L. VLf št. 17 (MJutro" XHL, št. 95 a) Ljubljana, ponedeljek 25. aprila 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon 5L 3122, 3123, S124. 8125, 8126. InnHratnJ oddelek: Ljubljana, Selen* bur}pv» oL — TeL 3492 la 2492. Podružnica Maribor: Aleksandroma entJta it 13. — Telefon 6t 2456. Podružnica Celje: Korenov« ulica 6L X — Telefon St 190. Podr^žnifc? Jesenic«: pn kolodvor« »t. Joft Podružnica Noro mesto: Ljubljanska eesta SL 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Bauuv garmerja. Ponedeljska Izdaja Ponedeljek* izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek sjutraj — Naroča * posebej in »el]» p« pošti prejo-tnana 4 Din, po raznašalcih »tavljena 5 Din mesečno. . — Drodništvo: Ljubljana: Knafljeva oliea 5. Telefo« 5t 3122, 3123. 3124. 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon žt 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon St 190 Rokopini a* ne vračajo. — OgLaal p* taritu VMRO napoveduje novo akcijo proti Jugoslaviji Atentati naj bi se vršili po vsej Jugoslaviji in na predstavnike v inozemstvu, da bi se na ta način vzbudil vtis nezadovoljstva Sofija, 24. aprila. M. Nedavno se je vršil v seiu Zilnici pod Osogovskimi planinami kongres znane organizacije makedonstvuju-šč h VMRO. Na tem kongresu ie bi! izvoljen novi centralni komite organizacije, v katerem je imajo sedaj glavno besedo ^ an-č? Mihajlov, Vladimir Kurtov in Djoro Na-stev. Zelo značilno za razmere v tej organizaciji jc že samo dejstvo, da je sklica! Ivan Mihajlov kongres organizacije v oko-!xo Čustendla, ker se je bal. da bi v pe-t-ičkem okrožju naletel na odpor Karadžo-vn. Iz vrst protogerovcev se zatrjuje, da •c da Mihajlov že par dni pred kongresom zapreti svoja glavna nasprotnika Razvigo-vora in Karadžova ter jih je izpustil šele potem, ko je bi! kongres že končan. Na kongresu je Mihajlov obtožil Ka.^džova. da ie :zda! vse podrobnosti dela in udejstvo-vanja VMRO za knjigo, ki je nedavno izšla pod naslovom »Banditi z vzhoda« in ki je VMRO zelo škodovala. O sklepih centralnega komiteja VMRO se izvejo naslednje podrobnosti : Teroristična akcija proti Jugoslaviji se mora v bodoče nadaljevati po vseh že zna-rh metodah. Atentati pa naj se izvršujejo ne samo \ Južni Srbiji, marveč tudi v vseh ostalih pokrajinah Jugoslavije, da bi se na zunaj vzbudil vtis. kakor da vlada med prebivalstvom nezadovoljstvo s sedanjim položajem v državi in da izvršujejo te atentate jugoslovenski državljani. Razen tega je bilo sklenjeno, da se morajo vršiti atentati ne samo na važne objekte, kakor železnice. mostove, urade itd., marveč tudi na vse uglednejše ljudi v Jugoslaviji in v inozemstvu. Razen tega je kongres določil, da se mora proti vsem Makedoncem, ki ovirajo delo VMRO, strogo obračunati ter jim onemogočiti vsako rovarenje proti makedonstvuju-šč;m. Federaliste in protogerovce bo centralni komite pozval, da ga priznajo kot svojo vrhovno ob'ast ter bodo samo v tem primeru ukinjene že izrečene smrtne obsodbe. Na grškem ozemlju bo ustavljena vsaka teroristična akcija, da bi se na ta način preprečilo ojačanje obmejne kontrole s strani Grčije, ker je preko grškega ozemlja najlažji prehod v Jugoslavijo. Splošno presenečenje je izzvala tudi izvolitev nekaterih novih članov centralnega komiteja. Ni dvoma, da si je hotel Vanča .Mihajlov na ta način zasigurati absolutno oblast in da je sprejel v odbor samo ljudi, ki se mu v vsem pokorščin. Angleški odgovor na ameriško noto Amerika je kršila londonski dogovor povodom moratorija — Anglija bo zahtevala pojasnila London, 24. aprila r. Angleška vlada še ni odgovorila na ameriško noto, v kateri zahteva vlada ameriških Zedinjenih držav od vseh evropskih držav-upnic, da se formalno obvežejo, da bodo plačale vojne dolgove. kojih plačilo je bilo za dobo Hoovro-vega moratorija ustavljeno, v desetih letnih obrokih s 4 odstotnimi zamudnimi obre-5 mi. Gre za vsoto 25S milijonov dolarjev. Po informacijah, ki jih je dalo angleško zunanje ministrstvo, angleška vlada še proučuje ameriško zahtevo. V poučenih krogih zatrjujejo, da angleška vlada nad tem korakom Amerike ni bila iznenadena ter fla gledajo na stvar kot na naravno posledico Hoovrovega moratorija. Ameriška vlada ima vso pravico zahtevati plačilo dolgov. Prepričani pa so, da zahteva ameriška vla- da nekako novo formalno potrdilo, da bodo evropske države takoj po poteku moratorija nadaljevale z odplačilom. Na sestanku finančnih strokovnjakov v Londonu avgusta 1931 je bilo v zvezi s pogoji moratorija dogovorjeno, da se bodo odložene anuitete odplačale v 10 letnih obrokih. Kazen tega je bilo takrat sklenjeno, da se bo začelo odplačilo teh dolgov dne 1. julija 1933 ter da obrestna mera ne sme znašati več kakor 3 odstotke. Angleška vlada bo zaradi tega v svojem odgovoru opozorila ameriško vlado na te sklepe in zahtevala pojasnila, ali je tolmačiti noto ameriške vlade tako, kakor da se Amerika odreka takratnim londonskim sklepom in kako opravičuje svojo zahtevo, da se prične z odplačevanjem predčasno in po višji obrestni meri. Prekinjenje razor ožitvenih pogajanj Proučevanje kvalitativne razorožitve v tehničnem pogledu — Zasedanje glavnega odbora se bo nadaljevalo danes Ženeva. 24. aprila s. Urad razorožitvene konference je včeraj sklenil, naj se vprašanje kvalitativne razorožitve, za katero se je izrekel glavni odbor konference, sedaj prouči in razčisti s tehnične strani. V nekaterih krogih so se razširile govorice, da bo ženevska razorožitvena konferenca odgodena za tri tedne, dokler ne bodo znani rezultati francoskih parlamentarnih volitev. Dosedanja, posvetovanja ministrov so začasno prekinjena. Stvarni rezultati bodo objavljeni bržkone šele prihodnji teden. Zdi se, da je bil dosežen sporazum v vprašanju razorožitve in da se je tudi problem o reparacijah znatno razčistil. V primeru, da lausannska konferenca ne bi dovedla do ureditve gospodarskega vprašanja v Podunav-ju. bot reba najti izdatno pomoč za podu- Trgovinska pogajanja z Italije Rim, 24. aprila. A A. Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so že pri koncu. Sporazum bo v kratkem podpisan. Opaža se, da so se pogajanja o zadnjem delu italijansko-jugoslovenskega dogovora vršila v zvezi s pogajanji med Italijo in Madžarsko in da se je temeljno vprašanje nanašalo na ureditev italijanskega uvoza živine. Odklonjena prošnja Ferdinanda Kohurškega Sofija, 24. Aprila č. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je posiaJ. ministrskemu predsedniku Mušanovu prošnjo, naj bi mu dovolil povratek v Bolgarijo. Mušanov je prošnjo predložil ministrskemu svetu in je vlada po poročilu lista »Pladne« sklenila, da prošnjo zavrne. Kriza v petrolejski industriji London, 24. apria č. V finančnih krogih so se razširile govorice o težavnem po-ložju koncema »Royal Dutshe and Shell«. Predsednik koncema sir Henry Deterding je sedaj izdal proglas, da so te govorice le izrodek špekulacije. Splošna kriza je sicer povzročila hud udarec tudi temu podjetju. ni pa omajala njegove likvidnosti. Borzni krogi pa so zavzeli stališče, da je treba za vsak primer počakati, dokler ne izidejo uradni podatki o dividendi podjetja za leto 1931. Občni zbor družbe se bo vršil pričetkom junija. navske države, da vzdrže do nadaljevanja te konference, o katerem pravijo, da bo meseca oktobra ali novembra. Pri zajtrku, ki so ga včeraj priredili novinarji Društva narodov delegatom razorožitvene konference, je izjavil Macdonald, da mora po mnenju angleške vlade konferenca služiti napredujočemu efektivnemu znižanju oboroževanja. V Lausanne pojde z upanjem, da se bodo tam razčistili vsi finančni problemi. Italijanski zunanji minister Grandi je opozarjal na to, da bo po tritisočletnem oboroževanju razorožitev zahtevala delj časa. Včeraj ni bilo nobenih sej. Velik del državnikov, predvsem dr. Biii-ning, Tardieu, Grandi, Stimson, Macdonald, Simon in Paul Boncour so odpotovali iz ženeve. Razorožitvena pogajanja se bodo nadaljevala jutri. Obsodba antifašistov Rim, 24. aprila, ž. Pred fašističnim sodiščem za zaščito države in javne varnosti so se v petek vršili štirje procesi proti an-tifašistom Stoviniju, ZanicheUiju, Rodolfi-ju in Cicchettiju. Prvi je bil obtožen, da je prekoračil mtjo brez potnega lista, da se je vrnil in prinesel seboj velike količine propagandnega gradiva in znatno vsoto denarja. Dognali so, da je bil 18. februarja v Bologni, kjer je bil istega dne aretiran. Obsojen je bil na 10 let ječe. Rudolf Za-niechelli iz Turina je bil zaradi enakih obtožb obsojen na dve leti ječe. Tretjega so obtožili, da je delil manifeste in letake antifašistične koncentracije v Parizu. Aretiran je bil ob koncu julija lanskega leta. Sodišče ga je obsodilo na dve leti ječe. Poslednji obtoženec je bil zaradi žaljenja predsednika vlade obsojen prav tako na dve leti ječe in policijsko nadzorstvo. Občni zbor Zveze dobrovoljcev Beograd, 24. aprila p. V domu Kola srbskih sester se je vršil danes ob veliki udeležbi članstva in delegatov letni občni zbor Zveze jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev. Zborovanju je predsedoval slepi podpolkovnik Lujo Lovrič. Z velikim odobravanjem so zborovalci sprejeli njegov predlog, da se odpošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju. Nato so sledila poročila funkcijonarjev, ki so bila z odobravanjem sprejeta. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen celotni dosedanji odbor s podpolkovnikom Lujom Lovričem na čelu. erjeva zmaga v Prusiji Dunaj ostane socialističen Berlin. 24. aprila d. Danes je bila v Nemčiji zopet velika volilna nedelja. Vršile so se volitve v Prusiji, na Bavarskem. VViirttem-bergu, Anhaltu in Hamburgu. Današnje volitve so za politično bodočnost nemške države odločilnega pomena. Pri obeh predsedniških volitvah je bila merodajna Hinden-burgova oseba, dočim danes stranke obstoječega reda, demokracije in republikanstva, niso imele takega pomočnika. V pruskem deželnem zboru je bila doslej na površju vveimarska koalicija, ki jo je tvorilo 137 socialnih demokratov, 71 pristašev centruma in 22 članov državne stranke, torej skupno 230 poslancev izmed vseh 450. Na Bavarskem je sestavljalo vladno koalicijo do izstopa nemških nacijonalccv 40 poslancev bavarske ljudske stranke, 15 poslancev bavarske kmečke zveze, 11 nemških nacijonalcev in 4 pristaši ljudske stranke. Vladna večina je imela izmed 113 poslancev 70 mandatov proti 43 opozicijonal-cem. Po izstopu nemrkih nacionalcev je večina padla na 59 vladnih pristašev proti 54 opozicijonalcem. V VVUrttembergu je štel deželni zbor 80 poslancev ter so sestavljali vladno večino štirje nemški nacijonalci, 15 članov kmet-ske in vinogradniške zveze, štirje člani nemške ljudske stranke, 7 pristašev centruma in 8 demokratov, skupaj torej 47 poslancev. V Hamburgu, kjer šteje mestni svet 160 poslancev, se je opiral dosedanji senat na 46 socialnih demokratov, 14 članov državne stranke, 7 članov ljudske stranke in dva pristaša centruma, skupno 69 poslancev. Doslej je imel Hamburg manjšinsko vlado. V Anhaltu se je deželna vlada opirala na 15 socialnih demokratov in 2 člana državne stranke ter je bila spričo celotnega števila 36 poslancev prav tako manjšinska vlada, katere padec je bil samo na ta način preprečen. da so se pri predlogih o nezaupnici komunisti vzdržali glasovanja. Prvi rezultati Berlin, 24. aprila. Po dešlih rezultat'h ob 21. je bilo za pruske deželno-zborske volitve preštetih 3.801.000 g,asov. od katerih so dobili: socialni demokrati 8'7.000, rPntrum 534.000, državna stranka «6.000. komunisti 575.000, nemški nacjonalci 228.000, narodni socialisti 1,321.000, gospodarska stranka 308 000. Ker odpade na en mandat približno 50.000 glasov, dobe socialni demokrati 17 mandatov, centrum 11. državna stranka 1. vladne skupine torej 29 mandatov, dočim dobe hitlerjevci 26 mandatov, nemški na-cijonalisti 5 mandatov, narodna stranka 1 mandat, skupaj opozicija 32 mandatov. Ako se prišteje jo k opo-r.ociji še komunistični mandati, ki bi jih bilo približno 11, bi imela opozicija 42 mandatov. Volitve v Berlinu Berlin, 24. aprila. Za mesto Berlin so prešteli do 9. zvečer 6S0.000 glasov, od katerih so dobili: socialni demokrati 270.000, narodni socialisti 181.000. nemški nacijonalci 58.000, centrum 27.000, komunisti 169.000, delavskf socialisti 102.000. Definitivni rezultati še niso znani. Po dosedanjih poročilih so volitve potekle precej mirno. V več krajih je prišlo do krvavih spopadov. V Berlinu so se spo- padli komunisti in hitlerjevci te- je bil neki narodni socialist ubit. več drugih oseb pa je bilo ranjenih. V teku dneva je policija aretirala okoli 300 izg^ednJkov. Arvavi izgredi Tudi v Hamburgu je prišlo do izgredov, v katerih je bil ubit nek: nacijonalist. V Diisscldorfu je bilo 10 oseb hudo ranjenih, in kakor poročajo iz Kolna. je tudi tamkaj prišlo dc izgredov večjega obsega. Volilna udeležba je bila povsod zelo velika. Kakor poročajo, je bila skoro v vseh kraj;h večja kakor pri predsedniških volitvah. Hitlerjevci na prvem mestu Prvi rezultati kažejo velik porast narodnih socialistov. V pruskih mestih «o hitlerjevci dobili dvakrat več glasov kakor pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Male stranke so doživele popoln poraz, tudi komunisti so zelo nazadovali. Glavna borba se je vršila med socialisti, cen-trumom in hitlerjevci. Hitlerjevci so po številu dobljenih glasov skoraj povsod na prvem mestu. Kakšne bodo politične posledice današnjih volitev, sc bo videlo šele ko bodo znani definitivni rezultati. Hindenburg je zjutraj prvi glasoval na svojem volišču. Zvezni kancelar dr. Brii-ning. ki je v ženevi, se je z avtomobilom pripeljal do nemške meje in je tam oddal svoj glas. Pri tej priliki se je sestal z notranjim ministrom Gronerjem. ki mu je poročal o zadevi prepovedi ostalih političnih borbenih organizacij v smislu njegove zahteve. Volitve v Avstriji Na Dunaju so socialni demokrati ©hranili večino — V splošnem bo ostalo razmerje strank skoro neizpreme- njeno Dunaj, 24. aprila d. Pri današnjih volitvah v dunajski občinski svet, ki izvršuje obenem tudi posle deželnega zbora, je kandidiralo sedem strank. Volilnih upravičencev je bilo 1.302.558, med njimi 575.785 moških in 726.773 žensk, število volilnih upravičencev še je od zadnjih občinskih volitev 1. 1927. pomnožilo za 40.903. od zadnjih volitev v Narodni svet 1. 1330. pa za 22.993. Dosedanji občinski svet je imel 120 članov, izmed katerih jih je bilo 78 socialnih demokratov, 40 krščanskih social-cev in dva velenemca. Socialni demokrati so imeli torej 75 odstotkov, krščanski so-cialci 33.33 in velenemci 1.66 odstotkov mandatov. Novi dunajski občinski svet bo štel 100 članov. Danes so se vršile tudi volitve v niž.je-avstrijski deželni zbor, ki je štel doslej 60 članov in sicer 33 krščanskih socialcev. 21 socialnih demokratov, 5 velenemcev ter 1 pristaša Landbunda. Tudi v nižje-avstrij-skem deželnem zboru ie bilo število mandatov znižano na 56, za katere so se danes borili krščansko-socialna stranka, socialni demokrati, velenemci, hitlerjevci, komunisti in Landbund. Pri današnjih deželnozborskih volitvah na Solnograškem je kandidiralo sedem strank. Solnograški deželni zbor je štel doslej 13 krščanskih socialcev, 9 socialnih demokratov, 2 velenemca, 1 narodnega socialista in 1 pristaša Landbunda. Dunaj, 24. aprila, g. Iz doslej znanih delnih rezultatov o volitvah v posameznih zveznih deželah je razvidno, da so socialni demokratje in krščanski socialci približno ohranUi svoje položaje, dočim so velenemci in Landbund skoraj popolnoma izginUi in so njihove glasove večinoma pridobili narodni socialci. Volitve so v splošnem potekle mirno. Samo v St. Petru pri Gradcu je prišlo v zgodnjih jutranjih urah do hudega spopada med narodnimi socialisti in pristaši katoliške svobodne zveze, ki so prišli iz Gradca v St. Peter, da bi delili volilne letake. Pri tem spopadu so bile štiri osebe hudo, več pa jih je bilo lahko ranjenih. Posredovalo je orož-ništvo. ki je zopet napravilo red. Po približnih cenitvah dosedanjih rezultatov bodo mandati v bodočem dunajskem občinskem zastopstvu razdeljeni naslednje: 67 socialnih demokratov, 23 krščanskih socialcev (prej 40), in 10 narodnih socialistov. Pri tem je treba upoštevati, da je bUo dunajsko občinsko zastopstvo za 20 mandatov zmanišnno. V Spodnji Avstriji bodo narodni socialisti dobili najbrže v deželnem zboru 6 mandatov. Zanimiv je volilni izid v mestu Salzburg, kjer so narodni socialisti narastli od 1060 na 6.226, velenemci pa padli od 7305 na 977. Dunaj, 24. aprila, g. Po približnih cenitvah bodo po rezultatih ob 22. v spodnje-avstrijskem deželnem zboru mandati razdeljeni takole: 27 krščanskih socialcev. 12 socialnih demokratov in 5 narodnih socialistov. Po izidih volitev v Avstriji so bili velenemci in pristaši Landbunda popolnoma poraženi in sicer v korist narodnih socialistov, dočim so krščanski socialci izgubili samo malo, socialni demokratje pa ohranili svoje postojanke. 'V političnih krogih prevladuje nazira-nje, da je po današnjem volilnem rezultatu gotovo, da bo jeseni Narodni svet raz- puščen in bodo razpisane nove vc"itve, na podlagi katerih bo slej ko prej najbrž prišlo do krščansko-socialno in socialno-de-mokratske koalicije. Na štajerskem so se vršile občinske volitve po vsej deželi razen v Gadcu. Danes se je vršila volilna borba za 10.200 občinskih mandatov. Pri zadnjih občinskih volitvah 29. aprila 1928 so dobili krščanski socialci 1427 mandatov, socialni demokrati 1442, Landbund 779, narodni socialisti 23. komunisti 3. gospodarska stranka 3323, takozvana Enotna lista 1433 in razne druge stranke 1868 mandatov, skupaj 10.198. Prav tako so se danes vršile na Koroškem, razen v Celovcu, občinske volitve. Volili so v 248 občinah, izmed katerih je bila v 33 predložena samo ena kandidatna lista. Razdeliti je bilo treba 3701 mandat. Največje zanimanje je bilo za volitve v Beljaku, kjer je bila ogrožena socialno-demokratska večina. Beljak, 24. aprila, g. Rezultat današnjih občinskih volitev je bil naslednji: socialni demokrati 5875 glasov in 16 mandatov (manj 280). narodni socialisti 3835 in 10 mandatov (več 2388), krščanski socialci 1699 in štiri mandate (več 162). domovini zvesti gospodarski blok 923 ;n 2 mandata •> zadnjega kotička je bila dvorana Ina. tako da so stali ljudje tudi zunaj in pri odprtih vratih poslušali predavaje o vprašanju, ki reže danes globoko življenje poedincev in vsega, naroda, '"ofesor naše univerze g. dr. Bilimo-vi$ je predaval o vplivu svetovne kri-c na gospodarstvo Jugoslavije. \ S W f i - mm £ Univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič • Takoj po 21. je pozdravil predsednik . edavateljskega odseka, društveni blati ik g. Josip Sfiligoj navzoče in pre-vatelja. V prijetni, rusko mehki slo-■ iščini je povzel strokovnjak besedo: Resni časi so nastopili, zato je naša :žnost, da nepristransko presodimo iaj iri zakaj so nastali in kakšni so iz-7a b; dočnost. Gospodarska kriza od danes. Začela se je že leta 1929 Ameriki. Ker nas takrat še ni zajela, o jo gledali le od daleč. Kriza se pa ozirala na državne meje, temveč je dirala vedno dalje, dokler se tudi pri - iii pričela resno čutiti v drugi polo-:: preteklega leta. Gospodarska kriza svetovna, zato ne smemo iskati nje-h vzrokov v naši gospodarski politi-Ker je to nezdravo stanje objelo ves svet, tudi ne smerno pričakovati hitrega izboljšanja, temveč moramo biti pri-)ravijem še na nadaljnje poslabšanje. Zato je dolžnost vseh. da se na to pripravimo. Pri tem moramo odkrito pri-ati, cia je v drugih državah že sedaj s fci slabše! Današnja kriza je dvojnega značaja: na konjunkturr.ega, v glavnem pa u k turnega. V vojni je nastala v mno-: gospodarskih panogah neka praznina, ki io je povzročilo pomanjkanje bla-. S tehničnim napredkom se je pa ta nota prav hitro popolnila. S te plati nasilja kriza prav siiči angleški krizi • Napoleonskih vojnah in oni po nem-ško-francoski vojni 1871. Ker se raz-iena produkcija po svetovni vojni ni ala pravočasno ustaviti, so nujno sle-> borzni polomi, propad industrij, ezposelnost itd. Dejansko pa je današnja kriza struk-urna kriza (kriza gospodarskega se-:ava) in so jo povzročili notranji in unan.i vzroki. Notranji na primer: razširjenje traktorjev (povečani pridelek • zmanjšani stroški), racionalizacija smotri te v), monopoli, karteli, delavski Jikati in slično. Vse to in poseganje avnih uprav v gospodarstvo je prečilo njegovo naravno ozdravitev. > je postalo obolenje trajno in smo dali ime kriza. Pr' vzroki a v važni so tudi zunanji omembe gospodarskega sestava, vri je treba predvsem, da se sve-;a vojna še vedno nadaljuje, samo nesli so jo iz jarkov v gospodarstvo. ie Maupassant: sMi ^ Gospod Chicot, krčmar iz Eprevilla, obstal s svojim pletenim vozom pred starke Magloire. Bil je močan, v de-t ^štiridesetem letu, rdeč in zavaljen; :■ vili so, da je hudoben. Privezal je ko-a k stebru pred dvoriščnimi vrati in "pil v h:šo. Več zemljišč, ki so bila oko-Alagloirinega, je bile njegovih, vendar : je že dolgo poželjivo gledal tudi za nim posestvom. Dvajsetkrat ga je že ■.el kupiti, toda vsakikrat je starka nje-vo ponudbo odbila. -Tu sem se rodila in tu bi rada umrla«, m je vselej odgovarjala. Danes jo je dobil pred vrati, kjer je lu-a krompir. Sedem križev in dve leti je nela na hrbtu, suha je bila, zgubančena, 'a nri delu še zmeraj kakor mlado delo. Chicot jo je prijazno potrepljal po rbtu in sedel k njej na klop. Mo, mati, kako je z zdravi jem? Vse v redu ?« živi se. Tn vi, oče Prosper?« Trga me, drugače se pa ne morem pritoževati.« f jPOO.« Ničesar drugega ni rekla. Chicot jo je h dela opazoval. Njeni prsti, ki so otrpli nalik rakovim škarjam, so kakor Kle-- pobirali krompir iz košare. Naglo ga ie lupila in metala v vodo. Tri kokoši so priletele in brž odnesle dolge olupke. Chico-'nv obraz je postal nemiren, kakor bi Spominjamo samo na reparacije, ki jih novi nemški rod s Hitlerjem na čelu noče plačati, na zvezo Nemčije s Sovjetsko unijo. Stalno napeti svetovni politični položaj ne pusti, da bi se razburkano gospodarstvo pomirilo. Nikakor tudi ne gre podcenjevati rovarje-nja 1H. internacionale. Prvi znak krize je bil padec cen kmetijskih in industrijskih artiklov. Kljub padajočim cenam so rasle zaloge. Zato so se pričele ustavljati tovarne. Danes imamo na svetu nad 21 milijonov brezposelnih, kar daje netiva levičarskim strankam, dočim tekajo kapitalistični nomadi iz ene države v drugo, ne vedoč, kam naj varno spravijo -vo-je kapitalc. Tudi široke plasti srednjih slojev je potegnil val nezaupanja s seboj in je prišlo do valutne krize. Dolar se je pričel majati, zato hiti vse v Švico in Francijo, da kupi zlato v palicah po 1 kg težkih, ki stanejo 37.000 Din. Ce kdo sam nima dovolj denarja za eno palico, jih več njih kupi eno. da jo raz-žagajo in shranijo zaklade. Prav posebno so priljubljeni danes razni zlatniki. Beg od denarja je povzročil tudi padec delnic in državnih papirjev, kar je imelo za posledico ostre odredbe na mejah, ki so zelo otežkočile gospodarsko življenje. Namesto Panevrope imamo v Evropi dve dvanajstorici držav, ki si stoiita sovražno nasproti. Tak je danes položaj. Ce hočemo najti izhod iz krize, moramo najprej odstraniti vzroke. Toda, kako? Znamenit nemški gospodarstvenik toži. da »leži težava ozdravitve današnje krize baš v tem. da bolniki nočejo jemati naših zdravil«. Takega bolnika je hudo zdraviti. Podobne razmere so tudi v Jugoslaviji, samo da se pri nas vsa kriza odigrava v omiljenejši obliki. Jasno se izraža naša kriza v padcu blagovnih cen; od 1929 do 1931 so padle cene za eno tretjino, malo pod nivo pred vojno. Nadalje moramo še vedno računati s padajočo tendenco. Pri nas je treba predvsem upoštevati, da so padli kmetijski pridelki daleč ood predvojni nivo, dočim so cene industrijskemu blagu še vedno 10 odstotkov nad nivojem. To so tiste škarie, ki so značilne za našo agrarno krizo. Ker je kupna moč kmeta nopustila, je postala tudi industrija nedonosna. Podietja so ustavila obrate in postavila delavce na cesto. Beda brezposelnih, ki je drugod še hujša, se pričenja tudi pri nas. Da je naša kriza zgolj prehodnega značaja kaže okolnost, da se je število konkurzov v zadnjih letih zmanjšalo. Delnice podjetij so padle povprečno za 22 odstotkov, lesne industrije celo za 44 odstotkov. Na padec vrednostnih papirjev imajo vpliv pretežno tuje borze. ker na naših delnice ne kotirajo. Prav tako je z državnimi papirji, čeprav so ti znatno manj padli, le za 12 do 14 odstotkov. Da je temu tako. kaže jasno notacija Blaira v Ne\v Yorku (37%). doma pa 46%. Zaradi krize je pade! tudi naš izvoz od S na 5 milijard Din. Tega ie kriv predvsem skrajni agrarni protekcionizem evropskih držav. Tudi pri nas se je pokazala kriza nezaupanja, zlasti po padcu funta. Tedaj s-o se tudi začele težave bank. Banka je postala mišjelovka: noter greš lahko, ven pa ne. Tega nezaupanja so mnogo krive tudi banke same. ker so opustile zlato klasično pravilo: Pri kratkoročni pasivi naj bo tudi aktiva kratkoročna. Ne meneč se za ta denarni zakon so vlagale banke denar v obliki dolgoročnih posojil. Dinar je stabiliziran in pokrit preko zakonite potrebe (25%) v zlatu s 33.8% z drugimi kritji pa celo skupaj 36.48%. Džko je sicer prerokovati, kako bo nadalje. vendar se da z vso gotovostjo standarda. Vztrajali smo in bomo! Ali bomo mogli tudi naprej? Za enkrat ni nobenega razloga za negativni odgovor. Za jamstvo nam služi št°dnja v državnem proračunu, ki znaša 2H m lilija rdi Din mani. Prav ta uravnovešeni proračun ie ni»bol?č, poscbio toplo pa debate iz Kranja (»Zarja«), iz Maribora (»Nanos«), iz Trbovelj (Orjem), iz šiške (»Zora«), dalje delegate Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov in »Soče«. Izrekel pa je pozdrav tudi očetom, materam, bratom in sestram onstran mej in vsem rojakom po svetu. V nadaljnjem govoru je predsednik navajal, kako je prišlo do ustanovitve »Tabora« in poudarjal, da je danes orgrr.iza-cija središče emigrantskega delavstva. Emigrantsko vprašanje je danes predvsem socijalno vprašanje, vse kulturno delo in prizadevanje »Tabora« je samo sredstvo za rešitev tega vprašanja. Predsedn k g. Božič se je nato spominjal dveh odličnih pokojnikov, nadškofa dr. Sedeja in pokojne-nega voditelja tržaških Slovencev dr. Sla-vika. Važna pridobitev v življenju emigracije je bila ustanovitev zveze, v katero so stopila društva po vsej državi. Po obširnem predsednikovem poročilu, ki je bilo polno ognja in ljubezni do enrgran-tov in domovine, je podal tajniško poroči o g. Škrab, ki je poudarjal, da je šla težnja organizacijskega delovanja v pretekli poslovni dobi za tem, da ostane rojakom, ki so zapustili svojo grudo, zavest njihove prave domovine. Društvo je intenzivno de lovalo na soeijalnem in karitativnem polju. S pomočjo nabiralnih akcij in prireditev je zbiralo denar in blago, ki sta se razdelje-\ala med najbednejše. Iz podrobnega društvenega delovanja je razvidno, da so bii1' ustanovljeni razm odseki, od katerih so nekateri kmalu ugasnili, drugi pa kažejo do- volj življenske sile. Ustanovljeni so bili: prosvetni, dramski, godlbeni, turistični, ženski, narodno-ob ram brni in hranilni odsek. Tajnik je nato poročal o delovanja.' posameznih odsekov. , H!a-4a!n:ško poročilo je podal g. Kolarie, z cl upravo prenoc tč je poročal g BenSa, gospodarsko n ločilo je podal g. M:kolj, o karitativnem delu je govorila tajnica gdč. Lenarjeva, o delovanju pevskega odseka njegov pevovodja g. Venturini, o ženskem odseku gdč. Lenarjeva. Po poročilih posameznih funkcijonarjev so sledile volitve in je bil izvoljen nastopni odbor: predsednik Ladislav Božič: podpredsednik Saša Štre-kelj: tajnik Gašparič: tajnica Franka Škrabova; blagajnik I. Ito kolarič; blagajnik II. Valentin Petaros; odborniki: Kju-der, Ferdo Briščik, Lojze Kosmač in Karel Cuder. Revizorja sta Andrej Bensa in Ivo Višnjevec. Za dramski odsek je bil izvoljen Vekoslav Figar, za mandolinistični odsek Ferdo Briščik, za turistični Milan Gregorc in za literarni Ivo Barišič. Občni zbor je nato raz.j avijal še o nekaterih aktualnostih in j^ bil kmalu po 12. uri zaključen. Mariborska nedelja Maribor, 24. aprila. Današnja nedelja je bila prav pusta. Ves dan je bilo oblačno in tako željno pričakovanih sončnih pomladnih dni ni od nikoder. Mariborčani se sicer niso dali motiti in so kljub temu pohiteli v pomlajeno okolico, ki se je šele nedavno rešila zimskega oklepa. Glavna izletna točka je bil danes Sv. Urban. Pa tudi Kamnica, Meljski hrib, Radvanje in Limbuš se zaradi poseta niso mogli baš pritoževati. Prijatelji belega športa so se zbrali danes dopoldne k svečani otvoritvi teniške sezone, ki je bila združena z otvoritvijo novih najinoderneje urejenih teniških igrišč I. SSK Maribora. Številni udeleženci te interne svečanosti so bili nemalo presenečeni, ko so zagledali kakor miza gladka igrišča, obdana od okusnih nasadov z lepimi, z belim peskom posutimi stezicami. Skoro gotovo ni v Jugoslaviji lepšega igrišča! Popoldne je zagrnila precejšnja množica Trg svobode, kjer se je vršila tombola Pomladka Rdečega križa. Lepi dobitki so privabili marsikoga, da je potrpežljivo čakal dve uri in na koncu nevoščljivo gledal soseda, ki jo je vesel mah-nih domov kot srečnejši dobitnik. Kriza se pozna skoro da tud; v policijski kroniki Mariborčani so zadnje čase kar pridni in mirni. Niti s pijanci policija nima več mnogo opravka. Le neka Marička, na policiji že bolj slabo zapisana, se ga je tako ca-vlekla, da so jo morali samotež spraviti v zapor. Zvečer so gostilne in kavarne sicer nekoliko oživele, toda pravega razpoloženja ni nikjer, ker se razgovori sučejo lc okrog križev in težav. Pianist Ivan Noč o sebi Drevi bo v Unionu koncert našega nadarjenega pianista g. prof. Ivana Noča, ki je žc ponovno dosegel doma im v tujini lepe uspehe in sc uveljavil kot odličen rc-produiktivni umetnik, (i. prof. Noč je ljubeznivo odgovoril na naša vprašanja: Na ponedeljkovem koncertu imata na programu nekatera neznana imena. V kateri smeri delujejo ti komponisti? Pri nas sta povsem .lezn^na Labuns>ki in Vladigerov. Prvi je mlajši modemi poljski komponist. Živi v Parizu in je tam usta- novil društvo mladih poljskih glasbenikov. Fantastični ples, ki ga bom izvajaL, je tehnično zelo težak. Sicer pa Labunski ni eks-trem.no moderen. Njegove skladbe nas nekoliko spominjajo poznih romantikov. Pančo Vladigerov je mlad bolgarski komponist, ki je v kratkem času zaslovel zlasti v Nemčiji. Vse njegove kompozicije zahtevajo ogromno tehniko, so polne tehničnih problemov, ki se pa pojavljajo največkrat še le pri izvajanju v predpisanem tempu. Včasih bi si človek želel kar štirih rok. da bi lahko pravilno podal ideje teh kompozicij. Nedavno ste koncertirali v Pragi? V Pragi je silno razvito glasbeno življenje: ni ga skoraj dneva brez dveh ali treh koncertov. Niti zdaleč nisem pričakoval takega uspeha, kot s-em ga imel, zakaj Praga slovi po svojih ostrih kritikih, kar ni čuda, ker so navajeni svetovnega standarda, odkar koncertirajo tam največji svetovni mojstri. Zato sem ponosen, da so mi vsi praški Listi priznali najodličnejše kvalitete. Ali imate po koncertu v Ljubijant še kak koncert drugod? Po koncertu se odpeljem v Beograd, kjer bom igral z orkestrom kraljeve garde koncert Čajkovskega. To bo moj zadnji koncert v tej sezoni, prvi koncert v jesen: pa bom imel v Mariboru v prid dočjega doma kraljice Marije. Ali pripravi jate kakšno skladbo? Sedaj se bavim s koncertno priredbo orgelske tokate f dur I. S. Bacha, ki bo. kakor upam, do jeseni dobila končno formo. To skladbo bom izvajal na vseh koncertih v prihodnji seziji. imel nekaj na jeziku, pa se ne upa povedati. kaj. Mati Magloire, recite mi . . Kaj bi radi?« '•Ali še zmeraj nočete prodati svojega posestva ?« »Iz tega ne bo nič, saj sem vam že dostikrat povedala. Ni vredno tratiti besed.«' - Nečesa sem sc spomnil, kjer bi oba lahko zaslužila.« »In to bi bilo?« -Poslušajte! Vi bi mi posestvo prodali, a vendar bi bilo vaše.« Starka je nehala lupiti krompir in uprla svoje žive oči z nabreklimi vekami v krč-marja. On pa je nadaljeval: Naj vam pojasnim: Vsak mesec vam dam sto in petdeset frankov. Saj me razumete? Vsak mesec vam prinesem petdeset tolarjev! Drugače se pa ne bo nič iz-premenilo, čisto nič. Tu boste stanovali in za nič se vam ne bo treba brigati. Eklino vaše delo bo to, da cd mene vsak mesec vzamete denar. Premislite dobro!« Veselo jo je pogledal. Starka ga je nezaupljivo premerila in iskala pasti, ki naj bi bila skrita v njegovih besedah. Potem ga je vprašala: »To bi bilo zame dobro. Kaj pa boste vi imeli od posestva?« "Za to vam ni creba skrbeti. Na posestvu ostanete, dokler vam bo Bog dal živeti. Na svojem boste. Le pri notarju boste morali podpisati, da bo po vaši smrti posestvo moje. Otrok nimate, za ne- čaka vam pa tudi ni. Premislite moj predlog! Vsak mesec vam ponujam petdeset tolarjev, posestvo bo pa vendar ostalo do smrti vaše. To je za vas čisti dobiček.« Starka se ie začudila, vznemirila, toda odločiti se le ni mogla. »Saj ne pravim, da ne maram. Samo vse moram dobro premisliti. Pridite spet čez teden dni. Takrat vam odgovorim.« Oče Chicot je šel, vesel kakor vladar, ki si je osvojil novo kraljestvo. Starka Magloira se je zamislila. Vso noč ni mogla zaspati in štiri dni jo je ob tej neodločnosti kar mrzlica tresla. V krčmarjevem predlogu je čutila nekaj nenavadnega in hlepela je po petdesetih tolarjih na mesec, po zvenečem denarju, ki ji bo padel v krilo, ne da bi ji bilo treba iztegniti roko. Poiskala je notarja in mu vse povedala. Priporočil ji je, naj Chicotovo ponudbo sprejme, le da naj zahteva namestu petdesetih sedemdeset tolarjev na mesec, ker je njeno posestvo vredno vsaj šestdeset tisočakov. »če boste živeli še petnajst let«, je dejal notar, »bi vam tako plačal za posestvo le pet in štirideset tisočakov.« Starka je vzdrhtela ob misli, da bo dobivala vsak mesec sedemdeset svetlih tolarjev. Vendar je bila še zmeraj nezaupljiva, bala se je tisočerih reči, ki jih ni mogla predvideti in skritih pasti. Ni se mogla odločiti in vso noč je premišljala in se vpraševala, kaj naj stori. Naposled se je odločila, da bo dala napisati prodajno pogodbo in vsa motoglava, kakor bi bila popila štiri steklenice novega vina, se je vrnila domov. Ko je Chicot prišel po odgovor, se je sicer pustila prositi, sama pri sebi pa se je le bala, da ji morda ne bo hotel plačati po sedemdeset tolarjev. Naposled, ko jo je še zmeraj nagovarjal, mu je povedala svoj predlog. Presenečeno je skočil pokoncu in odvrnil, da rajši kar gre. Da ga pomiri, mu je začela praviti, kako dolgo še misli živeti: »Komaj še pet ali šest let. Zdaj sem v triinsedemdesetem. pa nisem prav nič trdna v nog~ah. Malo pred vašim prihodom sem mislila, da je že konec. Bilo mi je. kakor je vse v meni votlo. Nesti so me morali v posteljo.« Chicota pa ni bilo mogoče tako lahko prepričati. »No, no. botra, še sto let boste doživeli, še za mojim pogrebom pojdete.« Ves dan sta se tako dajala. Starka ni popustila in gostilničar se je moral vdati za sedemdeset tolarjev. Drugi dan sta podpisala prodajno pogodbo. Stara Magloire je ob tej priliki popila deset kozarcev jabolčnika. Tri leta so minila. Starka je bila še ko riba v vodi. Prav nič se ni postarala, a Chicota je lomil obup. Videlo se mu je. da plačuje že pol stoletja, da ga je starka prevarala in uničila. Včasih jo je šel obiskat, kakor bi šel na polje gledat, ali že zori pšenica. Vsakokrat ga je sprejela z zlobo v očeh, kakor da je srečna, da se lahko iz njega norčuje. Toda on je vselej brž skočil na voz in sam pri sebi preklinjal: »Ali te še ne bo vzel vrag, nesreča stara!« Ni vedel, kaj naj napravi, če jo je zagledal, ga je prijelo, da bi jo zadavil. Nekega dne jo je obiskal in si pomel roke kakor tisti dan, ko ji je prvič prigovarjal. naj mu proda posestvo. Ko sta se že nekaj časa pogovarjala, ji je dejal: -Botra, povejte rm vendar, zakaj nikdar ne kosite pri meni, kadar pridete v Epre-ville? Vsi že o tem jezika jo. Pravijo, da sva se skregala. To mi ni všeč. Saj veste, da vam ne bi bilo treba plačati. Kosilo več ali manj. Dajte, oglasite se, prav vesel bom.«' Staro Magloire ni bilo treba dolgo prositi in ko se je drugi dan pripeljala s hlapcem v trg. je pustila konja v Chicotovi staji in prosila za obljubljeno kosilo. Krčmar je bil vesel in ji je stregel kakor bogve kakšni gospe. Vsega, kar je premogla shramba, je prinesel na mizo. Starka pa je le malo pojedla, saj se je že v mladosti naučila skromnosti i-n je živela samo ob juhi in koščku kruha z maslom. Chicot ji je razočaran ponujal. Starka pa ni nič marala: še za kavo se je zahvalila. Potem jo je vprašal: »Kozarček vam pa ne bo škodoval, kaj?« »To prej«, je pomislila, »tega se ne branim.« DOGODKI FO ŠIRNEM SVETU Novo življenje starih tankov in avtov Zgoraj: Star angleški tank, ki ga je našel neki francoski delavec na francoskem bojišču in iz katerega je napravil sicer nekoliko tesno, toda ceneno stanovanje. Spodaj: Stroj za žaganje drv, ki ga je skonstruiral neki brezposelni delavec v Rothenbursu iz starega avtomobilskega motorja. Z razorožitvene konference t % M" Govor ruskega vnanjega ministra Litvinova Mac Donaldov prihod v Pariz Na pomenek s Tardieujem je angleški ministrski predsednik prispel v Pariz z aero-planom angleške vojne mornarice. Vozil se je v odprtem aparatu in ko so ga opozorili. da bi se med poletom lahko pošteno zmočil, je veselo odvrnil: »To je vendar polovica užitka pri vsakem poletu!« Vas naprodaj V nekem velikem pariškem dnevniku se je te dni pojavi! oglas naslednje vsebine: »Proda se vas v Bourgogni zaradi razljude-nosti. Cena 500.000 frankov.« Vsi, ki so čitali inscrat, so neverno zmajevali z glavo. Vendar se je začelo ogromno povpraševanje v oglasnem oddelku, nakar se ie pred radovedneži razvila tragedija naselbine, ki je kljubovala viharjem časa dva tisoč let. v katerih se jc cvetoč kraj spremenil v mrtvo vas. \aselb:na se imenuje Aubčpine in je po zgodovinskih ugotovitvah stara polnih 2000 let. V zgodnjem srednjem veku je kraj nudil burgundski.m kmetom dobrodošlo zavetišče pred ropi po vojaških oddelkih, ki so plenili po deželi. Samotni položaj naselbine, ki je bil svojčas občini v prid, pa je postal v modernem 20. stoletju usoden za njen nadaljnji obstoj. Najbližnje mesto je oddaljeno 35 km. Zemlja v tem kraju jc slaba, neugodne zveze ovirajo njeno izboljševanje s stroji :n drugimi civilizacijskimi pripomočki. Tako se je ljudstvo polagoma naveličalo kraja, ki mu ni mogel nuditi nobene privlačnosti, za konkurenco pa ni bil ustvarjen. V poslednjih desetletjih so se prebivalci trumoma izseljevali. Pred približno 10 leti je bilo v vasi še 177 duš, a tudi ti ljudje so se polagoma izselili v druge kraje, tako da sta ostali samo še dve rodbini. Vse hiše so zapuščene. Zdovi dobivajo razpoke, omet se kruši s sten in veter žvižga skozi razbita okna. Okoličanu imenujejo Aubčpine »vas strahov« n si pripovedujejo vsakovrstne izmišljotine o preteklosti naselbine. l>ve družini, ki sta mislili, da jma bo mogoč obstanek v tej za-puščenosti in samoti, sta zdaj sprevideli da ne moreta vzdržati sami m prodajati vas za pol milijona frankov. Hiša strahov V malem mestu Intra ob Velikem jezeru v Gornji Italiji imajo veliko senzacijo: hišo, v kateri straši. Tako vsaj pripovedujejo preprosti Intračani V družini Maestroni. ki sestoji iz staršev in petih otrok, je 17-letna hči Rosetta mahoma zbolela za čudno boleznijo, ki se očituje s težkimi živčnimi napadi, med katerimi tako kriči, da leti vsa soseska skupaj. Najbolj čudno pa je to. da so med temi napadi neznane sile trkale na vrata, jih odpirale in zapirale ter uganjale vsakovrsten trušč. Zdravnik, ki je zdravil dekle, je slučajno spiritist in je menil, da je pacientka izboren medij, ki priklicuje v transu stotine duhov k sebi. Toda Maestronijevi niso hoteli nič slišati o »silah iz četrte dimenzije« in so pozvali orožnike, da bi napravili njihovemu početju konec ter jih spravili za zamrežena okna. Orožniki so prišli, cela četa, in so zasedli vse vhode in izhode ter sobe tako na gosto, da bi miš ne pritekla in utekla neopažeha. Ni bilo treba dolgo čakati, da je bolnica spet dobila svoj napad — in istočasno se je pojavilo ropotanje in loputanje z vrati. Takoj so pritekli orožniki od vseh konccv skupaj — toda nagajivcev niso odkrili. Zaman so preiskali vse kote. Družina Maestroni se je preselila v drugo hišo. bolnico so spravili v bolnišnico in ?hiša strahov« sameva ter se je vsakdo izog ba v kolikor mogoče širokem loku. Brat in sestra Razkošje in beda živita v filmskem mestu HollvNvoodu drug gb drugem. Značilno je. da so filmsko d:vo Mae Murrav. ki jc pred kratkim od Foxove družbe preje'a milijon dolarjev odškodnine, sedaj obsodili, da mora plačati vse stroške, ki jih jc imea občina za obleko, prehrano in bivanje njenega — brata v mestni ubožnlc.i... Obdavčenje zakonov brez otrok Rimski poslanski zborn:ci je bil predložen načrt, ki predvideva državno obdavčenje zakonov brez otrok, če bo zadevni zakon sprejet ah ne. še ni gotovo. Državni tajnik za notranje zadeve Arpinati vsekako ne soglaša z njim in pravi, da ni mogoče smatrati zakonov brez otrok za ue-moralne ustanove. S takšnim obdavčenjem bi država mnogokrat samo pomnožila nesrečo. Pasji kožuhi — dernier eri V zadnji zimi so postali najmodernejša moda pasji kožuhi. Pravijo, da so jih pripeljali iz Mandžurije v Ameriko in od tam tudi v Evropo. Baje so v ta namen odrli nad milijon psov. ki so pri tem pokazali, da umejo biti koristni še za kaj drugega kakor za čuvaje pri hiši. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Skrivnosti ameriške tajne policijske službe prične priobčevati v prihodnji številki ^ ponedeljsko „Jutro" Svečana otvoritev ogromnega mostu v Sidneyt* Sprevod simboličnih likov na bogato okrašenem tovornem avtomobilu. V Sidneyu, velikem avstralskem pristanišču so svečano otvorili najtežji in najdražji most na svetu Iz akvaristove torbe O tujerodnih mrenah in drugo. Ker so nekatere mrenice Azije ln Afrike precej trdne in ker prenašajo prav nizko temperaturo, kakih 12 stopinj, ker so v vsakem pogledu skromne in se zaradi svojih velikih srebrnih izbočen li lusk posebno lepo svetijo, ne bo odveč, če opišem nekoliko vrst teh ribic onim akvar,-stom. ki se še niso baviii z njimi. V prvi vrsti .priporočam mreno pritlikavko (Barbus phutunio). To je mala m-reniea. slična rdeči mreni, le z močnejše izbočenim hrbtom in trebuhom. Luske .-o zelo vel;ke in v svetlobi se lesketajo kakor dragulji. V višini pobočnic, tilk za škrgami in nad trebušno plavutjo sta .ve temni okrogli, jeklenomodro se svefika-.ioči mali pegi. Gobček je majhen in mu. o poševen. Hrbtna plavut je rumenordeča ri temno obrobljena, ostale .plavut.; so rumenkaste. Mrena obrobljenka ("Barbus vittatus) je malo večja kakor mrena pritlikavka in doseže največ -1 cm dolžine, život je podolgovat i.n vitek. Vzdolž pobočnice ima svetlikajoč se srebrn trak. Tik repne : 'a-vu.ti je orna okrogla, rumeno obrob' "ja pičica. Na dolnji strani hrbtne plavuti :.e rumeno rdeča pega, ki je obrobljena s po-čeznirn črnim, ua zunaj rumenim i.ak>m. Dvo.pegasta mrena (Ba.rbus tletol je malo manjša in svetlejša kakor rdeča mrena na vsaki strani z dvema pegama, ena pred •rep.no plavutjo, druga pa za š-krga.ni. Ta mrena je še bolj občutljiva, še bolj ..ožna je mrena šarenka (Barbus geliust >. malajskih otokov. Ribica je prozorna in ima razne počezue. podolgovate in okrog'e umne pege na životu. Tudi peteromarogasta mrena zahteva več toplote, ker je v na-lajskih vodah doma. Sveti se rdečkasto srebrno in smaragdno zelenkasto '-ia 2 tipalki kakor naš globoček. Malo manj občutljiva, dasi lz ek ■č.t>~i-jalnega pasu. je d vomarogasta mr-oa (Barbus lateristriga) s tipalkami. Ena ma-roga se vleče paralelno škrgam, druga pa od hrbtne plavuti k trebušnima pljvut i-ma. Vzdolž pobočnice od druge ma.roee do repa ima temno črto. nad podrepno plavutjo neregularno pegico, na repu pa oče-su slično piko. Je še mnogo vrst takih mreaic. ki so več ali manj vse skromne v vsakem pogledu. .Mrenice spoznamo najbolje na velikih bleščečih se luskah, po -narogah, po predrepnih pikah ali pa po tipalkah. Večina njih prenese, kakor že omenjeno precej nizko temperaturo. Prav rade drs*e v ribogojnicah, nekatere pri sorazme-no •nizki temperaturi. Jmel sem parček rie::ih mren, k: je začel -svatbo v aprilu, a v vodi s 13 stopinjami. Pripravil sem jima mali akvarij, ga napolnil z vodo in nitkasto algo in spustil parček vanj. Samec je gonil ikrnico skoz goščavo, kjer sta .dr stila. Ko sta odnehala, sem ju vrnil v prejšnji akvarij. Med nitkastim; algami ln me i kamenjem sem našel mnogo iker in c/m-zoval sem nadaljnji razvoj. Leptga dne sem videl, da tiče majcene vejici podob ne žrvalice na stek!-'h -in aigah. Drugi "n tretji dan so pa že plavale kakor ribice in v 3 mesecih so bile rdeče mrenice ž<- > cm dolge. To vse pri temperaturi med 13 d< 15 stopinj. Mladež sem hrau.il s p 'sc i d i aom št. 000. Akvaristi, ki opazovati drstenje še to pomlad, naj si nabavijo parček rdeč.: mren, katere go„..;o noogoj; Evr- že od davna doma. V akvariju takoj drste. kakor n. pr. naš pezdirk, ko mu Jan •» školjko v ribogojnico. Opozarjam, da mora biti akvarij gosto zaraščen, z uebelejšir kamenjem na dnu. sicer pojedo starš", ikr-in pozneje tudi umle ribice, če jih ne o. straaiimo. Mre.iiioa.rn ekvatorialnega pas. moramo ogreti vodo na 22 stopinj. Po?h-goma se pa. tudi take mren: :e n sploh toplovodne ribice privadijo na nižje temperature. O. S. NB. Klub akvaristov v Ljubljani bo razstavil ribogojnice na velesejmu in pros sveje člane za obtllno udeležbo. Prijave d ■ t. maja. Klub bo naročil tudi v tekočin letu razne ribice v inozemstvu, člani kit: ba naj izvolijo naročiti ribice, katere -". želijo, uo o. maja t. 1. — Odbor. .iS hvalijo najbolj Debeli ljudje dosezajo z vestno upoi-a b naravne Franc Jožefovec grenčice izdat'" • iztrebljenje črevesja brez vsakega oap^n Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokov njakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu. revmatizmu. kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom - Franc Jožefove« vode. Franc Jo-žefova« grenčica se dobi v vseh lekarna l drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vsak naročnik Jutra" je zavarovan za 1 Poklical je na ves glas: Rozalija. prinesite najboljšega, onega s tremi zvezdami.« Dekle je prineslo veliko steklenico z lepim napisom. Napolnila sta dve čaši. »Pokusite, botra, to bo nekaj dobrega.« In ženica je začela srebati v majhnih požirkih, da je bil užitek daljši. Ko je iztekla poslednja kapljica, je pritrdila: •Pa je res dobro!« Ni še dogovorila, ko je Chicot že napolnil drugo časico. Hoteia se mu je zahvaliti. toda bilo je že prepozno in morala je čašo izpiti. Nagovarjal jo je. naj popije še tretjo, toda uprla se mu je. Krčmar pa ni popustil. »Saj je kakor mleko. Vsak dan popijem deset, dvanajst kozarčkov, pa ga še ne čutim ne. V grlo gre kakor sladkor. Vse se raztopi na jeziku in nič ne pride v glavo ali v želodec. Boljše je od vsakega zdravila.« Ker ji je dišalo, je popila še pol kozarčka. Chicot pa je velikodušno dejal: »Če hočete, vam dam majhen sodček takega žganja s seboj. Da boste vsaj vedeli, da sva prijatelja.« Starka ni rekla »ne«. Vrnila se je malce okajena domov. Drugi dan je spet prišel krčmar in pripeljal s seboj sodček za starko. Takoj je morala pokusiti. da se prepriča, ali je ista vrsta, ki jo je piia prejšnji dan. Pri slovesu ji je rekel: »Ko bo sodček prazen, mi povejte. Še imam takega in ni vas treba biti sram. Kaj pa je sodček žganja! Čim prej bo prazen, toliko ljubše mi bo.« Po štirih dneh se je spet vrnil. Starka je sedela na pragu in drobila kruh v juho. Stopil je k njej in ji je! govoriti v lice. Takoj je zaduhal vonj po žganju in obraz se mu je zjasnil. »Ali daste še meni kozarček?« jo je vprašal. In trčila sta dvakrat, trikrat. Kmalu so začeli ljudje v okolici pripovedovati, da botra Magloire skrivaj pije. Enkrat so jo dobili v kuhinji, drugič na dvorišču, tretjič celo na cesti, kjer je ležala pijana do nezavesti, da so jo morali nest.i domov Chicot je ni več obiskoval, kadar pa so o njej govorili, je žalostno mrmral: »Ali ni hudo, če se človek na starost izgubi. Takemu ni mogoče pomagati. Kako se bo le končalo?« In končalo se je slabo. Preteklo zimo ob božiču jo je vzelo, ko se je upijanila in v snegu obležala. Oče Chicot je podedoval posestvo in dejal: »Prismoda! če se ne bi bila zastrupila, bi bilo posestvo še deset let njeno.« (Prevel B. R.) Ovadij Savič: Konjski tatovi Mladi sovjetski pisatelj Ovadij Savič se je bil rodil 1S96 v Varšavi. študiral je v Moskvi in ob izbruhu revolucije postal vojaški Igralec. Kot tak je nekaj časa sodeloval pri gledališki skupini Ko-misarževskega. literarno se je pričel udejstvovati 1. 1921. Napisal je knjigo novel -'Kratek stik« roman >Vanjka - Vstanjka*, zadnje njegovo delo pa je fantastičen roman >\Tamišljeni družabnik r. že tretji dan je deževalo. Nad vasjo Ko-renjevo so se podili temni oblaki. Reka je narasla, delala vrtince in se na površini penila. Breze so pobesile svoje veje, dTi molči in me ne uči. ka naj delam. Konja bom kupil, prav nalaš^ ga bom kupil, peljal ga bom po vsej va>i in glasno vsem povedal: da, vidite, jaz — Semjon«v oče — sem kupil ukradenega konja. Jaz sem tat Evo vam vaše nove države, dragi kmetiči.« In če me bodo zaprli. se bom vrgel sodniku pred noge: oprostite mi, za Kriščevo vo3o, oprostite5 vse vam povem in tudi to, da me je moj sin. moj Sjomka, vaš načelnik milice, ta capin, nagovarjal k temu. Srce mi krvavi zavoljo njega: jaz pomagam njemu, on pa meni. Samo tako na videz sva se sprla.i. Z glasuim smehom je prenehal. Semjon je iztegnil roko, da bi odrinil očeta izpred vrat: tedaj je skozi druga vrata prišel mlajši sin in ne da bi opazil Semjona. r> Proti koncu tekem za lige Včerajšnje prvenstvene tekme so prinesle Primorju dve, Mariboru in Železničarju pa po eno točko — Prva tri mesta zavzemajo končnoveljavno Ilirija s 14 ter Primorje in Maribor z 11 točkami — Do zaključka manjkajo še štiri tekme Ljubljana, 24. aprila. Tekmovanje za ligino prvenstvo v območju LNP se bliža koncu. Vrstni red sest: h sodelujočih moštev se je od nedelje do nedelje bolj ustaljeval in po današnjih izidih j-e — zaradi podelitve točk med marborskima rivaloma — je za prve tri klube skoraj .ie končnoveijavten. Teoretično so možne sicer še nekatere kombinacije, ki pa se v ekstremih najbrže ne bodo uresmičile. tako da se že sedaj lahko reče, da bodo LNP v tekmah po ligah izstopali Ilirija, Primorje in Maribor. Ta trojica je bila prav m prav ona, k: je bila žc od vsega početka, ko se je začel pripravljati teren za nov način državnega prvenstvenega tekmovanja, določena za to sodelovanje. Preostale štiri tekme, v katerih imata vodilni moštvi še po dva nastopa, najbrže ne bosta povzročili sprememb glede plasmana na tretje mesto. Najvažnejša tekma današnje neddje je bil tkzv. mariborski »derbv«. k' je bi! to pot tem živahnejši, ker je odloča! o tem. kateri izmed mariborskih klubov bo zastopal svoje mesto v tekmah za državno prvenstvo po ligah. I "gibanj a so bila različna in menda je bridka usoda hotela, da se je tekma končala brez zmage in sta si nasprotn ka točki razdelila. Bodisi da je o rezultatu odločalo znanje ali sreča: nogomet je pač igra. kjer vsa mogoča presenečenja niso nikoli izključena. _ Drugi prvenstveni nastop so imeli Pri-morjaž in celjski Atletiki na igršču črno-bclih. Primorje je šlo na to tekmo kot siguren favorit in je kljub številnim rezervam tekmo že pred odmorom z visoko razbko odločilo v svojo korist. Po odmoru so postavili Celjani skoraj enakovrednega nasprotnika, toda menda je prav zaradi tega padla igra na precej skromen nivo: ostal je končno le vtis .da je vsem — sodelujočim in pri tekmi navzočim — kar odleglo, da je igra za ti dve točki, ki sta bili na papirju že ves čas vračunani črno-belim v dobro, končana. Po današnjih tekmah jc Primorje z boljšo razliko golov zopet zasedlo drugo mesto. med tem ko se je moral 1 SSK Maribor vrniti na tretje, kjer bo — po papirnatih računih — najbrže moral ostati. Tabela je ''daj taka-le: Primorje Maribor Železnica; Svoboda Atletiki <■> 8 0 o 9 o 4 5 4 3 0 1 — 1 2 2 4 4 8 26:11 21:11 27:17 15:19 19:23 12:3*1 14 11 Primorje: Atletiki 7:2 (6:1) "ritnorje:' Mika—Jež, Jug II.—Zemljak, So-an, Pišek II.—Jug I., Zalar, Svetic li, Savica, Petelin. Atletiki: Janežič—Goršek, Kranjc—G o-rišek, Hojnik, Stožir, Omcrza, Špat, Končan. Hirschbeck. Rezultat <)>'£ je nien veren olscv. v prvem poca.su je Primorje igralo protj vetru, torej v da".' ko neugodnejših okoliščinah kot v drugem polčasu, ko je imelo veter v Votu, in v .:. !ar s- ie visok rezubai priborilo že v prvi polovici igre. Ta del igre je bilo videti na polju skoro ves čas samo eno moštvo, ki je svojega nasprotnika prisililo k tlom. Taktično tudi ta igra ni bila povsem brezhibna: proti vetru forsirati mestoma polvisoko igro gotovo ni bilo n-a mestu. Obilne plodove je obrodila predvsem dosledno izvajana kombinacija, prepletena i. oobrimi J m ^ in ojačana z umevnimi prenosi ob pravem času in na pravem mestu. Tako so se naglo ustvarjale zrele in prezrek situacijc, ki bi jih bil moral izkoristiti tudi -ajst^ninejši napad \ nr\vp. pomočnikom vetrom, najbrže v dragem polčasu proti vetru sploh ne bodo prišli do besede. Bilo pa je prav obratno! Ves drugi po » as so A' -tik vodili z 1 : 0 in «?jie dobrih deset sekund pred koncem je uspelo Šci.ici izravna- Cel.lani so bili v :<;in delu igre enakovreden nasprotnik in jih ni bilo spoznati Sicer niso umeli izdelati dobrih ugodnih položajev, v polju so pa dali nepričakovano dobro igro. Kolikor so se on: popravi', tolike — in še bolj — »o P rimo rjaši padli. Taktično so začeli s povsem nemogočo igro dolgih predložkov, ki jih je časi in oprezno dejal: s-Kdaj naj konja prebarvam? Ztla.i je že skrajni čas.?: V tem trenutku je ugledal Semjona; zakričal je in klecnil. Semjon se je obrnil in grozeče stopil k bratu: -.Kakšnega konja? Na dan z resnico!« Brat se je umaknil in molčal. Tedaj se jc stari v zadregi nasmehnil in mehko dejal: >No, da... predvčerajšnjim som ga kupil... Moral bi ga prodati, toda barva n.i prava...« Semjon je namršil obrvi in ne da bi pogledal očeta, dejal: »Pokaži!« Oče se je ozrl po sinovih, ka-lPokaži... sicer...« Ko se je obrnil, je ugledal brata, ki sta stala zadaj, pripravljena za boj — skočil le k vratom i3n vtaknil pipo v usta: vsaka sapica — in te ni manjkalo — neskončne podaljšala, tako da je . a d? d le redko prihaja! do uporabljivih žog. Razen tega se v drugem polčasu niso obnesle mlajše moči, s katerimi je bilo moštvo kar natrpano. Začetkoma so »mladiči« zaigrali prav prijetno, zdi se pa. da jim je proti koncu že zelo pohajala sapa. O sodelovanju mladega Mike se ne da kaj povedati. Prejel je dva gola iz dveh prostih strelov, sicer ni imel posebnega posla. Enkrat je bi! deležen ploskanja ob odprti 9ceni, kaže pa, da bo urorabljiv. Branilca sta bila na moč nezanesljivi, krilci so bili, /asti v prvem polčasu, prav dobra formacija, pozneje sta pa Pišek in So-čan popustila. Napad je v prvem polčasu v svoji kompletni sestavi prav ugajal in je /lasti ugodno presenetil z neobičajno odločnostjo pred golom. V drugem polčasu pa je le redko kdaj bi! celota: njegovi sestavni deli pozneje niso več našli medsebojnega stika. Atletiki do odmora sploh niso bili upoštevanja vreden nasprotnik, tembolj ugodno so zato presenetili v drugi polovioi. Kakor pod nekim magičnim vplivom so se spremenili, na mah so pokazali, da tudi nekaj znajo. V borbi z vetrom in /. nasprotnikom so z lepimi kombinacijami pridobivali teren in spravljali nasprotno obrambo v težavne situacije. Obramba jc bila vse bolj zanesljiva, med krilci pa je Hojnik začel sistematično deliti žoge in samo v napadu je manjkalo strelca, ki bi bil tudi iz daljave poskusil srečo. Če bi bilo moštvo že v prvem polčasu zaigralo v takem stilu, bi bil rezultat najbrže zelo drugačen V opravičilo jim šteje tudi okolnost. da so imeli skoraj polovico mest zasedenih z nado-mestniki. V prvih minutah igre dva lepa napada P., ki dasta prva dva zgoditka. Prvega pripelje Šenica Zalar ju na noge. drugega pa doseže Petelin na idealen jugov »center«. Potem četrt ure P. .lenehoma pritiska in doseže kot. Žoga pride skoro do kaz. prostora P. Jug II. zagreši »foufoula« izključil Lyko in enaka usoda je v 19. min. zaradi sličnega prestopka zadela Toldija. V 24. min. je ustrelil Schall sedmi, in v 28. min. osmi in zadnji gol za Avstrijo. Schall je sicer zabil še deveti gol, ki pa ga sodntk ni priznal. Avstrija je bila tudi dalje v premoči, toda te premoči ni več spreminjala v gole. Tekmo je sodil berlinski sodnik Birlem. Občni zbor mariborskega zimskosport-nega podsaveza. V soboto zvečer se ;c vršil v prostorih hotela Orel dobro ob skan občni zbor MZSP. Zastopani so bih vsi klubi, zlasti številno pa SPD Maribor, Ruše in Mežica, nadalje MSK, Rapid, L SSK Maribor in SK Maraton. Občn zbor je bil zelo živahen. Podrobnejše bo mo še poročali. Nov svetovni rekord francoskega plavača Jeana Tarisa. V Reimsu je znani francoski plavač in večkratni prvak Francije Tarii postavil v plavanju na 500 m, prosto, noi svetovni rekord v času 6:01 J/g ter s tem zrušil rekord na isti progi (6:08'-/51, ki ga je branil olimpijski prvak Šved Arne Borg Poročilo o meddržavni tekmi Španijs : Jugoslavija priobčujemo na 1. strani Slaba zaposlitev prekmurskega sezonskega delavstva Zaposlena ne bo niti polovica tistega števila kakor v lanskem letu Murska Sobota, 24. aprila. Velike važnosti za Prekmurje je zaposlitev njegovega sezonskega delavstva. Nikdar pa ni bilo to vprašanje tako v ospredju, kakor je prav sedaj v vsesplošni gospodarski krizi, ko je padla zaposlitev delovnih moči r.a minimum. Menda se nikjer drugod v naši banovini ne čuti pomanjkanja dela tako hudo kakor prav v Prekmurju. Največji odstotek sezonskega delavstva je šel vsako pomlad v Nemčijo, v Francijo in v Avstrijo, ostali del se je zaposlilo v državi predvsem v Baranji in B-ački. Nekateri pa so šli za težake v naša mesta, kjer so dobili zaslužka predvsem pri grad-bah. V prejšnjih letih se je lahko zaposlilo skoro vse delavstvo, ki je prosilo za delo, letos pa se bo po sedanjih računih moglo zaposliti v inozemstvu in doma- največ 43 odstotkov lanskoletnega števila. To je hud udarec za siromašno prekmursko prebivalstvo. Vsako leto so odhajali ob tem času transporti v inozemstvo. Tudi letos odhajajo. a redki so. V prejšnjih letih je bilo mnog solz posla vi jajočih se in odhajajočih v tujino. A letos? ketos žalujejo oni, ki ostajajo doma. Tako se je slika obrnila v enem letu. Koliko jih je letos že šlo? Številke so skromne. Rezultat vseh naporov ob!a«.fevda zaposlijo naše delavstvo, je za er.kra< nastopen: V domači državi je dobilo ^eposlenje 177 oseb, in to no večini poljski deiavci, ki so odšli v Slavonijo in Baranjo; v Avstriji 149 poljskih delavcev, ki so našli delo na veleposestvih v okolici Gradca, predvsem okrog NVildaua: v Franciji 207 ooljsk.h delavcev: v Nemčiji 379 delavcev po posredovanju borze dela v Murski Soboti in Arbei-terzentrale v Ber'inu. Y Francijo pojde še ob koncu maja okrog (>00 delavcev in v Nemčijo 50. S tem pa bo tudi zaposlitev našega delavstva v inozemstvu končana. Precej delavcev bo odšlo ob koncu tega meseca še na državno posestvo Belje. Njih število znaša 1300. Vsi delavci so že izbrani in določeni. Skupno število zaposlenega delavstva bo znašlo okrog 3'jOC proti 6000 v lanskem letu. Da je tako velika diferenca med lansko in letošnjo zaposlitvijo, je vzrok tudi ta, da so lansko leto samo stavbne tvrdke zaposlile 1500 prekmurskih delavcev, dočim j.h letos -.t oodo prav nič. brezno«::ln' « -s* ženskega delavska je 7« Prekmurje udarec, ki bo siromaštvo Trck-murja občutno povečal. Zopet huda nesreča na Krki Iskalci trupel ponesrečenih dijakov bi bili kmalu sami postali žrtve Krke Novo mesto, ?4. aprila. Nenasitna Krka je danes znova vznemirila Novomcščane. Komaj je minilo dobrih štirinajst dni od 'tragičnega dogodka na Krki, ko so trije mladi dijaki zgubili svoje življenje, že se je danes zopet razširila okrog 15. po mestu razburljiva vest, da so se pri jezu mestnega mlina potopili s čolnom vred trije starejši brodniki, ki so iskali trupla ponesrečenih dijakov. Ves dogndek pa tokrat vendarle ni ime! tako tragičnega konca, ker ie bila na mestu hitra pomoč. Brodniki, upokojeni finančni uradnik Fran Bardorfer, občinski sluga Karel Suhi in krojaški pomočnik Tvan Lum-pert, so se kmalu po kosilu podali na delo. Povezali so dva velika čolna in z dolgimi kavi j i iskaii trupla utopljencev. Pri tem pa so po neprevidnosti prišli vsi na isti koncc obeh čolnov, kar }e imelo za posledico, da se je vez. ki je spajala oba čo!na. pretrgala. voda je naglo udrla v oba čolna in ju prevrnila. Nesrečo je slučajno opazil jetniški paznik g. Tebar, ki je o tem takoj obvestil predstojnika jetnišnice g. Barbiča. Ta je poslal v Gasilni dom po dolge vrvi, sam pa je odrinil s svojim velikim čolnom na pomoč. Bardorierju se je posrečilo, da je sam splaval na breg, dočim sta se Suhi in Lumpert ■vrčevito oprijemala prevrnjenih čolnov, ki jih je voda že odnesla kakih 300 metrov dalje od kraja nesreče. G.' Barbič je spravil oba ponesrečenca v svoj čoln ter ju pripeljal na breg, kjer so med tem že pripravili volnene odeje, v katere so zavili premočene brodnike in jih nato prepeljali domov. Dve razbiti glavi - zaradi dekleta Zahrbten napad zaradi ljubosumja na Dolenjskem Novo mesto, 24. aprila. V zadnjih lepih dneh sc jc delo po dolenjskih vinogradih ponovno pričelo. Vse dolenjske gorice so oži vele, delo teče od jutra do mraka. K repi In e moči pri tem težkem opravilu pa daje marljivim delavcem cviček, s katerim gospodarji nc skoparijo. V* Zagreški gori pri Škocjanu in Zburah so bili po raznih vinogradih zaposleni z regolanjem med drugim,i 3(>letni Bovhan Janez in njegov brat Franc iz Male Poljane pri Škocjanu ter ISletni Kirn Alojzij iz Klenovika, občina Šmarjeta. Na večer, ko sc je z delom po vinogradih prenehalo, so se kopači v veselem razpoloženju okrog 2J. vračali na svoje domove. Dno skupino teh ljudi, Bovhan a Janeza, njegovega brata Franca in Kirna Alojza je nekaj časa vodila skupna pot mimo gozda Boršta. Na tej poti sta trojico dohitela Povše Alojzij iz Velikih Poljan in njegov? tovariš Go-renc Jože. Zahrbtno in iznenada sta jih napadla s krampačema. Siloviti udarci bes- 2-Zdaj ..« Oče se je ves prestrašen obesil na Sem-jonovo roko i.n nežno, ljubeznivo, mežika.ie z očmi in grgraje dejal: >Nisem mislil tako ... Pokažem t.i ga... Evo ti... Bila je samo šala . . . Kako sii nagel... Daj proč tvojo pipo... čemu vse to... Vse vkup ni nič vredno... Zato sem ...« Ne da bi ga poslušal je Semjon odločno stopil k vratom, ki so vodila na dvorišče. Ostali trije so se spogledali in šli za njim. Semjon je dobro poznal lego dvorišča; še! je naravnost k veliki stajo. Tam je stnl konj, ki ga je Semjosn po kmetovem opisu takoj spoznal. Brez besede se je opotekel, pogledal ni ne očeta ne bratov i,n odšel nazaj na dvorišče. Tam je sedel na kamen in strmel predse. Oče in brata so ga obkolili. Stari je kašljal in mrmral: ^Glavno je to. da konj ni vreden niti piškavega oreha, niti piškavega oreha, pravim;. Sem.ion je molčal in sklonil glavo še nižje. Oče se je na.g.lo nagnil k Semjonu In zašepetal: ?.Sjom, poslušaj, Sjom! To ni tisti konj. tako m; bog pomagaj, da ni. Predvčerajšnjim sem ga kupil od nekega popotnika, ki je hotel z vlakom potovati dalje. Podoben je onemu, pa ni isti. Prebarvali ga bomo ž drugo barvo in nihče ga ne bo spoznal. Sjom. slišiš, Sjom!? Semjon je obrnil glavo in zastokal: oče in sinova so se v zadregi spogledali. Stari se je počesan] po tilniku in očitajoče dejal: »Otročarije, bogme. otročarije so to.« Obrnil se je k sinovom i,n osomo nadaljeval. Vrag vedi. kako je prišlo do tega?« Spet se je^ nagnil k sinu in ves obupan šepnil: I >čuj, Sjom,. to pot bomo tako napravili.. , Začni tako: Pošlji ljudi, naj gredo iskat, mi bomo pa iponoči gnali konja nazaj i.n ga ostavili na vaški meji, naj gre k vragu, prekleta žival!« Za trenutek je umolknil, potem pa z obžalovanjem in odkritosrčno ponovih ^Glavno je, da mrcina ni vredna niti pi.škavega oreha. Torej, tu imaš mojo roko! Nihče ne bo o tem ničesar izvedel!« Semjon se je vzravnal, pogledal očeta, kakor da ga je šele zdaj spoznal, vstal in vtaknili pipo v usta. Oče je pazno in z odprtimi usti spremljal sleherno njegovo kretnjo; ko je ugledal pipo v sinovih ustih je pomignil ostalima dvema in oba sta se mu obesila na roke. Semjon se ni branil. Pipa mu je padla iz ust, glava klonila na prsi in tako je ves uničen stal med obema bratoma. Oče je pristopil in strogo, brez smehljaja, dejal: 5.Semjon, ne šali se. Pusti to, ti pravim. Pogodili se bomo. Dejal sem ti že: dobil boš konja in stvar bo končana.« Ko ni dobil odgovora, je srdito in s povzdignjenim glasom nadaljeval: s Ali veš, koga si hotel ovaditi? AH sem tvoj oče ali nisem?« Semjon je gledal očetu naravnost v oči in mu enostavno, toda surovo odvrnil: »Pusti me, da grem. Nimam časa, da bi se še delj mudil pri vas.« Brata sta Semjona močno držala, pri tem pa nista odvrnila pogleda od starega. Očetovo lice je spet zasijalo in napol umirjen napol z nezaupanjem je poizkušal sina pregovoriti: »Ta mrcina, — nihče ne bo nikoli izvedel zanjo— prebarvali jo bo- mo in prodali; v kako oddaljeno vas ali pa colo v drugo gubernijo. Stvar je torej v redu!«; Semjon je stal nepremično in resno motril očeta. Požiral je sl.ine in z naporom: odgovoril: >Stvar je tore.j v redu!!« Stari je še enkrat nezaupljivo pogledal svoja sinova, ki sta z neodločno kretnjo izpustila brata. Semjon je globoko dihnil, preteg-nil ude, K.i so mu skoraj zaspali, gledal zdaj enega zdaj drugega in mahoma z vso silo udaril očeta v prša. Stari je padel. Semjon je stekel in med tekom odpel revolverjevo torbo; brata sta ga pri vratih dohitela, planila nanj, ea vrgla na tla ln se obrnila k očetu. Ta je polagoma vstajal, kašljal in pljuval, stopil k Semjonu, ga brcnil s škornjem in kriknil: »Tak si torej! Lastnega očeta hočeš za toži ti? Govori... Zadnjikrat te vprašam: ali me boš izdal?« Na.mestu odgovora je Semjon iztegnil vrat in pričel glasno kričati. Toda kmalu je utihnil, ker sta mu brata zamašila usta. Starčevo lice so pokrile rdeče pege. Pene so ga oblile. s škornjem je brcal sina in tresoč se po vsem telesu vpil: >Po njem! Po njem!'Ubijta ga!« Pokleknil je in zadal sinu prvi udarec... Ko je okradeni kmet prišel do načelnika straže, je dolgo trkal po Kuzlnovih vratih. Ker ni dobil odgovora, je stopil v prazno izbo. odnrl vrata na dvorišče in prestrašen odskočni. Na stopnišču se je od strahu zgrud.il in pričel kakor ženska kričati: hreščece. "'""o in obupno. (B X.) nih napadalcev so pobili takoj na tla Bor-hana Janeza in Kirna Alojza, ki sta obležala na cesti v krvi z velikimi zevajo-či.rrui ranami. Na krik brata Franca Bovhana in > beh ranjencev je prihitel boter pobitega Janeza, ki je oba srn rtn one varno poškodovan« odpeljal s pomočjo posestnika Orcšnika domov in nato v bolnico. Po izjavi Bovha-na Janeza, ki se bori v bolnici s smrtjo, je gojil Povše že dolgo časa jezo do njega. Glavni vzrok napada pa je bilo predvsem Bovhanovo postavno dekle, katero ljubi šc izza šolskih klopi. V isto dekle pa se jc zaljubil tudi Povše, a se ni mogel ničesar nadejati. Ze proti koncu lanskega poletja je prišlo med njima do resneaa spopada; tudi takrat je Povše napadel Bov-hana in mu prizadejal precejšnje poškodbe, ali brez kakih kvarnih posledic. Ljudje sami iz okolice, ki so gledali to njuno medsebojno sovraštvo, si iz tega niso obetali ničesar dobrega. In tako je prišel usodni 20. april, ki bo najbrže stal življenje dvoje mladih ljudi. Isti večer je bi! na sličen način pobit v vasi Zagredu pri Škocjanu 82 letni Šin-vec Janez, doma iz Zaloga pri Šmarje ti. Ko se je vrača! iz vinograda domov, so ga neznani napadalci pobili s krampačo na tla in mu zadali hude poškodbe na glavi. Napadalci so nezavestnega ranjenca zavlekli v neki Hstnjak, kjer je ležal vso noč in so ga šele naslednje jutro našli povsem izčrpanega in so ga prepeljali v kan-dijs-ko bolnico. V mrtvašnici je oživel Sisak, 24. aprila. Na cesti pred Malim Kaptolom so našli te dni nekega moškega, ki ni kazal nika-kega življein za-dobi pogosto še .izmaličen obraz. Toda žene bi se morale zavedati, da bodo imele resničen pomen za kulturo le tedaj, če bodo pomagale prečistiti, poglobiti in razširiti veljavne etične pojme. To je delo, za katero bi morale uporabiti svoje sveže sile. če ne bodo našle novih vidikov in odkrile novih področij kulture, tedaj ni bistvenega pomena, da so postale sodelavke moža. Vse to so opazovanja in razmišljanja le posredno udeleženega človeka. Pozivam vi-sokošolce in visokošolke, da izpregovore o tem vprašanju, kri se jih živo tiče. Ruša Zidar. Sodobna žena v borbi proti prostituciji rv. Kdor se hoče boriti proti zlu, mora poznati najprej njegove vzroke. Vzrok današnji prostituciji je iskati predvsem v ekonomskem momentu, ki je zlasti pri tej gospodarski krizi odločilen v večini primerov. Seveda je tu mišljena samo prostitucija v profanem smislu in ž njo ženske, ki jih moralm kodeks meščanstva zaznamuje za prostitutke. Gotovo pa so bili v vseh časih in so še danes odločilni tudi drugi momenti, ki pa ne pridejo toliko v poštev pri ženah onih slojev, iz katerih se rekrutirajo prostitutke iz ekonomske potrebe, temveč v mnogo več primerih pri ženah iz bogatih slojev. To so ženske, ki zaradi dedne obremenjenosti že po svoii naravi nagibljejo le razvratnosti, ali ki jih dolgočasje, porojeno iz brezdelja in pre-nasičenosti. tira na lov za senzacijami, za novimi spolnimi doživljaji. Težnja po še večjem luksusu jih privede do tega, da često sprejemajo za svojo ljubezen tudi nagrado, dasi se o njih nihče ne bo drznil trditi, da se prostituirajo, čeprav so njih dejanja enaka dejanjem prostitutk, dočim ie njih nagib često še bolj nemoralen. Nekatere teh žen so si pridobile celo nesmrtno ime v zgodovini. Pomislimo samo na kurtizane kraljev, junakov, cerkvenih dostojanstvenikov, ki so bile često središče družabnega življenja in so se za njihovo naklonjenost potegovali celo ugledni državniki. Naravnost neverjetno je, kako je gospa Dubarryjeva očarala blazira-nega Ludovika XV. Dubarryjeva je bila ženska najnižje vrste in se je bratila s pouličniki. Značilen je tudi prizor, ki ga je upodobil slikar Ottway: benečanski senatorji se plazijo po vseh štirih pred kurtizano Akvilino z bičem v roki. Dovolj znano je življenje papeževe hčere Lukre-cije Borgie. še bolj pogosti so pa taki primeri, kjer se žene prostituirajo skrivaj pod krinko dostojnosti. Treba je le. da se ravnajo tako. kakor zahteva današnja morala vobče: skrivaj lahko dela vsakdo, kar hoče, toda ored iavnotjo je tr^ba varovati videz, zakaj javnost ne obsoja dejanja kot takega, temveč le škandal. Pred javnostjo je degradirana celo ločena žena, kaj šele nezakonska mati. Toda to je poglavje zase in kakor že omenjeno, to niso primeri, ki spadajo v profano prostitucijo, kajti dekleta, ki jih najdemo tu, je po večini zaznamovala revščina. Neposredni vzrok, da je dekle zapadlo prostituciji, je gotovo moški. Hirsch-feld pravi, da 50% prostitutk postanejo najprej nezakonske matere, preden se začno uda jati prostituciji. Po večini so to služkinje, ki predstavljajo itak najvišji procent prostitutk. V obupni borbi za košček kruha, ko je postala nezakonska mati in je izgubila službo, se vrže za vrat prvemu, ki re ji ponudi. Predno se zave, je že zapečatena njena usoda. Pogosti so tudi primeri, kakor ga opisuje Dostojevskij v »Zločinu in kazni«, kjer prikazuje prostitutko Sonjo kot žrtev bede svoje družine, katero je upropastil oče pijanec. Sonja gre na ulico, ker s šivanjem premalo zasluži, da bi mogla preživljati svoje brate, sestre in mačeho. In vendar je bilo to za njeno čisto, otroško dušo najhujše, kar bi jo moglo doleteti. Sama sem imela priložnost, spoznati dekle, ki je nastopala kot baletka v varije-teju velikega mesta ter vzdrževala s svojim zaslužkom celo družino. Pogosto slišimo poštene farizeje: »če bi dekle hotelo, bi se lahko tudi drugače preživljalo. Ta obsodba je skoro v vseh primerih krivična. Nobeno dekle ne sklene na koncu učne dobe, da se posveti razvratu. Istotako nima tega namena nobena poštena mladenka, ki pride s kmetov v mesto iskat službe. Vsaka se navadno vrže proč šele, ko jo je življenje privedlo do skrajnega obupa, ali pa je bila speljana po brezvestnih zvodnikih. Z Poznam primer, ko je šlo dekle iskat v večje mesto službe. Naenkrat pride obupno pismo: »Pošljite denar, da bom mogla ven!« Ko so njene tovarišice zbrale denar in ji ga poslale, se je zahvalila: »Sedaj sem se že privadila.« Gotovo je imelo to dekle premalo moralne moči: morda je spoznalo, da si denar laže služi na ta način .morda pa se je udalo usodi iz obupa. Katera gospodinja bi jo pač sprejela v službo, če bi zvedela za njeno prejšnje življenje. A. V. Zveza gospodinj je ponovno zahtevala. da dobi svojo zastopnico v mestnem tržnem nadzorstvu v Ljubljani. Zopet je občinski svet odklonil nieno zahtevo z motivacijo. da po veljavnih statutih to n! mogoče. Milostno pa bodo gospodinjam dopustili, da se udeleže anket, ki se bodo od časa do časa sklicale Ali še vedno mislijo naše Ljubljančanke, da ženam ni treba volilne pravice, ki edina iim da možnost. da se uveljavljajo pri komunalnem gospodarstvu? — O. VelUo število žen v praških občinskih uradih. Zaposlitev žen na praški občini «e približuje ravnovesju moških in ženskih delovnih moči. Važnejše od celotnega od-srotka žen občinskih uradnic pa je uaot-v vitev. kako so zastopane v posameznih oddelkih in plačilnih razredih. Najvišji razred. ki so ga doslej dosegle žene. je 4.. in «iccr v kategoriji socijalno-peda^oškeaa uradništva, kjer zavzemajo žene 2"> od^t. celotnesa osebja. V 5. skupini arhivskih, knjižničnih in muzejskih uradnikov se udejstvuje že 33 odst. žen in v kratkem pride žena na mesto predstojnice. Naraščaj jc tudi v drugih kategorijah velik; znaša pa: v VI. plačilnem razredu pri administrativnem uradništvu 20 odst.. pri pisarniškem uradništvu ."¥> odst. in v \ II. razredu iste skunine celo 44 odst. Romain Rolhmd se je po dolgoletnem oklevanju odločil, di objavi v knjigi svojo korespondenco z Malvido pl. Evsenbu-g-sovo. avtorico »Memoarov idealistkc«. Prvi zvezek teh pisem izide v kratkem tudi v nemškem prevodu. Elizabeta Schuclitova. znana nemška =ocijalna delavka, edina žena. ki je mivvgo let obiskavala nemške moške kaznilnic*, je predavala v Pragi v socijalnem minjstr-s,tvu. Schuchtova je spisala tudi knjigo »Zsznamenovani«. Dr. Else Kienle: »FrauenAus dem Tagebuch einer Arztin. Berlin 10.>2. Ver-lag K.iepenheuer. Iz stuttgartskega procc-sa znana zdravnica opisuje svoje obilne socijalno-medicinske izkušnje in zanimive spomine iz svoje prakse. Na podlagi pne-tresljivib primerov obravnava vprašanje prostitucije, problem trpljenja nezakonske matere in vprašanje paragrafa . Posebno v3žno«t polaga na slikanje razmerja med zdravnikom in pacijentko. Odpuščan ie nameščencev v Norveški zaradi gospodarske krize jc imelo nepričakovane posledice: povišanje števila porok. Obrati so namreč odpovedali vsem nenoročenim nameščencem. Od tedaj ie videti v norveških listih ogromno število ženitvenih oglasov. Mrs. Winnifred Cullis. profesorica na londonski visoki šoli in voditeljica fiziološkega oddelka na »Scbool of Medicine for \Vomen« je predavala na Dunaju v biološkem društvu (Effects of Low Qxv-gen Supplv). Mrs. Cul lis je predsednica Svetovne zveze akademskih žen. Že ve zakaj. — Prijatelj, podedoval si po stricu celo premoženje, zakaj torej ne poravnaš svojih dolgov? — Kaj misliš, da je moj stric vse življenje gara! za to. da bi prišel niegov denar v roke ljudem, ki jih sploh poznal ni? Težke skrbi, lahka pomoč. — To je strašno, koliko denarja zahteva neprestano moja žena! — Kaj pa počenja z njim? —- Kaj bi počenjala? Sai ga ji nikoli ne dam. Mati in hčerka. — Mamica, veš kaj storim, ko bom velika? Omožim se z našim dedom. Tako je prijazen in dober, da si boljšega moža ne morem želeti. — Neumnica, kaj misliš, da ti bom dovolila vzeti mojega očeta? — Zakaj pa ne? Sai si tudi ti vzela mojega očeta. ©GLASI Službo dobi Vsa.ia Seseda 50 par; rji da;»nje nam-o-v« aii m šifro r»» S Dia. 0) Čebelar, vajenca ■vestnega išJfsm. Pomid-be »a naslov: Jak ob Kovač, r^tilna La-mpič, Škofljica. Dolenjsko. 14935-1 Modistinjo d>bro izvež-baao spr»jmem ta>ni. Ponudbe oa oglasni o-ide'ek »Jntra« pod šifro »Perfektna«. 15106-1 Vrtnarja (očenjenpjra) iSčem »a sadni rn zelenja d ni vrt. Po-■mdhe na: S. V. T), po-druinica, Ribnica, D«lenj-o. 15036-1 Servirarico x». sladoled i š f e bnfe! »l>a;-L>am« v Ljubljani. 15346-1 Učenko ^nre.jmn trerovina mešanega blaga Tome -v Morav-15061-1 Vajenca kovaško obrt »prejme Alojzij Lesar. R:bn:i-a n.i Dolenjskem. Oskrba v hiš: drugo no dogovoril. 11856-1 Trg. vajenca * primerno šolsko reobraz-h-> sprejmem. Lastnoročno picin"> ponudbe na nn«!ov: !.'-">p»!d Lavša nd., Tr'.!?. 14922-1 Vrtnarja »oosohnega v vseh rrtnar-sidb kulturah, rastlinjaku in toplih sredah, sprejmem takoj! Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trsorsko vrtnarstvo«. 15377-1 Kvačkarico "pr p.uhi -.prejmem takoj s ?tan.>TanjeJr ln hrano wr po dogovor«. Jfaslov v otgiaMKzn oddaiktt Jutna 14787-1 Plačilno natakarico s kavcijo, ?prejmem za hotei v iRioviščn. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« nod »Letovišče«. 14988-1 Dekle za vsa hišna dela. ki zna kuhati, ljubi otroke. pošteno. marljivo, tdravo, čisto, sprejmem za prve dni maja. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 15361-1 Slutbe išče Vaaka bewd« 50 par: »a dajanj« naslova aH '.a pa 3 Din. (2) Prodajalka pridna in poštena, želi mesta — najraje kje na Oo-renjskem, izvzeta pa tud' iii^ druga mtsta. Poma gala bi iahkn tudi pr iro-spodinj?tvu. Je iz poštene krščanske hiJe fr vajena vsega dela. Naslov pove og'a_snj oddelek »Jutra«. 14744-2 Čevlj. pomočnik za fina šivana dela in goizarj-e išče službo. Naslov pove oglas. odd"lek »Jutrar. 15157-2 Krojaški pomočnik izvežban v velikih in malih delih, želi sluf.bo za takoj. Naslov pri podružnic.; »Jutra« v Celju. 15414-2 Mizarski pomočnik zmožen vseh v stroko spa dajočih del, išče staino slnžbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jittrac pod šifro »Dober mizar«. 15065-2 Slnžbo sluge pri podjetju ali v hotelu išč< vt-sten mladenič, ki gre tudi na sezono. Na ioljo položi tudi primerno kavcij-u. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Treaen fant«. 15325-2 Služkinja vajena hišnega dela šn nekoliko meščanske kit h«, išče službo. Naslov pov« oglas. odd. »Jutra«. lo!28-2 Vajenka v trgovini z mešanim blagom. želi radi zdravja premeniti nčjio mesto — tudi na deželo. Naslov v ocrla5. oddelku »Jutra«. 15324-2 Mlad šofer trezen in zanesljiv, s prav dobrim izprič-evalom. z 2-let-no prafcso, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 15161-2 Krojaški pomočnik rojaščine prost, želi premeniti službo tak^j ali pozneje. Naslov nove ogl. oddelek »Jutra« v Ljub liani. 14925-2 Šivilja pomočnica išče stalno mesto. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13069-2 Prodam Oglasi trg. inačaj« pa 1 Din beseda; u dajanje naslov* iti m šifro 9 Din. — Oglasi socialnega značaja vaa-ka beseda 50 par; ta dajanj« naslov« aii r» šifro p» 3 Din. (6) Otroški voziček zelo lep, polmodem, tem-nomoder, z jeklenimi peresi, poceni prodajn. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 151366-6 Motorček za SiDgor šivalni stroj poceni prodam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 15358-6 Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka ul. 4 (nasproti gledališča). L14-6 Fotoaparat Voigtlander »Shuper« 9/12 nova optika, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14795-6 Vsaka be»eda 1 Din; ia dajaoje naslova ali šifre na 5 Din. (9) Radio na tok. radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15129-9 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova aii za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova ali za šifro pa a Dia. (7) Emailiran štedilnik patentni, že rabljen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15ii78-7 Vsaka bneoda 1 Din-. m dajanj« oaalova alt ■a fcfro p« S Dia. (38) Vinotoč v centru mesta zaradi bolezni prtmorana prodati po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 15360-19 Gostilno radi bolezni oddam s 1. majem proti nfek.i odkupnini. Naslov pove oelasmi oddelek »Jutra«. 16147-19 Pisarniške prostore nasproti glavne pošte od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14841-19 Gostilno v prometnem kraju oddam na račun eventuelno v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Na štajer skero«. 15169-19 Veliko delavnico s skladiščem in lokalom oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A. B. 13«. 14954-19 Mesarijo na prometni točki oddam radi družinskih razmer. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Promet«. 15001-19 Lokal oada.m na Miklošičevi cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15380-19 za besedo. Oglu) socijalnega »nača ja po 50 par beseda. Za dajanje naslova aH za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (Ul) Skoraj novo kolo »Puch«, z električno lučjo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15300-11 Posest Vftaia beaoda 1 Dia; m dajanj« aattama atf ca iitr« pa 6 Dia. (80) Vsaka beseda l Din: za lajanj« naslova ali za Šifro pa S Din. fl«) Družabnika iščen. za prevzem dobro vpeljane manufakturne trgovine. Kapital ca Din 150.000 potreben. Dopise na podružnic« »Jutra« v Mariboru pod »Zaslužek«. 15184-16 Vinograd z lepim, močnim, žlahtnin in mladim trsom, v lepi legi, s kletjo in stanova njem, v izmeri 2 joho^ prodam. Voda zraven. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15014-2' Stavbno parcelo v Ljubljani ali bližini ku pim. Ponudbe M oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbeno«. 15095-20 Vogalna stavbena parcela v sredini mesta Tn bližini parka 7-a 1-nadstropno vi to, ea. 1200 m*, po ceni naprodaj. Vprašanja pod »vogalna parcela« na npravo »Jutra« pndr>i ž niča Maribor. 10535-20 Trgovsko hišo z več sobami, kuhinjo, pri-tiklinam-i in 1300 m! vrta. v prometnem kraju bliiu Ljubljane takoj prodam po ucrodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14876-20 Trgovsko hišo rvovo. na prometni cesti v Ljubljani ali predmestju kupim pr«>tj takojšnjemu plačilu. Cena do 650.000 Din. Ponudbe na oe!a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka 100«. Kupim hišo v sredini mesta, s trgovino ali gostilno. Cena 200.000 do 250.000 Dtn proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Hiša 45* na ogl odd. »Jutra«. 15345-20 Stavbne parcele načrte in proračune pre skrbi tehnična pisarna arh. Josip Vidic, Celovška 80. 15387-20 Posestvo 7 bližini Novega mesta (10 minut oddaljeno) 5ddam v najem. Sestoji lz hiše, gospodarskega poslopja. njiv in -ravnikov. Ponudbe naj se pošljejo na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani ooci »Dolenjsko«. 15329-29 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dia: aa dajaaje naslova aH aa »lir« pa 6 Din. (S) Stanovanje 2 »ob, kuhinjo in pritiklin oddam takoj na Vodovodni cesti 75. 15249-21 Trisob. stanovanje solnčno in suho v vili takoj oddam. Naslov pove oglasni oddele.k »JJutra«. 15289-21 Stanovanje obstoječe iz 3 sob in vseb pritiklin, zelo udobno urejeno, v sredini mesta oddam s 1. majem v najem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 15jS2-21 Dvosob. stanovanje i vsemi pritiklinami oddam takoj v Sp. Šiški, Ver o v škova ulica 57. 15399-21 Stanovanja VaUa beseda SO par; m dajanja naslov« aH aa itfa* S Din. (21-*) Stanovanje velike sobo ter ktihrnje išče za takoj ali pozneje državni uslužbenec, starejši zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »M. A.« 15193-Sla Sobo odda Vsaka besed« S0 par: m dajanj« oaaiora aH aa tifro 8 Dte. (33) Sobico f električno razsvetljavo i n vso prehrano oddam s 1 majem solidnemu gorpo du. Naslov pove ogla»ni oddelek »Jutra«. 15110-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v og'a,snem oddelku »Jutra«. 15138-23 Opremljeno sobo s parketom in elektriko oddam s 1. majem gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15094-23 Sostanovalko sprejmem v lepo, Krasno sobo; na razpolago prvovrstna domača hrana. Naslov v ogl. odd. jJutra«. 11240-23 Eno ali dve sobi za pisarno — odetem kraj poste s 1. majem. Naslov v ogl. od--iel. »Jutra«. 15383-23 Vsaka Ivveda 1 Din; ca dajajije naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 Kožuh o vino vam strokovnjaško' ičisti, obnovi in shrani čez poletje po zelo nizki ce-i — F. Ivenk, crznar, Ljubjan;'., Gosposka ulica 3. 15234-1$ K PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva alica št 5 Sobo prijazno in solnčno, s se-pa-riranim vhodom, elektriko in parketom oddam boljšemu gospodu na Mirju — Marmon-t-ova ulica št. 18 15286-23 fe: -fžar-ui: LJUBLJANA ALEKSANDRO V A8 MAJUftOlt GREGORČIČEVA 20 Obiščite nas! ahlevajle poinikal družba z o. z. Kresal Pavel pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo ROžXA DOLINA 4/IV. pri Ljubljani. a- Delo solidno. Cene nizke. Se priporoča. ? VALLET EXPRES, Šmartinska cesta št. 24 kavarna »VIADUKT«. Zavod za hitro in brezhibno kemično čiščenje, pošivanje, renovira.-nje, moderniziranje moške in da.rn.ske garderobe. — Cena kemičnemu čiščenju za moške obleke Din 55, za damske plašče Din 50, obračanju z moderniziranjem Din 280. Garderoba se čisti z najnovejšim sredstvom, ki blagu ne škoduje. Pišite, pošljemo iskat. —» Zunanja naročila poštno obratno. Sprejema se tudi v trafikah: Flori janska ulica 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec, Dunajska cesta (dvorišče). 4931 Ureiuie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« AdoU Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol Uskaroarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi £ Ljubljani.