svet je pripravil seminar za predsednike in tajnike slndikaln h podružnic, za predsednike delavskih svetov in za računovodje podjetj. Kilo je tudi posebno posvetovanje. n:i katerem je ljudski poslanec Janko Itu-dolt obrazložil značilnosti predpisov in navodil za izdelavo tarifnih pravilnikov, nato pa so izvolili posebno komisijo, da b, nudila strokovno pomoč komisijam, ki s(, v podjetjih izdelovale osnutke predlogov novih tarifnih pravilnikov. Zelenega uspeha pa nI bilo. ker je bilo v teh komisijah dokaj članov, ki niso pokazali dovolj resnosti v izvrševanju svojih dolžnosti. Zato so morali upravni organi občinskega ljudskega odbora obiskati gospodarske organizacije in nadzorovati priprave za izdelavo tarifnih pravilnikov. Zr v začetku se je pokazalo, da tiste gospodarske organizacije, ki so imele razmeroma visoke tarifne postavke, nimajo v zadnjih letih pri sestavi tarifnih tabel nobenih pomembnejših težav, t ste gospodarske organizacije, ki so doslej Imele nizke tarifne postavko, pa so so znašle v resnih težavah, saj so bile postavljeno pred vprašanje: kako vskladiti različno tendenco za pravilno izdelavo tarifnega prav Inlka. Itazmorja mod najvišjo in najnižjo tarifno postavko v posameznih podjetjih llirsko-b striške obilno so v odnosu na razmerja v drugih velikih podjetj h več ali manj pravilna. So pa tudi napako. Tako so ponekod preveliki razponi mod plačami nekvalificiranih pomožnih delavcev in plačami visokokvalific ranih uslužbencev. Navedli bomo le nekaj primerov in sleor: pri »l.osonltu« ln -Topolu« je razlika med najvišjo in najnižjo tarifno postavko 1 : 1.5. v .Zadružniku« 1:1. v «Planiki« 1:3. v »Transportu« pa 1 : 2,C. Verjetno bodo tu potrebno ustrezne korekturo. Potrebne in nujno pa so tudi korekture v takih primerili, ko znaša razpon mod najnižjo in najvišjo tarifno postavko pri enaki kvalifikaciji, čeprav različnih strok, po 38 10" « ali celo 32 •'., Jasno jo. dri to razlike slabo vplivajo ni ustalitev delovno silo, ki liež.i tja, kjer so večjo plače. Pokazalo so jo tudi, da komisijo niso prišle ii.i razgovor z. neposredivm proizvajalcem, da bi se z ekonomsko raeunieo v roki pomenili, kako bo v bodoče s plačo. Nek uslužbenec Jo celo izjavil: »Čemu toliko besed okrog tarifnih pravilnikov, jaz ga bom sam pripravil v enem tednu!« Kakšen ho ta pravilnik, Je veliko \ praSanje. Nedvomno pa Jo delo komisij pri K/, k. prvič pripravljajo tarifno pravilnike veliko težje, zato jo potrebna tu večja pomoč upravnih organov, O'/./. 11 /.I"'/.. Praktično uveljavljanje novo tarifne politike kaže po zadnjih podatkih so nekaj značilnosti. Večina komisij posameznih podjetij je čakala, kako bodo drugod rešili to stvar, da bj potem ono same osnutke tarifnih pravilnikov po svojo prepisale. Ilkonomske analizo poslovanja skoraj nikjer niso napravili, tako d.i je osnovno izhodišče za tarifne pravilnike marsikje dvomljivo. Izgovori, da Je to nepotrebno, ker podjetje poznajo, da vzame veliko časa in podobno, so vse prej kot oprav čljlvi. Poudariti jo treba, da prav nobeno podjetje v obilni ni prišlo na sejo z. utemeljeno razlago iti doka/111 za povečanje tarifne postavke. Povečati pa so Jo želela skoro vsa podjetja! Izgovarjajo so. da so tarifne postavke nizko, da se bojijo božanja delavcev v bolje plačujoča podjetja, da bodo v bodočo povečali promet In izboljšali organizacijo dola, n-ličo pa ni toga utemeljil z ekonomsko računieo. Prav povsod polagajo pozornost le na drugi del tarifnih pravilnikov — tarifnih postavk in prvega dola. ki Je osnova, tla lahko določijo plato, pa so iz.ogne-io, kolikor morejo. Povsod so kaže že omenjena tendenca za zviševanje tarifnih postavk predvsem uslužbencem, »Planika« jo zvišala tarifne postavko za 10 ' • brez. vsake utemeljitve. Plačo so povišali na račun lanskoletno /gube v metlami, na račun znižanja delovne silo In zato. ker imajo nizke tarifne postavko. Toda kdo je utemeljil vse to z gospodarsko analizo? Vse delo so namreč lia hitro končali v nekaj dneh. »Topol« jo tudi povečal postavke za 10 • * z opravičilom, tla so bile lanske tarifne postavke zelo nizko, tla Je nevarnost, da izgubijo najboljšo delovni» silo. Čeprav so enakomerno dvignili tudi sklade, Jih vse to vendarle popolnoma ne opravičuje za tolikšno povišanje. Rajonizacija naj pospeši obnovo Oba zbora ObLO Ilirska Bistrica sta pretekli četrtek zasedala in obravnavala najvažnejše stvari, ki so se nabrale v zadnjih mesecih. Glavna debata je potekala ob tromesečni izpolnitvi družbenega plana, ki ni zadovoljiv, saj so fizični obseg proizvodnje v industriji dosegli komaj 19,7 " o glede na celotno planirano proizvodnjo. Največji upad proizvodnje je bil pri najmočnejšem podjetju Lesonit. Ta je dosegel le 14.5 »A, letnega plana fizične proizvodnje. Za glavni razlog navajajo pomanjkanje uvoženega melanina, tako da so namesto planiranih za 200 milijonov dinarjev proizvedenih plošč s tem materialom proizvedli le za 5 milijonov dinarjev plošč z melaninsko prevleko. Navajajo tudi, da jim je primanjkovalo delovne sile, vendar kažejo podatki, da so število zaposlenih po planu za letos prekoračili za dva odstotka. Negativen pojav v tem podjetju je tudi izredno močna fluktuacija delovne sile, saj je od trenutno zaposlenih 290 menjalo službo v zadnjih 10 mesecih kar 187 članov tega delovnega kolektiva. Za vzrok so navedli nizke tarifne postavke problem, ki ga bo moral kolektiv rešiti sedaj, da ne bo več služil kot Izgovor. Tudi druge panoge gospodarstva v občini niso dosegle planiranih postavk, vc-ndar bodo lahko nadoknadile izpad v bodočih mesecih. Podatkov o porastu .storilnosti kakor tudi drugih analiz zaenkrat še ni, vendar pa kaže že obseg fizično proizvodnje, ki ie najvažnejši za narodni dohodek, da tudi ostale postavke družbenega plana niso bile dosežene. Celoten ObLO se jc strinjal, da morajo gospodarske organizacije napeti vso sile, da bodo v bodočih mesecih plan izpolnile uspešno. Med zolo važnimi sklepi in odloki, ki jih je sprejel ObLO, je tudi odlok o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v vsej občini. Za vso občino so določili tri kmetijske okoliše. Prvi rajon: sadjarsko - živinorejski okoliš zajame v glavnem zahodni del občine, se pravi Brkine in še vasi na jugu. V tem okolišu naj bi bila najvažnejša proizvodnja jabolk, sliv in mleka. Drugi rajon: živinorejsko-polje-delski obsega nekako sredino občine, in sicer nižinske dele, ki imajo lepo ravno polje. Tam naj bi redili plemensko živino, proizvajali mleko ter pridelovali zelje in krompir. Živinorejski okoliš zajema hribovite dele občine in bi dajal plemensko živino, pitano živino, ovco in mleko. (NadaljevaniJe na S. strani) Postopek za Izvedbo nacionalizacijo V tem sestavku, s katerim zaključujemo obravnavi» in razlago najvažnejših predpisov o naconali/aoij najemnih zgradb In gradben h zemljišč, bomo govorili še o postopku /a ugotovitev nacionalizacijo gradbenih zemljišč in o postopku za odmero odškodnine za nacionalizirane nepremičnine. Ze v enem od prejšnjih sestavkov, lit» smo govoril t» nilion.ili/aci ji gradbenih zemljišč, smo ugotovili, tla .je /a vprašanje ali jo neko zemljišče nacionalizirano ali ne, odločilno predvsem ali se to zemljišče nahaja v ožjem gradbenem okolišu določenega mosta oz. naselja, kajti vsa zemlj šča znotraj takšnega okoliša so nacionalizirana. Postopek za ugotovitev nacionalizacije gradbenega zemljišča jo potemtakem zelo enostaven, Ugotoviti je treba It-, ali se neko zemljišče nahaja v ožjem gradbenem okolišu, kakor ga Jo določil s svojim odlokom okrajni ljudski odbor. Za tt> ugotovitev pa Jo pristojen upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki Jo pristojen /a finance, ki to stori s posebno skupno odločbo /a vsa zemljišča, lil ležijo v ožjem gradbe- Tr.uisport Je prav tako zvls.il tarifno postavke za 10 • • zaradi napor-nosti dola in zaradi trenutnih razmer v podjetju. Opekarna v Mali Itukovici je povečala tarilno postavko od 11'» tlo H V«. Tolikšnega skoka ne opravičujejo niti zelo -lahi pogoji dola. Prav pri njih hi bila potrebna temeljita proučitev organizacije tlela in izdelati analize, ki bi prikazale možnosti stimulacije delavcev za večji zaslužek. I.oslinit- je povečal tarifne postavke za 13 • • z. utemeljitvijo, tla delavci bežijo zaradi nizkih plač. Prav ta fluktuacija dolin no silo je rosen problem. Potrebno bo izboljšati odnose in povečati odgovornost proizvajalce v. »Zadružnik" je Intli povečal tarifne postavke za lil • . t. utemeljitvijo, tla so posamezna delovna mesta zelo slabo plačana, predvsem vodilni kader. Ostala podjetja so ostala približno na lanskoletni ravni z manjšimi opravičljivimi dopolnitvami. KZ Kne-zak in Ilirska Bistrica sta povečali tarifne postavke za kakih 5'.. Vsi tarifni pravilniki so premalo zajeli stimulacijo neposrednega proizvajalca. Premalo so premislili, da opravičuje zvišanje tarifnih postavk le povečana storilnost. Nobeno podjetje ni dalo ekonomskih utemeljitev za zvišanje plač. bilo nI skoraj nobene analize in večina podjetij .ie počakala zadnje dni v mesecu /i izdelavo, razpravo ln l/.obošenje tarifnih pravilnikov. Zato je nujno, tla postanejo tarifni pravilniki predmet temeljite obdelave na zborih proizvajalcev celotnega kolektiva ali obrala, da bo vsa dokumentacija pravočasno dana na razpolago komisiji za dajanje soglasij na Ohl.O in sindikalni komisiji. Predvsem pa moramo povečat; kontrolo družbenih organov zlasti tam, kjer neutemeljeno višajo tarifne postavko. S. M. V PIRANSKI OBČINI DOSLEJ NA.JRESNK.JSE priprave za glavno sezono V vsej državi pričakujemo letos še večji turističn- promet kot lani. To potrjujejo zo podatki iz prvih štirih mesecev, ko so Je komaj začela predse/ona. V prit ikovanju dobro sezone so povsod v teku obsežne priprave. Tiidi na našem področju smo žo od zime priča velikim gradbenim dolom te vrste. Za dela. k; so šo v toku, govoričijo kritikami, da so se začela prepozno. Ha b| točneje ugotovili, kako Jo s pripravami v centru slovenskega obmorskega turizma, v piranski občini, smo povprašali na tamkajšnjem (»bi.o in izvedeli naslednjo: V piranski občini so letos v teku priprave, kakršnih po obsežno ti v letoviščih te občine Se ni bilo. Omogočila so Jih odobrena Investicijska -red tv.-i. Gre za dela. ki bodo dala Portorožu ln Piranu trdno osnovo za nadaljnje razvijanje turizma. Največje gradbeno delo v pripravah na letošnjo sezono Je razširitev portoroške plaže. V loku izpeljani, 104 m dolgi obalni /¡ti Je b.l dograjen rnno-;:o pred rokom. Trenutno Je v gradnji podaljšek tega zidu pred kavarno "Jadran«, kar bo omogočilo lepšo ln primernejšo ureditev centra Portoroža. Opravljeno Je tudi že n:;romno delo — zasipavanje cen 10.000 kubičnih metrov praznine meti-starim m nov m zidom. Zaradi še ne popolnoma posušene-.;.! blata kopališče še res ni ii po.obljeno (trenutno ca kopalci lahko uporabljajo samo v ož.Jem pasu okrog glavnega kopališkega pomola), toda to bo urejeno še ta mf.ee, se pravi kljub vsemu prej kot v prejšnjih letih. Da še m v a plaža urejena, Je več vzrokov. Plovečl bager Klopee- Je pi ; pel z zamudo iz. popravila; takoj po njegovem delu, se pravi z.asutju prostora med zidovoma. )e nastopila daljša deževna doba. krivila pa Je tud na konstrukcijskem načrtu, ki ni predvidel odtoka za dva studenčka. ki izvirata pod starim zidom in :a po z.asutju napajala nametano ilovico: čim pa je bila izvedena drenaža, se je blato začelo sušit.. Ilovica .se na soncu strdi kot na ;oncu sušena opeka in ko bo preko nje posutih Se nekaj vagonov mivke, ne bo več nevarnosti, da bi se kopalci vgrezali v blato. V kratkem bodo tudi že postavili vodni tobogan, vzdolž zidu pa bodo zgradili .šest precej širok li beton;,kih stopnišč z ograjami, da bo dostop v vodo lai.JI. Tudi bodoča portoroška atrakcija, žičnica .'.i vodno smučanje, bo dograjena do glavne sezone In bo poskusno obratovala že v začetku julija, čeprav ni zdaj videti o tej naprav; Se niče ar. Sestavni deli se p: dno kop-.- čijo v skladišču, v kratkem pa bodo vlili potrebne želez.obetonske nosilce m nato začeli montirati vso napravo. Avstrijski inženir, k. Je konstruiral napravo in vodi priprave za njeno postavitev pravi, da bo na otvoritveno inučanje povabil znane smučarske ase. med njimi Sallerja. Meti inve tlc.Jskimi deli Je bila v roku dokončana adaptacija Vile Pla-ninkc«, nove depandan.se hotela Central v Portorožu, medtem ko Je še v teku adaptacija novih traktov hotel i Sidro v Piranu in .Vila Orion« .- Portorožu. Z vsemi tremi poslopji bodo hoteli v p ranski občini pridobili skupaj 140 novih lež.išč. Do zakasnitve prt adaptaciji hotela Sidro« kakor tudi pri adaptaciji Beneške h'.se /a ji islovalnico avtotur. stičnega podjetja siavnlk« m Baročne stavbe -a poslovalnico avtobusnega turističnega podjetja »SAP-Turtstblro« na Tartinljevem trgu v Piranu Je prišlo v glavnem zaradi pomanjkanja po-trebne strokovne delovne sile. Do sredine jun.ja bo v Piranu na novo urejena tudi kavarna z najlepšo lego. kavarna Tartlni. Odslej bo bolj slaščičarna kot kavarna. Za nemoteno preskrbo vseh številnih restavracij in počitniških domovin seveda domačega prebivalstva je brez dvoma važna dograditev sodobne pekarne v P.ranu. Gradbena dela so bila pretekli teden zaključena in zdaj že kurijo peči z ogljem in premogom. da bi se čimprej posušili zidovi. Nova pekarna bo s svojimi sodobnim. stroj, velike zmogljivosti gotovo zadovoljila vse potrebe po kruhu in različnem drobnem pecivu tudi v najmočnejši turistični sezoni. Med odločilne priprave, ki bodo pripomogle k dobremu poteku sezone, o Se: ured tev vrta >Vesne*, katerega jc letos prevzel hotel »Palače«; v vrtu bo poleg vrtne restavracije Se nočni bar. k: bo imel v glavni sezoni pester program: ureditev gostišča »Pri ribiču« na znani izletniški točki v Seči, (NadaljevanJe na 3. strani) I/. ŽIVLJENJA V KMETIJSKI ZADRUGI KOPER JN OKOLICA Uspešno delo KZ Koper in okolica na področju kooperacij s svojimi člani-vinogradnlki v Mon-t in jami, Manžanu in Semedeli ni več nepoznano. Kmetijska zadruga Koper čedalje bolj stopa na pot pogodbeno proizvodnje ter proizvodnje v sodelovanju s svojimi zadružniki — h kooperaciji. To uvaja razen drugega tudi zato, da bi angažirala pri moderni kmetijski proizvodnji najširši krog zadružnikov. V kooperaciji se namreč udejstvuje zadruga s svojimi družbenimi sredstvi v proizvodnji na posi-sti zadružnikov tako v krepitvi družbenih proizvodnih sredstev, kakor v širjenju modernizacije kmetijstva in tehničnega in ideološkega dviga vasi. Ta dvig gre predvsem na račun mehanizacije, intenzivnega obdelovanja zemljo in večje materialne zainteresiranosti obeh kooperantov, zadruge in zadružnika. Te vidike smatramo za prvenstvene, ko širimo in poglabljamo vezi med KZ Koper in zadružniki kooperanti. Povečanje proizvodnje in dvig naše vasi sta nam bila pred očmi, ko smo se borili z začetnimi težavami: razmeroma poznim rigolanjem, ureditvijo pravno-lasminskih odnosov, razdelitvijo parcel ter nazadnje s samim ključnim delom pri postavitvi vinogradov: sajenjem trt. V vasi Montinjan je zavladalo 16. aprila resnično veselje, ko so zadružniki zaključili s sajenjem 20.000 trt refoška in malvazije. Takrat so imeli v vasi skromno slavje, na katerem so zadružniki obljubili, da bodo tudi vsa bodoča dela na tem kompleksu pravočasno in vestno izvršili. Zadruga bo tudi s svoje strani poskrbela za izpolnitev obveznosti, kar je sicer zajeto že v pogodbi sami, vendar pa se je na tem slavju močno manifestirala tista zadružna zavest in miselnost, ki ni usmerjena samo k povečanju proizvodnje, pač pa tudi k ostvarit-vi socialističnih odnosov na vasi. Januarja so bili med zadrugo in zadružniki v Montinjanu razgovori o možnostih kooperacije v vinogradništvu, o vloženih sredstvih, o načinu delitve dobička itd. V začetku februarja so že z.abrncli traktorji s plugi in bul- najemnih zgradb in gradbenih zemljišč nem okolišu. Po potrebi pa lahko ta organ izda tuil posebno odločbo za posamezno zemljišče. Takšna skupna odločb a se no objavi, niti se ne dostavlja prizadetim lastnikom, temveč se s posebnim razglasom objavi le, da je takšna odločba Izdana in tla Je na vpogled vsaki stranki ali prizadeti osebi v pisarni občinskega ljudskega odbora. Vsaka stranka in vsaka druga prizatleta oseba lahko vloži v trl-liesotilt tlneb otl dneva, ko Jo b i nabit ta razglas, zoper odločbo u ugo-tovitv nacionalizacije gradbenih zemljišč pritožbo na tajništvo za finance okrajnega ljudskega odbora, kolikor so seveda odločba nan iša na pritožnika, '/.oper odločbo, izdano o pritožbi, je mogoč upravn spor. Na osnovi takšno skupno odločilo se Izvedejo tudi potrebni zemlj škoknliž-ii i vpisi o prehodu nacionaliziranih zemljišč v družbeno last o čemer Izda okrajno sodišče poseben sklep, ki ga nabije na sodno desko In zoper katerega se lahko vsaka stranka in vsaka prizadeta oseba prltoSI v petnajstih dneh od dneva, ko Jo lili sklep nabit na sodni deski, seveda le kolikor se nanaša na pritožnika. Izjema oil toga postopka p.i volja za primere, ko Je neko gradbeno zemljišče izven ožjega gradbenega okoliša nacionalizirano skupno zgradbo, al, delom zgradbo, ki stoji na njem. V tem primeru izda skupno odločbi» o ugotovitvi nacionalizacije zgradbo in zemljišči občinska komisija /a nacionalizacijo. Postopek za odmero odškodnino prejšnjemu lastniku za nacionalizirane nepremičnino so začno po pravnomočnosti zadevnih odločb i» ugotovitvi predmeta nacionailsacije. Tudi z.i ta postopek, ki se opravi po uradni dolžnosti Jo pristojen na prvi stopnji občlnsk finančni upravni organ, ki Izda posebno odločbo t» odškodnini, zoper katero tli no pritožbo in ne upravnega spora. Pač pa imata prejšnji lastnik nacionalizirane nepremičnine in občina, v kater Jo nepremičnina, pravico, da v tridesetih tlneb o.l vročitve odločbe o odškodnini zahtevata, naj sodišče ponovno odmori odškodnino. O loj zahtevi odloči v nepravilnem postopku okrajno sodišče, na katerega območju Je nacionalizirana nepremičnina, ki so nanj zahteva nanaša, in sicer s sklepom, -zoper katerega Jo dovoljena v petnajstih dneh oil njegovo vročitve pritožba na okrožno sodišče. Dr, S. Polič dožerji ter v enem mesecu opravili gigantsko delo pri rigolanju in planiranju vinogradniških po-vrš:n. Nato so začeli s količenjem in konec marca s sajenjem trt — enoletnih cepljenk. Najprej so posadili trte v Manžanu. V tej vosi je bil pri sajenju najbolj požrtvovalen Lojze Bonin, v Montinjanu pa Josip Lukač. V Montinjanu so sinovi kmeta Parovela dosegli pri kopanju jam lepe uspehe, saj je vsak izmed njih izkopal do 600 jam. Starejšim zadružnikom kooperantom, ki niso zmogli težaškega dela ali niso imeli na razpolago dovolj lastne delovne sile. so priskočili na pomoč člani delovnega kolektiva KZ Koper in okolica. Ti so bili v veliko pomoč nekaterim zadružnikom in so s svojim prostovoljnim delom počastili 40. obletnico ustanovitve KPJ. Vezi, ki so jih imeli kooperanti doslej samo s traktoristi, upravo in kmetijskimi strokovnjaki KZ, so se po teh dveh delovnih akcijah še bolj utrdile s celotnim delovnim kolektivom zadruge. S tem konkretnim primerom vinogradniške kooperacije med KZ Koper in okolico in vinogradniki v Montinjanu, Manžanu ter Semedeli, je naša zadružna organizacija dobila novo vsebino dela v skladu z. našimi ekonomskimi potrebami in zadružno politiko v kmetijstvu ter dosledno začela odstranjevati miselnost, da je zadruga uslužnostna organizacija, ki čim ceneje prodaja reprodukcijski material in opravlja strojne ter druge storitve ter čim draže kupuje kmetijske pridelke. Za-druga postaja s svojo gospodarsko osnovo in vplivom v proiz-vodnji enakovreden partner kmetijskim posestvom in Individualnim proizvajalcem. KZ Koper in okolica ie letos posadila trte na lil ha, na 7 ha pa jih bo prihodnje leto. Razen tega bo obnovila vinograde in sadovnjake v Van-ganeUt in Sv. Ubaldu, in to na površini okrog 20 ha. Ta zadruga bo tudi izvedla proizvodno sodelovanje s kmeti za vz.rejo deset glav goveda sivorjavo pasme v bližini V.mganela ter za pitanje prašičev — bekonov v Semedeli. Inž. Janez Godec Priprave na v sezono (Nadaljevanje s 7, strani) gostišče bo prevzelo v svojo oskrbo turistično društvo; In končno razširitev in ureditev ostalih restavracij, plesišč >in vrtov v Portorožu, V teku je tudi še vedno urejanje parkov Park se bo razširil tudi na prostor nekdanjega letnega kina; razbitino rezervoarja bodo porabili še prj nekaterih gradbenih delih ter prt za-sutju razširjenega obrežja pred kavarno »Jadran«. To .kavarno širijo v nekdanje prostore brivnice in česal-nice, ki se je preselila v nove prostore. Med velikimi investicijskimi deli, k! še niso končana, je tudi gradnja dolgega železobelonskega pomola za velike ladje. Gradnja tega pomola se je zavlekla iz več razlogov, največ zaradi razširitve prvotnega projekta. Pomol bo popolnoma dokončan sredi avgusta. Pri vseh gradbenih delih ne smemo pozabiti že "začete gradnje nove ceste z Belega križa v Fijeso. Cesta bo dograjena do sezone 1960. Medtem pa narašča število počitniških domov Pa tudi v že obstoječih domovih so pridno popravljali, širili in lepšali žo vso pomlad in v nekaterih še delajo, da bodo d op ustni ki imeli v njih čim lepše. V pripravah na sezono je treba omeniti tudi obširno akcijo za oddajanje zasebnih sob. Akcija bi bila izvedena že prej, ko se ne bi čakalo na napovedane republiške predpise, ki so 'izšli o tem šele pretekli teden, Prijav je mnogo, komisije, katere je imenoval Svet za turizem, pa pridno pregledujejo ter ocenjujejo in kategorizirajo sobe. Dosedanji potek letošnjega turističnega prometa že kaže, da so priprave dale pozitivne rezultate. Do sredino maja je bilo letos v Portorožu in Piranu že skoraj 5.000 hotelskih gostov, kar je za 17 o več kot lani v istem razdobju. Posebno razveseljivo pri tem je, da se je povečalo predvsem število inozemskih gostov. Teh je bilo namreč v prvih 4 in pol mesecih letos trikrat več kot lani v tem času, namreč 3.045. Se bolj se je povečalo število nočitev, ki je letos samo po hotelih že preseglo število 15.000, kar je skoraj 60 °/o več kot lani v prvih 4 in pol mesecih. Tuji gostje so imeli pri tem že preko 11.000 nočitev, kar je sedemkrat več kot lani v istem razdobju. K temu b,. morali prišteti še podatke o gostih in nočitvah v počitniških domovih, ki so deloma tudi že začeli z obratovanjem; vendar o tem še ni na razpolago statističnih podatkov. Po vsem tem lahko v piranski občini letos pričakujejo še boljšo turistično sezono kot je bila lanska, ko so dosegli nad 300.000 nočitev. JULE RAJONIZACIJA NAJ POSPESI OBNOVO KMETIJSTVA (Nadaljevanje s 7. strani) Sklenili so, da se strnjeni sadni nasadi v socialističnem ali v privatnem sektorju lahko obnavljajo z družbenimi sredstvi le, če merijo parcele najmanj 4 ha, razen za Jelšane, kjer je dovoljeno najmanj 2 ha. Posamezni kmetje lahko obnavljajo sadovnjake v svoji režiji le, če merijo najmanj pol ha, drugače obnova ni dovoljena. Zemljišča v vrtovih in ob hišah pa se ne štejejo za sadovnjake. Raionizacija bo prispevala, da bo lahko kmetijska obnova uspešnejša, saj bodo investicije v posamezne rajone določene samo za osnovne panoge dejavnosti in bo zato učinek največji. S. M. *xx>xocoxxxx0000cx)00c00cixx>0000c00000ccxx30 »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primprja! KOPER; 22., 23. in 24. maja sovjetski barvni film cinemascope SESTRE, 25. 411 20. maja jugoslovanski barvni dokumentarni film VELIKO STOLETJE. 27. in 28, maja italijanski film NEURESNIČENE SANJE. IZOLA: 22, maja sovjetski barvni film — risanka SNEŽNA KRALJICA, 23. in 24, maja argentinski film ANDALUZIJSKA LJUBEZEN, 25. in 26. maja francoski film ULICA SANJ, 27. maja sovjetski barvni film — risanka SNEŽNA KRALJICA, 28. maja francoski film cinemascope GRENKA ZMAGA. PIRAN: 22. in 23. maja jugoslovan-sko-francoski barvni film cinemascope ČUVAJ SE LA TUR. 24. in 25. maja ameriški barvni film BAG-DADSKA VILA, 26, in 27. maja angleški film JAZ SEM KAMERA, 28. in 20. maja japonski film ATOMSKA BOMBA NAD I-IIROSIMO. PORTOROŽ: 22. maja sovjetski barvni- film cinemascope OSEMNAJSTO LETO, 23. in 24. maja ameriški barvni film BAGDADSKA VILA, 25. fin 36. maja japonski film ATOMSKA BOMBA NAD HIROSlMO, 27. in 28. maja angleški film JAZ SEM KAMERA. SEČOVLJE: 23. maja ameriški film POKLICAL- JE TUJEC, 24. maja -italijanski film NEURESNIČENE SANJE, 20. maja jugoslovanski barvni dokumentarni film VELIKO STOLETJE. ŠMARJE: 23. maja italijanski film NEURESNIČENE SANJE, 24. maja ameriški film POKLICAL JE TUJEC, 27. maja jugoslovanski barvni dokumentarni film VELIKO STOLETJE. ŠKOFIJE: 23. maja madžarski film NEDELJSKA ROMANCA, 24. maja jugoslovanski film 4 KM NA URO, 27. maja ameriški film POKLICAL JE TUJEC. DEKANI: 23. maja jugoslovanski film 4 KM NA URO, 24. maja madžarski film NEDELJSKA ROMANCA. POSTOJNA: 22. in 23, maja francoski barvni film DOGODIVŠČINE KA-SANOVE, 26. in 27. maja jugoslovanska film cinemascope ZEMLJA, PRESTRANEK: 23, in 24. maja ameriški film TRINAJSTA URA, 27. in 28. maia jugoslovanski film OBSEDENOST. SEŽANA: 23. in 24, maja sovjetski film 2ERJAVI LETIJO, 26. in 27. maja nemški film LISI. 28, in 20. maja francoski film LJUBEZEN JE V VPRAŠANJU. Na osnovi čl. 33., 36. in 37. Zakona o javnih uslužbencih objavlja Razpisna komisija Zadružne hranilnice in posojilnice v Kopru RAZPIS prostih delovnih mest I. Delovno mesto v Kopru 1. Samostojnega referenta družbene evidence — Pogoji: Ekonomska srednja šola ali druga srednja šola z večletno prakso v finančni ali bančni stroki; II. Delovno mesto v podružnic; Ilirska Bistrica 2. Direktorja — Pogoji: Ekonomska ali pravna fakulteta z najmnnj 10 let službe v finančni stroki ali 4 leta bančne službe ali Ekonomska srednja šola alt druga srednja šola z najmanj 15 let službe v finančni stroki ali 5 let bančne službe; III. Delovni mesti v podružnici Postojna 3. Referenta kratkoročnih kreditov — Pogoji: Ekonomska srednja šola ali druga srednja šola z večletno prakso v finančni al) bančni stroki; 4. Pripravnika bančnega uslužbenca — Pogoji: Ekonomska- srednja šola ali druga srednja šola; IV. Delovni mesti v podružnici Sežana 5. Referenta likvidature in blagajne — Pogoj'.: Ekonomska ;:reclnja šola ali druga srednja šola s prakso v finančni ali bančni stroki; 6. Pripravnika bančnega uslužbenca — Pogoji: Ekonomska srednja šola ali druga srednja šola. Prijave na ta razpis naj pošljejo interesenti Zadružni hr-milnlcl In posojilnici v Kopru v 15 dneh po objavi. Zabavna glasba — 15,20 Slovenske narodne. PETEK, 29. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vcstii — 13,30 Vesti' — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Ocl melodije do melodije — .14,30 Domače aktualnosti; »O proračunski disciplini naših obalnih občin« — 14,40 Poje zbor Radia Zagreb — .15,00 Vesti — 15,-10 Zabavna glasba — 15,20 Slovaške in češke pesnili — 15,40 Ob 40-letnici KPJ. SOBOTA, 30. maja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vestr — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Kulturni obzornik — 14,40 Operetna glasba — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Dalmatinske popevke. ZA CAS OD 22. DO 30. MAJA 1959 Predviden vdor hladnih zračnih sil je povzročil spremenljivo in deževno vreme, ki je mnogo koristilo nadaljnjemu uspešnemu razvoju poljedelskih .kultur, Sedaj pa lahko pričakujemo začetek tople pomladi in že ta teden bo temperatura zraka dosegla 30 stopinj CelzJlja. Meteorologi menijo, da bo med 22, in 26, junijem znatno povečanje temperature zraka In potem, ko bo 27. maja nekoliko oblačno, pihala bosta jugovzhodni In vzhodni veter, bo 28. maja postalo zopet lepo in toplo, v nekaterih krajih pa bodo morda krajši pomladanski nalivi, V IZOLI ZBOR ORODJARJEV FLRJ V nedeljo dopoldne bo v Sindikalnem domu v Izoli redna letna skupščina Društva orodjarjev PLRJ, ki ji bo sledil ustanovni občni zbor društvene podružnice za koprski okraj. Ta podružnica bo vključevala približno 200 članov iz 10 kovinarskih podjetij. Skupščini bo prisostvovalo približno 150 delegatov iz vseh večjih podjetij kovinarske stroke Jugoslavije. NEDELJA, 2-1. maja 8.00 Kmetijska oddaja; »Ob začetku odkupa na Goriškem« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša nedeljska reportaža: »Poslušalci in sodelavci ob 10-letnici Radia Koper« — 9.20 Zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.15 Vesele in poskočne — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Glasba po željah. PONEDELJEK, 25. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Zabavna glasba — 14,30 Športna oddaja — 14,40 Od melodije do melodije — 15,00 Vest-i — 15,10 Dopisniki poročajo — 15,20 Zabavna glasba. TOREK, 26. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vest.; — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Odlomki iz oper — 14,20 Sola in življenje: »Pri mladih zadružnikih v Štanjelu« — 14,40 Lahka glasba — 15,00 Vest. — 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Narodne pesmi in plesi. SREDA, 27. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Okno v svet — 14,45 Filmska glasba — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, ČETRTEK, 28. maja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti: — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Igra vojaška godba — 14,00 Glasba -po željah — 14,30 Pogovor z volivci: »Pred mikrofonom predsednik OLO Koper Albin Dujc« — 14,40 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15,10 MESEČNO POROČILO Mestne hranilnice Izola-Koper za mesec april 1959 Hranilne vloge so se povečale na 48,645.003 din ali za 8,881.473 din od 1. januarja 1959, Tekoč: računi so se povečali na 4,701.817 din ali za 799.812 din. Računi stanovanjskih najemnin so se povečali na 10,289.498 din ali za 1,861,543 din. Bančni kredit je bil odplačan od 12,642.473 din na 10,454.455 din Potrošniška posojila so se zmanjšala na 28,343.278 din ali za 2,810.109 din. Ostala posojila so se povečala od 22,888.434 din na 27,928,185 din ali za 5,039.651 din Dotok hranilnih vlog je bil v marcu in aprilu neenakomeren, Čuti se sezonski pričetek gradbenih del, ker se je tudi povpraševanje za posojili za adaptacije in popravila stanovanjskih stavb -povečalo. mm/^mm DVOKOLESA od 7.000 lir dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000 lir dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3 in NOVA TRGOVINA na TRGU OSPEDALE 6. POŠILJA darilne pakete za Jugoslavijo. V okviru sindikalnega tekmovanja koprskih sindikalnih podružnic so doslej odigrali tri kola. Največ uspehov so imeli Tomos, Elektro Koper, Gozdno gospodarstvo in Radio Koper. Zal so kola odigrali nepopolno zaradi sindikalne podružnice Gradisa, ki se je za tekmovanje prijavila, potem pa so jih nasprotniki zaman čakali na igriščih. Vsekakor zaslužijo zastopniki sindikalne podružnice Gradisa vso grajo že zaradi tega, ker bi lahko telefonsko odpovedali svoje sodelovanje, ne pa da so pustili svoje nasprotnike v negotovosti. Tako so jih morali delj časa čakati člani tovarne kovinske galanterije, ki so nalašč zato prišli iz Šmarij. Glede V smislu 33. člena tarifnega pravilnika pozivamo vse one, ki so bili v letu 1958 v delovnem razmerju, da javijo najkasneje do 6. avgusta 1959 svoje naslove in prijavijo zahteve glede OD nad tarifno postavko za leto 1958. Prijav po navedenem roku ne bomo upoštevali. »STIL« Tovarna pohištva Koper Tajništvo za šolstvo OLO Koper obvešča, da bo vpis v italijanske šole in sicer: v vrtec Koper, Izola, Piran, Sečovlje, v osnovne šole Kolomban, Prade, Koper, Semedela, Izola, Strunjan, Sečovlje, Lucija, Piran, v gimnazije Koper in Piran, in v Ekonomsko srednjo šolo v Piranu, na sedežih posameznih šol od 1. do 5. junija. Vpis bo na sedežih posameznih šol od 10. do 12. ure. Naknadne vpise sprejemajo ravnateljstva šol ob začetku prihodnjega šolskega leta. Komasacijska komisija pri občinskem ljudskem odboru Koper obvešča vse udeležence komasacije na področju katastrske občine ŠKOFIJE in LAZARET (Ba-daševiška dolina), da je od 15. 5. 1959 do 30. 5. 1959 razgrnjen elaborat o obstoječem zemljiškem stanju na sedežu komasacijske komisije v Kopru, Nazor jeva ul. 2 (pritličje). Strokovnjak, ki bo tolmačil prizadetim v elaboratu zbrane podatke, bo na razpolago vsak dan od 10. do 12. ure. Vsi udeleženci komasacije, to je: lastniki, pooblaščenci, upravitelji in skrbniki imajo pravico, da v 15 dneh po preteku roka za javni vpogled prijavijo pri komasacijski komisiji svoje ugovore in pripombe. discipline je treba -pohvaliti razen njih tudi Autocommerce, Pravosodne ustanove, Elektro Koper in IPLAS, ki so kljub težavam zaradi službenih odsotnosti tovarišev zmeraj točno na igrišču, V tekmovanju ne sodeluje kolektiv Slavnika, čeprav imajo vrsto ljudi, ki se ukvarjajo s športom in so še lani postavili na igrišče kar štiri moštva. Lestvica sindikalnega tekmo- vanja v odbojki je naslednja: Elektro Koper 2 2 0 4:0 4 Gozdno gosp. 2 2 0 4:0 4 Tomos 2 2 0 4:0 4 Radio Koper 2 2 0 4:0 4 Kov. gal. Šmarje 2 1 1 2:2 3 Gasilci 2 1 1 2:2 3 TNZ 2 1 1 2:2 3 Pravosod. ust. 3 0 3 0:6 3 Autocomerce 3 0 3 0:6 3 IPLAS 2 0 2 0:4 2 (dobljeno srečanje 2 točki, iz- gubljeno točk) 1 točko, izostanek 0 P-l »BIHAČ« je 16. maja priplula iz Emdena v London River, kjer manipulira s tovorom. P-l »DUBROVNIK« je 11. maja odplula iz Londona v Boston (ZDA), kamor bo prispela 28. maja, M-l »GORENJSKA« je 18. maja priplula iz Barija na Reko, kjer raztovarja. P-l »LJUBLJANA« je 10. maja plida na Poti v Fareast v Port Said. P-l »LJUBLJANA« je 10. maja odplula iz Dubrovnika v Zda-nov. M-l »MARTIN KRPAN« je 13. maja plula skozi Suez na poti v Aqabo. P-l »NERETVA« je 11. maja plula skozi Kielski kanal na poti za Reko, kamor bo prispela 31. maja. P-l »POHORJE« je 11. maja pri-phda v Ploče, kjer je naložila tovor in danes 22. maja, odpluje za Fareast. P-l »ROG« je 13 maja plula mimo Gibraltarja na poti za Reko. P-l »ZELENGORA« je 16. maja priplida v New Orleans, kjer naklada tovor. MAJSKI TEK V počastitev občinskega praznika |e bil pred dnevi v Ajdovščini tradicionalni »Majski tek po Ajdovščini«. Teka po mestnih ulicah so se udeležili atleti iz vse Goriške, med njimi pa je bila dobra polovica tekmovalcev Cz Dobravelj, Dobraveljčani so na tem teku prijetno -presenetili, saj so osvojili večino prvih mest. Povedal sem vam. zadnjič, da sem prejel s Postojnskega lepo pisemce, ki me je skoraj spravilo na misel, da bi se zavaroval za življenje, ko mi pa tako strežejo po njem. Kar poglejte! Najprej kuverta — že sam naslov: Barba Vane, Koper. Seveda sem ga gladko dobil, nebodigatreba, takoj drugi dan, ko je bil o oddano v Postojni na pošto. Podpisa ni, vsebina pa je takale: »Ti si Barba Vane res en velik osu. Slabega dela si se lotil. Bol-še bi bilo da uzameš motiko u roke, in greš krompir sadit, bi si usaj pošteno kruh zaslužil, tako pa uznemirjaš poštene ljudi po svetu, a sam si več črn od usega slabega, le oglej se z useh strani. Ljudje ti se bodo maščevali! Ne boš dolgo žaliu!« No, pa poglejte in povejte, če mi res ni, da bi stopil do zavarovalnega agenta. Bojim se le, da mi ne bi še DOZ odtegnil svoje roke, če zve za vse take in podobne grožnje, ki se kot črni oblaki zbirajo nad mojo ubogo plešasto glavo. Ko bi mi vsaj lista ali tisti nesrečni prizadeti povedal, na katero kurje oko sem mv stopil, pa bi mi bilo ko j laže. Vsa pisma pa ne pridejo do naslovnika tako naglo, kot sem se z zgornjim pohvalil. Prinesli so mi pokazat veliko rumeno kuverto s tipkanim, naslovom in opremljeno z nekaj pečati in štampilj-kami. Poslano od občine Hrpelje iz Materije v Brkinih dne 4. maja 1959 v Koper na OLO je potovalo točno deset dni do naslovnika, kar je razvidno iz poštnega pečata (14. V. 1959) na hrbtu omenjene kuverte. Prav toliko časa je rabil iz Chicaga v ZDA lepo počasi po kopnem in čez ocean časopis ameriških Slovencev Pro-sveta, pa po novem računam, da bo Materija tudi nekaj takega oddaljena od Kopra. Ko se je nekako za silo uredilo vprašanje preskrbe z mesom, da ga nič več ne manjka po mesnicah — pač pa bolj v loncih, če nočemo, da nam zvrta prehude luknje v žepe, kot pravi Juca, ki se na take reči dobro spozna — postaja pereč problem preskrbe s cenenimi (jšimi) ribami. Oba z Juco in še marsikdo prosimo dobre duhove, naj ne bo tudi letos tako kot lani in prej, da je zaradi koprske konjunkture (učena beseda, kaj?) in zaradi pomanjkanja konkurence morala Juca plačevatj. bele ribe v naši metropoli za dve sto dinarjev pri kilogramu draže, kot pa so jih lahko dobile v svoji mestni ribarnici ljubljanske gospodinje. Če naj se izrazim, kot se znajo učeni gospodarstveniki in študirani dohtarji, potem bi Jucine preproste besede takole poučenil: kljub konjunkturi bi bile lahko cene nižje, če bi bilo na trgu več socialistične (ali privatne) intervencije in konkurence. Upam, da vas nisem preveč zamoril, ker sem v pravi čas nehal stresati učeno razpravljanje o ekonomskih gibalnih silah in zakonu ponudbe in povpraševanja. Za zdaj in do prihodnjič lepo ■pozdravljeni! Vaš Vane! TUJE LADJE V KOPRSKEM PRISTANIŠČU V mesecu marcu 1959 je vplu-la v koprsko pristanišče etiopska ladja »Giusepina«, ki je pripeljala 120 ton banan. V mesecu aprilu so priplule v koprsko pristanišče 4 tuje ladje: japonska ladja »Kotoshiromaru« je pripeljala 260 ton -rib, nemška »Therese Horn« je iztovorila 90 ton banan, etiopska iladja »Giusepina« je pripeljala- 124 ton banan in honduraška ladja »Simeon« je izkrcala 690 ton pomaranč §tev. 20 — 22. maja 1959____SLOVENSKI JADRAN_ Stran 9 TIIESMA VZGOJA * g P O K T * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT i? ŠAH * TELESNA VZ PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V predzadnjem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Po-stojna-Nova Gorica 2:2, Branik-Tolmin 1:4, Koper-llirska Bistrica 2:2, Anhovo-Sidro 1:2, Adria-Tabor 2:0 in Primorje-Rudar 3:2. To kolo je prineslo vrsto nepričakovanih rezultatov. Na prvem mestu je treba omeniti neodločen rezultat v Kopru, kar je -verjetno največje presenečenje prvenstva. Koper je tako dokončno izpadel iz boja za drugo mesto. Najresnejši kandidat pa je zdaj Sidro, ki ima še dve tekmi na domačem igrišču. Ce obe tekmi dobi (kar ne bi bilo nobeno presenečenje), potem mu je drugo mesto zagotovljeno. Vsekakor sijajen podvig Pirančanov, ki so lani končali na repu tabele! Ce se zdaj nekoliko pomudimo pri kroniki dogodkov, potem moramo omeniti na prvem mestu •tekmo v Postojni. Domačini so spet enkrat zaigrali kot je treba in si priborili dragoceno točko. ■ Gostje so tokrat nekoliko razočarali predvsem zaradi neiznajdlji- -vih napadalcev, ki so zastreljali -vrsto zelo ugodnih priložnosti. Le malo je manjkalo, da niso ■ odšli Bistričani z obema točkama iz Kopra. Vodili so že z 2:0 in domačini so izenačili s pomočjo enajstmetrovke. Gostje zaslužijo vso pohvalo zaradi borbene igi-e, domačini pa vso grajo zara- -di podcenjevanja, Zastreljali so najmanj 10 stoodstotnih prilož- Mladinski nogometni Z nedeljsko tekmo, ki so jo ■ mladi koprski nogometaši odigrali z enajstorico Branika iz Solkana, so si zagotovili prvo m.esto v prvenstvenem tekmovanju mladih primorskih nogometašev. Koprčani so zmagali na svojem igrišču z rezultatom 5:1. Ves čas tekme so bili znatno boljši od gostov in so bili v drugem polčasu nenehno v napadu. Tudi igra gostov je bila lepa in borbena. Ob zaključki prvenstva je treba pohvaliti borbenost Koprča- Odbojka v Izoli V prvenstveni tekmi v odbojki je najprej moška ekipa TVD Partizan Izola premagala moštvo 01ympie iz Ljubljane s 3:0, nato pa so članice Partizana iz Izole v prijateljski tekmi premagale žensko ekipo 01ympie prav tako z rezultatom 3:0. Minuli teden je bilo odigrano v Izoli prvo kolo občinske odbojkarske lige za člane in rezultati tekem so bili: Partizan - Mehanotehnika 3:2, Veslači - ObLO — prosveta 3:0, Kmetijsko gospodarsko-Ma/Ia oprema 3:0, Gradbenik-Obnova 3:1, JLA-Delamaris 3:0. V nedeljo pa bo ob 10. uri na novem igrišču v Izoli druga tekma II. republiške lige v odbojki med Grafičarjem iz Ljubljane in TVD Partizanom iz Izole. D, B. ŠAII V POSTOJNI Dijaki : profesorji 4:3 Na postojnski gimnaziji se razen v streljanju z zračno puško rad; pomerijo med seboj dijaki in profesorji v šahovskih tekmovanjih. Tako so v letošnjem šolskem letu priredili že tri dvoboje in na prvem so zmagali dijaki, na drugem profesorji, a na tretjem, ki je bilo 14. t, m., zopet dijaki . Tehnični rezultati tretjega srečanja, ki Se je odigralo na sedmih deskah co prof. Sivec : Modic 0:1, prof. Dover : Stefančič 0:1, prof. Vagaja : Cehovin 1:0, prof. PavKca : Vouk 1:0, prof. Samuda : Orel 1:0, prof, Likar ; Benčina 0:1, prof. Prinčič : Korošec 0:1. Vse partije so bile zelo zanimive in borbene in medtem, ko sta tekmovalca na šesti deski zaključila igro v desetih minutah, je trajal dvoboj na zadnji deski poldrugo uro. lobin OBČINSKO MLADINSKO PRVENSTVO Občinski komite LMS Ajdovščina je v začetku meseca organiziral v 'počastitev Dneva mladost, in 40. obletnice ustanovitve KPJ občinsko mladinsko prvenstvo v lahki atletiki, kolesarjenju, odbojki, nogometu in šahu. Tekmovanja so se udeležili člani vseh aktivov LMS ajdovske občine. nosti ter se norčevali iz tehnično slabšega nasprotnika, Na tak način bo Koper kmalu izgubil še tiste redke simpatizerje, ki so ostali. V Ajdovščini je Primorje le s težavo odpravilo borbene goste. Kaže, da so Ajdovci v krizi, saj že nekaj nedelj s težavo zmagujejo na domačem igrišču. Z Rudarjem so imeli veliko premoč, nazadnje pa so povsem popustili in je le malo manjkalo, da niso bili ob točko. Sidro si je z zmago v Anhovem priborilo naslov kandidata št. 1 za osvojitev drugega mesta v primorskem prvenstvu. Tekma je bila borbena od prve do zadnje minute, najbolj pa se je odlikoval Pirančan Pušnik, ki je prvikrat nastopil za svoje moštvo. Po porazu na domačem igrišču so Tolminci pripravili novo presenečenje. Tokrat so svoje pristaše v prav takšni meri razveselili, kakor so jih pred tednom dni razočarali. Visoka zmaga nad Branikom na njegovem igrišču je tudi eno izmed velikih presenečenj tega kola! Edini nekako pričakovani rezultat smo prejeli iz Mirna. Domačini so zasluženo zmagali z boljšo igro v drugem polčasu. Tabor je ves pomladanski del prvenstva v krizi zaradi pomanjkanja igralcev. Dober nauk za vodstvo kluba, da še je treba na prvenstvo dobro pripraviti in imeti določeno število igralcev v rezervi! — Nova Gorica lahko na primer danes postavi na igrišče kar štiri moštva, od katerih je vsako sposobno premagati enega primorskih klubov na dnu lestvice. Lestvica: N. Gorica Postojna Primorje Sidro Koper Tolmin Tabor Anhovo Branik Rudar Adria II. Bistrica V zadnjei redu prihodnjo nedeljo, se bodo pomerili naslednji pari: Ilirska Bistrica-Adria, Tabor-Postojna, Nova Gorica-Primorje, Rudar-Anhovo, Sidro-Branik in Tolmin-Koper. 21 18 3 0 105:22 39 21 12 4 5 64:31 28 20 13 2 5 63:32 28 20 12 3 5 48:24 27 21 12 3 6 47:45 27 20 6 7 7 49:39 19 21 8 1 12 40:53 17' 21 7 2 12 36:48 16 21 7 1 13 36:43 15 21 6 2 13 62:82 14 21 6 2 13 35:70 14 20 1 2 17 23:108 4 kolu, ki bo na spo- Skupina bivših primorskih partizanskih kurirjev, ki se je udeležila pohoda ob žici okupirane Ljubljane in med svojimi vrstniki iz vse Slovenije dosegla nadvse častno drugo mesto. Od leve proti desni stoje Alojz Lisac, Franc Homovec, Franc Rejec, Jakob Velikanje in Jože Žiberna SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA SO nov, ki žal nimajo niti trenerja. Prvenstva so se udeležili naslednji mladi nogometaši: Pirnat, Fa-vento, Kodarin, Andrijaš, Medica, Ulčnik, Klarič, Berto, Bren-ce, Božič, Vatovcc, Černigoj, Čop. Valdevit, Furlanič ter Gabrič, ki so skupaj dali nasprotnikom 65 golov, prejeli pa so jih le 13. V. P. Pred okrog 80 gledalci ie Izola v nedeljo zasluženo izgubila obe točki s kranjskim Triglavom. Po tem porazu se je njen položaj na tabeli bistveno poslabšal. Ker igra še dve tekmi zunaj, se prav lahko zgodi, da se bo znašla ob koncu prvenstva na tretjem mestu od zadaj. Sodniku Jakšetu iz Ljubljane sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Triglav: Dagarin, Štular F., Čebul j, Djordjevič, Srakar, Gaj-šek, Brezar M., Brezar S., Kra-ševec, Štular J. Izola: Lesjak, Gabrijelčič, San-tin, Markezan, Erceg, Radovič, Izola : Triglav (Kranj) 1:2 (0:1) Černe, Jerkovič, Janus, Sorgo, Bera. 2e prve minute igre so pokazale, da se bo razvila ostra in brezkompromisna borba za zmago. Domačini so si priborili rahlo terensko premoč, ki pa je niso znali izkoristiti. Obe moštvi sta se posluževali visoke igre z dolgimi pasovi, v kateri sta odločala predvsem ostrina in hitrejši starti. Prvih 30 minut smo videli mnogo nesmiselnega nabijanja žoge in lepe poteze bi lahko prešteli na prstih ene roke. Šele tik pred koncem prvega polčasa so Kranjčani nekoliko povezali svoje vrste in v 42. minuti PETO KOLO I. REPUBLIŠKE KOŠARKARSKE LIGE iakovr V košarkarski tekmi petega kola I. republiške lige med trboveljskim Rudarjem in Partizanom iz Postojne, ki si jo je ogledalo v Gregorčičevem drevoredu v Postojni kakih 800(!) gledalcev, so domači košarkarji doživeli v nedeljo že četrti zaporedni poraz. Zmagal je Rudar s tesnim izidom 56:52 (32:33). Tekmo sta sodila Znideršič iz Ilirske Bistrice in Prinčič iz. Postojne. Partizan je nastopil v naslednjih postavi: Tavčar 22, Makarovič 6, Baje 5, Orel 6, Babuder 13, Pellaschier, Jurca, Biasizzo in Cigon. Začetek dvoboja je pripadel domačim košarkarjem, ki so ob viharni podpori številnih gledalcev takoj prešli v vodstvo in s hitrimi protinapadi ter solidno obrambo dosegli v prvem delu igre neoporečno zmago s košem naskoka. V drugem polčasu pa je prišlo na igrišču do preobrata, ko sta odlična Trboveljčana Jelen in Virt rezultat najprej izenačila, nato pa z nepogrešljivimi meti od daleč dosegla vodstvo za Rudarja, ki so ga gostje, kljub izrednim naporom domačih, z nepro-bojno obrambo obdržali do konca tekme. NAMIZNI TENIS V POSTOJNI V nedeljo, 17. t, m. jo občinski komite LM v Postojni priredil v počastitev Dneva mladosti ekipno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanja so se udeležile ekipe Gimnazije iz Postojne ter ekipi mladinske organizacije iz Orehka in Hruševja. V finalnem delu tekmovanja sta se srečali ekipi Gimnazije in Orehka. Po razburljivih tekmah je igralcem Gimnazije šele v tretjem kolu uspelo odločiti srečanje v svojo korist. Rudar : Postojna 56:52 (32:33) Nedeljska tekma v Postojni je bila tipično prvenstvena, ostra, dinamična in borbena. Nasprotnika sta se enakopravno borila, morebitna zmaga Postojnčanov pa ne bi predstavljala z ozirom na prikazano igro nikakršnega presenečenja. O neizkušenem sodniškem paru lahko zapišemo, da tokrat ni bil v celoti kos izredno naporni tekmi. Ne le, da je na trenutke dopustil izredno grobo igro, marveč je z nepravilnimi Peto kolo tekmovanj v II. republiški košarkarski ligi je prineslo Partizanu iz Ilirske Bistrice že tretjo zaporedno zmago. Pred 350 gledalci so domači košarkarji premagali v nedeljo v mestnem športnem parku Partizana iz Domžal z rezultatom 56 :52. Tekma, ki sta jo vodila Baje in Prinčič iz Postojne, je bila izredno ostra. V prvem polčasu je kazalo, da bodo gostje zanesljivo zmagali, posebno zato, ker se je že na začetku poškodoval najboljši igralec domačih Rajko Grl j, Kljub temu pa je prišlo v drugem polčasu do preobrata in odločitvami večkrat oškodoval obe moštvi, kar pa ni vplivalo na končni rezultat dvoboja. Prvenstvena lestvica je po 5. kolu takale: Odred 5 5 0 0 309:181 10 Branik 5 3 0 2 278:294 6 Rudar 5 3 0 o 227:249 6 Maribor 3 2 0 1 180:148 4 Triglav 5 2 0 3 279:294 4 Svoboda 5 2 0 3 284:301 4 Medvode 4 1 0 3 218:257 2 Postojna 4 0 0 4- 201:273 0 je uspelo doseči Kraševcu iz gneče prvi gol. Položaj na igrišču se ni spremenil tudi v drugem polčasu. Napad domačinov je igral skrajno raztrgano in ni niti enkrat resneje ogrozil vrata gostov, čeprav je večkrat prodrl v kazenski prostor. Kranjčani so sicer redkeje prihajali pred vrata domačinov, zato pa so bili nevarnejši. Po naglem predoru je Kraševec v 82. minuti povišal rezultat na 2:0, s čimer je bila usoda domačinov zapečatena. Gostje so se umaknili v obrambo in uspeli očuvati priborjeno prednost. Res je Izola minuto pred koncem dosegla časten gol, toda bilo je že prepozno, da bi rešila vsaj točko, O nedeljski tekmi je treba pisati tudi to, da so igraici obeh moštev večkrat prešli mejo dovoljenega. Goste je treba grajati zlasti za številne prekrške v prvem polčasu, medtem ko so domačini izgubili živce zlasti po vodstvu Triglava z 2:0. Prekršek, kakršnega je napravil Radovič, bi moralo obravnavati tudi vodstvo kluba! Sodnik Jakše iz Ljubljane je sodil zelo dobro. Prihodnjo nedeljo igra Izola z Branikom v Mariboru. Kakršenkoli izid, .razen zmage Branika bi seveda pomenil senzacijo. Lestvica: to predvsem po zaslugi odličnega Lenarčiča, ki je z nepogrešljivimi meti od daleč doprinesel levji delež k tretji zaporedni zmagi domačih. V naslednjem kolu bodo košarkarji iz Ilirske Bistrice gostovali v Ljubljani, kjer bo derby srečanje za drugo mesto s Partizanom iz Most. A. Branik 19 15 2 62:22 32 Rudar 19 12 3 4 50:25 27 Maribor 19 11 5 3 47:28 27 Ljubljana 19 10 4 5 38:28 24 Kladivar 19 10 3 6 45:38 23 Sobota 19 8 2 9 63:55 18 Krim 19 7 3 9 37:37 17 Triglav 19 6 4 9 34:39 16 Izola 19 5 5 9 27:35 15 Grafičar 19 4 6 9 39:47 14 Slovan 19 2 6 11 21:49 10 Jesenice 19 2 1 16 22:72 5 Lestvica II. republiške lige je po petem 1 colu naslednja: Olympia 5' 5 0 0 339:239 10 Moste 5 3 1 1 268:215 7 11. Bistrica 5 3 0 2 314:335 6 Celje 5 2 1 2 278:264 5 Prolctarec 5 2 1 2 238:246 5 Vrhnika 5 2 0 3 300:308 4 Domžale 5 1 1 3 281:280 3 Škof j a Loi- :a 5' 0' 0- 5' 246:378 0 V soboto in nedeljo je bilo v okrajni košarkarski ligi na sporedu četrto kolo. Medtem ko je bila tekma med Postojno B in Izolo odigrana šele v sredo, sta se moštvi Pirana in Sežane razšli z visoko zmago Pirana, ki je zaradi boljše razlike v' koših prevzel tudi vodstvo ría vrhu prvenstvene lestvice. Rezultat tekme je bil 58:28 (22:14) v korist Pirana, najbolje pa so igrali Kveder (18)^ in Mlakar (18) pri domačih in Šajna (9) ter' ŠkririjaT (II) pri Sežani. Tekma v Kopru med domačim Partizanom- in B- moštvom- Ilirske Bistrice se je končala z zmago domačih z 48:23. Lestvica po nepopolnem četrtem kolu izgleda tako: Piran Koper Izola Sežana II. Bistrica Postojna 3 4 .1 3 2 0 0 104: 52 4 2 0 0 98: 55 4 2 0 0 104: 72 4 1 0 2 109:127 2 101:164 2 67:113 0 0 3 0 0 3 Za ostale tekme iz prejšnjih kol so moštva odigrala med tednom, o čemer bomo poročali prihodnjič. M. Vulkani- so zasilni oddušnik naše Zemlje oziroma tekoče magme v njeni žareči notranjosti. Gorje, če bi jih ne bilo! Človeški um je pričel Izkoriščati tudi te nevarne sile, Med prvimi je prevotlil tanko zemeljsko skorjo vulkanskih tal v gornjeitalijan-ski dolini Lardarello. V soparni -»peklenski dolini« so podjetni inženirji zajeli zemeljsko paro in jo vpregli v koristno delo. Zamotane merilne naprave opozarjajo tehnike na vse vulkanske spremembe. Stalna kontrola je nujna. Prvi uspehi so inženirje opogumili in zdaj bodo 2000 m globoko pod večnim Mladi francoski režiser Claude Chabrol je za svojo filmsko dramatizacijo Hamleta pridobil za vlogo O-felije 19-letno »odkritje« Betty Pedersen, ki jo vidite na gornji sliki, ko uživa pomladno sonce v Niči l ledom na Groenlandiji na-vrtali zemljo, ki j.im obeta več sto stopinj parne moči. Tudi na Rossovem otoku v Antarktiki nameravajo zemeljsko toploto vulkanskih slojev izrabiti za možnost stalnega naseljevanja. Na sliki je model rečnega ekspresa na Volgi »Sovjetska zveza«, napravljen v Leningradu, preden so ga poslali na razstavo v New York. Model je sestavljen iz 70.000 delčkov. Je popolnoma elektrificiran. S pritiskom na gumb miniaturne svetilke razsvetlijo r>se prostore na ladji. Posebnost je lepo urejena kino dvorana na ladji, kjer majcena aparatura projicira na platnu kadre iz cvetnega filma Neki izumitelj - samouk v Italiji, Nikola Grienti iz Barija, je na jezeru Como preizkusil svoj model podmornice, ki bo baje lahko potolkla rekord prve atomske podmornice Nautilus, ker bo menda lahko dosegla fantastično globino 290 m Mulatka na, gornji sliki, 22-letna Marpessa Dawnizm ZDA, hčerka nekega Fili-pinca in ameriške črnke, je ena izmed igralk, ki so ji na festivalu v Cannesu najbolj ploskali. Igra glavno vlogo v francoskem filmu »Črnski Orfej«, ki ga je Marcel Camus posnel v Braziliji DRIVE-IN (Drajvin) pomeni gostilno ali trgovino za avtomobili-ste, kjer jim zaželeno pr.i-neso kar v avto. Pomeni pa tudi kino za avtomobiliste na prostem .Nič koliko jih je že širom po Ameriki, imata jih pa tudi Avstrija in Južna Afrika. Na prostranem parkovnem prostoru, ki lahko sprejme do tisoč avtomobilov, je nameščeno ogromno projekcijsko platno v izmeri 40 X 20 m. Cim pri blagajni odšteje vstopnino, zapelje av-tomobilist v »kino«. S količka sname zvočnik in ga obesi na avtomobilsko okno, nato se udobno zlekne na blazine in predstava se prične. Da pride med filmskim predvajanjem tudi želodec do svojih pravic, je na zvočni-kovem kolu pritrjena posebna naprava, ki s svetlobnimi znaki vsak čas lahko prikliče natakarja. VULKANSKA OCEANA Doslej je prevladovalo mnenje, da je dno Indijskega in Tihega oceana povečini ravno ali rahlo nagubano. Geofizikalno leto je pokazalo ravno nasprotno sliko. Na treh antarktičnih vožnjah so znanstveniki sovjetske raziskovalne ladje OB ugotovili, da je do tri četrtine raziskanega globoko-morskega dna sam gorati svet z znatnim vulkanskim poudarkom. Močno razgibano morsko dno je pokazalo več do 3000 m visokih vulkanov, posuto pa je z vulkanskimi usedlinami, sloji pepela, vulkanskim steklom in ostanki vulkanskih kamenin in rud, 5000 LET STARA RIBIŠKA MREŽA V Satrupholnerskem močvirju v severozahodni Nemčiji so med arheološkim izkopavanjem naleteli na 5000 let staro ribiško mrežo ter jo srečno spravili na dan. Po izjavi vodje izkopavanja jo to doslej najstarejša najdba tovrstne mreže v Evropi. Kot material zanjo so ribičem po vsem videzu služila rastlinska vlakna, ki so jih spletali v velike zanke. Sto let stara ameriška črnka Dollie Johnson iz Pitts-burgha v ZDA je hotela svoj jubilejni rojstni dan na vsak način praznovati v zraku. V ta namen se je zbasala kar v reaktivno letalo in na njegovih krilih opravila izpit svoje življenjske trdnosti. Prisrčne čestitke! Filmski festival v Cannesu spremljajo vse mogoče senzacije. Mlade oboževalke filmskih zvezdnikov si skušajo na vse mogoče načine vzbuditi njihovo zanimanje. Tako je neka prenapeta deklica ustavila italijanskega igralca Ma.vricija Areno, da ji je posadil svoj avtogram kar na belo kožo napete dojke. Kot kaže slika, ji je z veseljem ugodil VOZOVI BREZ VOZNIKOV V sistemu mestnega brzo-voznega prometa se Njujor-čanom obeta izreden pre-okret, Avtomatizacija vozil je že tako napredovala, da preizkušajo možnost vožnje brez voznika oziroma sprevodnika. Cim se bodo poizkusi na neki manjši krajevni progi obnesli, bodo novi način prometa postopoma uvedli po vsem obsežnem prostoru milijonskega mesta. V zadnji številki smo že poročali, da so rasni nestrpneži v Poplarvilleu v ZDA ugrabili iz jetniške celice Charlesa M. Parkerja, ki je bil osumljen napada na belo žensko. Ugrabitelji so ga linčali i?i njegovo truplo vrgli v reko, kjer ga je našla policija. Parkerju so priredili državen pogreb, kar pa ne izbriše dejstva, da vladajo v sicer visoko razviti in civilizirani državi divjaške navade in primitivna surovost OČESNA NOTRANJOST V BARVAH Večkrat je bilo doslej težko dognati klico nevšečnosti v obolelem očesu, ker točen pregled njegove notranjosti ni mogel biti povsem popoln. Zdaj so na očesni kliniki medicinske fakultete v Kraljevem gradcu, CSR, uspešno preizkusili najmodernejši Zeisov aparat za fotografiranje' očesa, ki omogoča tudi fotografiranje v njegovi notranjščini in to eelo v barvah. Povečani posnetek lajša zdravnikom ugotovitev diagnoze kakor tudi uspešnejši način zdravljenja. Po štirinajstih letih teoretičnega dela in štirih letih praktičnih preizkusov je prof. Ockert Heyns, dekan medicinske fakultete v Jo-hannesburgu v Južni Afriki, začel uporabljati v porodnišnici svoj izum — nekakšno dekompresijsko tu-to, s pomočjo katere je rodečim ženam prihranjena prenekatera bridka ura trpljenja. Baje se je poskus popolnoma obnesel in zdaj izum že s pridom uporabljajo na mestni kliniki. Na. sliki je ena izmed 150 žena, ki jim je izum pomagal pri porodu, ko pred težavno uro vstopa v novo napravo — Uh, koliko teh papirjev, koliko pisanja in podpisovanja za to ubogo zavarovalnino! Bilo bi skoraj bolje, da se nisi ponesrečil! Jwdk Jt&nclori. 49 Tresočih prstov je začel odpirati mošnjo, ki jo je vzel izza pasa. »Preveč krika,« se je oglasil Čok. »Povej skavam (ženam) in papusom (otrokom), naj si zatisnejo usta.« Karluk še je obrnil in začel nekaj dopovedovati jo-kajočim ženam. Drugi moški, ki so poslušali Karluka, so se poveljevalno oglasili in polagoma je nastal mir. Karluk je nehal odpirati mošnjo in večkrat zaporedoma dvignil prste kvišku. »Tako ljudje pomreti,« je rekel. In Dimač, ki je štel njegove kretnje, je izračunal, da je petinsedemdeset članov tega rodu umrlo od lakote. »Jaz kupiti živeža,« je rekel Karluk, ko je privlekel iz mošnje veliko kepo težke kovine. Drugi so ga začeli posnemati in kmalu spravili na dan podobne kepe. Čok se je zavzel. »Za božji čas!« je vzkliknil. »Baker. Surovi, rdeči baker! In ubožci mislijo, da je zlato!« »To zlato,« je zaupno zatrdil Karluk, ki je očividno razumel smisel Čokovega vzklika. »In ubogi ljudje so vse svoje upanje stavili nanj,« je mrmral Dimač. »Poglej tisto kepo; najmanj štirideset funtov tehta. Več sto funtov teže so vlekli s seboj, ko niso imeli niti toliko moči, da bi vlekli sebe. Čok, morava jim dati hrane.« »Ilm! Sliši se lepo. Kaj pa najini računi? Imava vsak za mesec dni hrane, to je šestkrat trideset obedov, skupaj sto osemdeset obedov. Tukaj pa je dve sto Indijancev, ki imajo pristen in popolnoma razvit tek. Kako naj dava vsakemu vsaj en obed?« »Imava še pasji živež,« je odvrnil Dimač. »Nekaj sto funtov posušenih lososov tudi zaleže. Morava jih nahraniti, Čok. Ne vidiš, da čakajo rešitve od belega človeka?« »Kajpada, vnemar pustiti jih ne sineva,« je pritrdil Čok. »Dvoje del bo treba storiti in eno je bolj nerodno od drugega. Eden izmed naju mora odhiteti v Mucluc in takoj poskrbeti za pomoč; drugi pa bo ostal tukaj, nadzoroval bolnišnico in čakal, da ga pojedo. Ne pozabi, da sva do sem potrebovala šest dni, da sva izčrpana in da v manj kot treh dneh ni moč dospeti v Mucluc.« Dimač se je zamislil in začel računati razdaljo. Čez minuto je dvignil glavo: »Jutri zvečer bom tam.« »Dobro,« je veselo pritrdil Čok, »jaz pa ostanem tukaj in se dam pojesti.« »Toda vzel bom za vsakega psa po eno ribo in en obed zase.« »Seveda, in presneto ti bo treba, če misliš priti v Mucluc jutri zvečer.« Dimač je po Karluku pojasnil ves načrt. »Napravite ognje, dolge ognje, veliko ognjev. V Maclucu je mnogo Bostoncev. Še petkrat boste šli spat, pa bom prišel nazaj in prinesel mnogo hrane. Ta mož, njegovo ime je Čok, je moj dobri prijatelj. On ostane tukaj, on je poglavar. Razumete?« Karluk je tolmačil. »Vsa hrana ostane tukaj. Čok bo delil. On je poglavar. Razumete vsi?« Karluk je znova raztolmaeil in iz množicc so se za-čuli vzkliki soglašanja. Dimač je ostal in pomagal, dokler niso bile vse priprave končane. Tisti, ki so mogli, so šli iskat drv. Kmalu so bili napravljeni veliki indijanski ognji, ki so zadostoval za vse. Čok, ki mu je pomagalo nekaj Indijancev, se je lotil kuhanja. V roki je držal kratko palico, s katero je odganjal nestrpneže. Ženske so v posodah vsake baže topile sneg. Najprej je vsak dobil košček slanine, nato pa žlico sladkorja, kar naj bi za prvo silo potolažilo njihov volčji tek. Čok je stal sredi velikega kroga ognjev in nadzoroval kuhanje fižola. »Takrat bo šele praznik, ko bodo mene kuhali,« je rekel odhajajočemu Dimaču. »Le dobro jo mahaj! Tja grede goni v skok, sem grede pa v dir. Jutri zvečer boš tam, za nazaj boš pa potreboval najmanj tri dni. Jutri bodo pojedli poslednjo pasjo ribo in prihodnje tri dni ne bodo imeli niti mrvice za pod zob. Samo to ti rečeni. Dimač: brusi pete, brusi!« Kljub temu, da so bile sani lahke — saj ni bilo na njih drugega kot šest suhih lososov, funt ali dva zmrzlega fižola s slanino ter spalna oprema —, Dimač nikakor ni mogel naglo potovati. Ne da bi sedel na saneh in priganjal pse k diru, še ob strani je moral teči in držati za ravnalno ročico. Vrh tega so že imeli za seboj pot celega dneva in zato je njemn in živalim manjkalo svežosti in gibčnosti. Ko je prešel prelaz in obrnil hrbet Bald Buttc-su, jc nastopil dolgi severni mrak. Na drugi strani prelaza se je pot obrnila navzdol. Zato je potoval hitreje in sem ter tja je skočil na sani in pognal živali v dir. Zajela ga je tema in ga zapeljala v široko dolino, po kateri se je vlekel neznan potok in se zvijal v široki strugi, podobni podkvi. Da bi skrajšal pot, je vodil sani naravnost, tako da je nekaj časa vozil po eni, nekaj časa pa po drugi strani potoka. Ko je nastopila črna tema, je Dimač spoznal, da je zgrešil pot. Po eni uri brezplodnega iskanja — toliko moder je vendar bil, da ni nadaljeval poti na slepo srečo — je naredil ogenj, vrgel vsakemu psu pol ribe in tudi sebi odmeril polovico deleža. Zavil se je v odeje in legel k počitku. Preden ga j® objel spanec, je še rešil uganko svoje zablode. Takrat, ko je prvič krenil po bližnjici od enega potokovega ovinka do drugega, je pot zgrešil. Prav tam se potok viliči in prava pot gre po sosednji strugi. Do nje je imel dobro miljo hoda.