Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravniijvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 32.
V Ljubljani, I. avgusta 1924.
Posamezna številka po Din 1*25.
Leto IV.
Državna Licejska>;	-.n
Strossmajerjeva ul',r‘
ST
Glasilo ,, Združenj a slovenskih avtonomistov*1.
Izhaja vsak petek. -----------------
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „
Inozemstvo celoletno 100.
Posamezne StevHke se ra-‘T po Dl 25
Inserati •e računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda >0 p.
Kaj tonemo?
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega sloven-
Le krepko naprej in ne bojte se!
Slovenski republikanci napredujemo počasi, toda napredujemo. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo na nas razna vprašanja, ki se tičejo pred vsem naše organizacije, kar dokazuje, da ne stojimo vedno na eni točki, ampak da res napredujemo. Ne napredujemo sicer skokoma in naše vrste se ne množe kar po tisočih, ampak zato napredujemo trdno in solidno in to se nam zdi skoro več vredno kakor pa nepričakovano nagel razvoj.
Silna ovira za naš napredek in razvoj pa je naravnost neverjetna bojazljivost, ki jo imajo razni ljudje pred odkritim pristopom k republikanskemu gibanju, čeprav so v svojem srcu že zdavnaj republikanci. Mi ta strah razumemo, čeprav ga ne opravičujemo.
Nam je dobro znano, kako silno se zlasti naši mali kmetje in delavci boje gosposke. Vse naše oblasti pa so se morale pokoriti dosedaj Pašiču in v Sloveniji velikemu centralistu Žerjavu, kateremu je bilo slovensko republikanstvo trn v peti, ker je slovensko. Oblasti so strašile in plašile ljudi pred republikanstvom z vsemi dovoljenimi, še bolj pa z nedovoljenimi sredstvi. Znani so nam slučaji, da so državni organi grozili ljudem celo z zaporom, če se ne odpovedo republikanstvu.
Strah pred oblastmi pa je popolnoma neopravičen. Kdor dela po zakonu, se mu oblasti ni treba prav nič bati in prav nikomur ni nikjer prepovedano biti republikanec!
Nam je dalje znano, kako dela neke vrste „inteligenca“ proti republikanstvu, zlasti na deželi. Ti ljudje, ki zajemajo vso svojo modrost in učenost iz ..Slovenskega Naroda“
ali pa iz „Jutra“, plaše in straše ljudi z vsemi mogočimi bajkami, kakor da je republikanstvo „veleizdaja“, da je republikanstvo „proti veri“, da je republikanstvo neka „tajna organizacija44, ki jo mora zasledovati policija in žandarji in podobne farbarije. Mi svetujemo kmetom in delavcem, naj ljudi, ki take traparije govore, postavijo pod kap. Ml smo kmetom in delavcem že od nekdaj nasvetovali, naj se neke vrste „inteligence“ naravnost boje in izogibljejo, kajti pretežna večina slovenske »inteligence*4 še nikdar drugega ni bila in še danes ni kakor ponižna vladinovska služinčad! Od takih ljudi naj se nihče ne pusti farbati. Kdor ni republikanec, sploh ni inteligent, ampak bedak, ki živi 100 let za luno, tako povejte takim ljudem!
Danes se pa že celo ni treba nikomur nič bati zaradi tega, če je odkrit republikanec. Danes imajo naši hrvaški republikanski zavezniki v Belgradu močno besedo in proti njim se zaenkrat ne da vladati. Samo zaenkrat namreč. Mogoče ni več daleč čas, ko bodo hrvaški republikanci zopet potisnjeni v politično ozadje. Toda na vladi ali brez vlade, ml moramo odločno vztrajati v boju in neomajno stati na braniku za slovenske pravice ramo ob rami z brati Hrvati!
Kaj so morali republikanski hrvaški kmetje že vse pretrpeti! Batinah so njih in njihove žene in otroke, zapirali so jih, plenili so jim živino in denar, vojaštvo je zasedalo cele vasi, toda hrvaški republikanci so ostali trdni kot skala! Niti za las niso odnehali! Vlada je pošiljala nadnje vse nadloge tega sveta, hrvaški kmet pa
se ni udal in se ni bal. On je ostal republikanec!
Kar pa je moral pretrpeti vodja republikancev Radič, je že skoro nečloveško. Njega in njegovo rodbino so zaprli več mesecev v ječo, hoteli so ga uničiti duševno in telesno, grozili so mu vedno znova s sodnijo in z novim naporom, grozili celo s smrtjo, a on se ni udal. Mož, za katerega je glasovalo pri volitvah na stotisoče volilcev, ki ima danes 70 poslancev, ta mož bi bil danes v Jugoslaviji večen minister in odločilna politična moč v Belgradu, če bi svoje kmete zatajil in se udal. On tega ni storil! On bi se danes lahko valjal v miljonih državnega denarja, če bi hotel biti lump. Niso ga pa prestrašile in oplašile niti kazni niti ga omamili miljoni, ampak on je ostal zvest svoji idej in svojim kmečkim
republikancem, ti pa njemu!
Slovenski kmetje in delavci! Ali hočete biti vi slabši kakor so vaši hrvaški republikanski tovariši? Ali se ne zavedate, da Je samo v slogi moč? Posnemajte svoje hrvaške to-tovariše in sobojevnike, in videli boste, kakšna nepremagljiva sila ste!
Hrvaške republikanske vrste stoje danes kljub vsemu obrekovanju, kljub vsem lažem in kljub vsem zlatim obljubam trdne in neomajne. Ravno tako trdno in neomajno morajo stati vrste slovenskih republikancev!
Zatorej vsi neustrašeno na delo! Snujte povsod krajevne politične organizacije slovenskih republikancev In nobena slovenska republikanska hiša naj ne bo brez »Avtonomista**! Sloga in vztrajnost nas bo pripeljala do cilja počasi, pa gotovo.
Deset let.
Pretekli teden je minulo deset let, odkar se je pričela svetovna vojna. Te obletnice se spominjajo vsi listi z raznimi spomini, s stokanjem nad silno nesrečo, ki jo je prinesla svetovna vojna človeštvu, z maščevalnostjo in s klici po revanši in tako naprej, kakor pač že znajo ti in oni časnikarji.
Mi tega, kar so pisali drugi ob ti obletnici, ne bomo ponavljali, ker itak vsak človek danes ve, kaj je bila vojska. Na eno vprašanje pa bi radi odgovorili po svoje. To je vprašanje, kdo je vojno zakrivil.
Odgovorov na to vprašanje je danes na tisoče. Nemci pravijo, da so vojno zakrivili Rusi ali pa Angleži. Francozi pravijo, da so jo zakrivili Nemci, pred vsem nemški cesar. Socialni demokratje in dVugi socialisti trdijo, da so jo zakrivili kapitalisti. Slovenska »napredna44 inteligenca pa je enkrat ponosna na to, da jo je zakrivil morilec Frana Ferdinanda, dru-
gič se pa jeze na ljubljanskega škofa, češ da je on vojsko naredil.
Naša misel je pa v tem oziru nekaj drugačna in sicer mislimo tako, kakor je mislil slavni ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj o tej zadevi. Ta pravi, da so vojsko zakrivili ljudje, ljudje sami in nihče drugi.
Tolstoj je namreč napisal pred mnogo leti roman »Vojna in mir44. Ta roman niti med vojno ni bil prepovedan. V tem romanu opisuje Tolstoj razne vojne dogodke iz Napoleonove dobe. Tako nam opisuje med drugim tudi vojaško taborišče.
On gleda pred seboj na tisoče in tisoče ljudi, Vsi ti ljudje so oboroženi od glave do pete. Vsak ima puško, ima patrone, ima sabljo ali bajonet. In vsi ti tisoči do zob oboroženih mož se pokore povelju enega samega človeka in gredo v smrt — gredo v smrt in sami ne vedo zakaj in čemu! Gredo ubijat in morit ljudi, ki jim še nikdar niso nič hudega storili, ki jih
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e n o a.
„Ha! Ha! Ha!44 se je zakrohotal mali pisar, »slabo roko imaš, golobradec! Samo počakaj, te bom že še obiskal!44 In kakor strela je izginil, ne da bi ostala sled za njim. —
Crez nekaj časa so pohiteli vsi prebivavci Susjeda pred vrata svojih koč in so gledali in se čudili.
Visoko mahajoč z brezovima metlama sta gnala dva oboroženca z grada skozi vas osla, na katerem se je zvijala mlada kastelanka, obrnjena proti oslovemu repu. Z odrezanimi lasmi in zvezanimi rokami, noga do srajce, krvavi iz sto ran. Toda šibe žvižgajo in žena stoka, da bi se lahko podrlo nebo. Tako so gnali grajski hlapci Loličko s susjedskega posestva, pregnali pa so tudi njenega moža, ki mu je Tahi vzel vse imetje. Kmetje pa so stali s sklonjenimi glavami in šepetali z žarečimi očmi: »Moj Bog! Moj Bog! Kakšno gospodo imamo!44
XXI.
Nekako v sredi maja 1. 1569. je neko popoldne ban in škof Juro Draškovič zlovoljno hodil po svoji sobi sem in tje, pred njim pa je stal Gašpar Alapič, pozorno motreč škofa, ki si je bil kapo pomaknil na svoje mračno čelo.
»Poklicali ste me, prečastiti,44 je začel Grbavec, »toda zdi se mi, da nisem o pravem času prišel, ker ste slabe volje.44
»Sem,44 je odgovoril sicer mirni škof, »m kako bi tudi ne bil? Turek nam grozi, Uskoki plenijo, davki nas pritiskajo, kmetje se pun-
tajo, plemiči se v saboru prerekajo, kjer sem se dovolj natrudil, predno sem jim saj za čas zamašil usta in se nekoliko oddahnil, pa mi je že pripeljal dragi podban Forčič iz Križevcev deputacijo zgornjega mesta proti spodnjemu, češ da je davek med zgornje in spodnje mesto nepravično razdeljen. Celo uro po obedu, ki so ga menda Križevčani plačali, mi je podban molil pest pod nos in govoril strašno govoranco, s katero je hotel dokazati, da je prepir zaradi teh počenih križevških grošev nevarnejša stvar od turške sile. Lepa človeka ste izvolili! Ta Forčič je, slovesno povedano, osel!44
»Vem,44 se je nasmehnil Gašpar, »da plameneči jezik duha ne plapola nad njegovo glavo.44
»Toda pustiva to. K stvari! Sedite! Poklical sem Vas, ker ste pameten človek. Deželni stanovi, gospod Alapič, se pritožujejo nad krutostjo davkarjev.44
»Popolnoma po pravici, prečastni, davek je strahoten in davkarji derejo ljudstvo in meščane na meh!44
»Res je, plemeniti moj prijatelj, davek je nepravičen, zemlja izmozgana, davkarji so pijavke, so tudi gospoda. Kmet nima že niti krvi več; ali je čudno, da vsepovsod po krajih dviga svoje glave?44
Gašpar ni odvrnil nič.
»Poglejte Taha,44 je nadaljeval škof. »Da bi se prikupil kraljevemu dvoru in pokril svoje grehe, razsipava denar na saboru, daje za vojsko denar, žito, seno, gradivo, delavce — toda kakor razbojnik ropa kmete, da jim rebra pokajo. Kmetje so se zopet pritožili kralju. In vi, gospodje v saboru? Ste sklenili, da se naj povsod po kraljevini puntarji strogo kaznu-
jejo! To je predložil Tahi in vi gospoda ste vsi potegnili ž njim, on je gospodar in vladar v saboru; ali pa ste tudi za te gosposke krvnike sklenili kako kazen?44
»Vem, da je Tahi nasilnež,44 je odgovoril Tahi, „mi smo se pred nekaj leti prenaglili, posebno pokojni ban Peter. Toda Tahi je zaveznik one mogočne stranke na dvoru, ki je nasprotna nadvojvodi Karlu, ki bi rad »uničil svoboščine naše kraljevine.44 Zato smo za enkrat še na njegovi strani.44
»Svoboščine?44 se je skozi jezo zasmejal škof. »Svoboščine, da smete pleniti in ropati, kaj ne? In red, pravica, zakon? Jaz hočem red in mir, ali razumete, gospod Alapič? Zato sem Vas poklical.44	v
»Na uslugo sem, prečastni,44 se je priklonil grbavec.
»Najprej pojdite k svoji sestri, vdovi banici. Cujem, da njeni ljudje v Cesargradu mučijo ljudstvo, kakor nekdaj Babilonci Žide. V Jastrebarskem, kjer prebiva gospa Barbara, pa da je življenje kakor v peklu. Opomnite jo v mojem imenu, naj se za Božjo voljo spomni, da ima dušo. Saj je ženska. Recite ji, naj bode bolj krotka.44
»Bom, prečastni,44 je rekel Gašpar.
»Druga stvar je važnejša. Obljubite mi, da ne boste izdali mojih namenov.44
»Ne bom, pri Bogu, ne!“
»Jaz moram Taha spraviti s Susjeda. Kmetje so pred kraljem rekli, da mu ne marajo več služiti in da rajši umrejo. Pravda z Uršulo teče počasi, po stari navadi se lahko vleče še deset let. Razdor med plemstvom bo postal še večji, kmetje bodo zgrabili za orožje, prihrumel bo tudi Turek. Ali hočete doživeti to strahoto?44	(Dalje	prih.)
še nikdar niso niti videli!
Potem pa pravi Tolstoj: „Kaj pa bi bilo, če bi se vsi ti tisoči in tisoči do zob oboroženih mož enkrat zavedli, da so pravzaprav oni tisti, ki imajo orožje in z orožjem vred tudi vso moč v svojih rokah — kaj bi bilo potem? Ail bi še sledili in se pokorili povelju enega samega človeka? Ali bi še šli ubijat in morit ljudi, ki jih še nikdar niso niti videli in ki jim niso nikdar storili nič hudega^Ne-bi šli! Če pa ljudje ne bi šli, ne bi bilo vojske."
Tako stoji zapisano v romanu „Vojna in mir“, ki ga je napisal eden največjih duhov, ruski grof Nikolaje-
Berlinski mesečnik „Sozialisti-sche Monatshefte“ je prinesel pod zgorajšnjim naslovom zanimiv sestavek. Glasi se:
„Ko je vodil v Bolgariji še vlado kmečki vodja Stambolijskij, je poizkušal voditi napram prejšnjim vojnim nasprotnikom politiko spravljivosti. Zlasti napram Jugoslaviji; upal je na dan velike zvezne jugoslovanske države, ki bi združila / Bolgarijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Boril se je proti vsem, ki niso hoteli pozabiti trdot mirovne pogodbe, ki so jo Bolgari zbog nemškega zloma morali sprejeti, boril se je zlasti proti onim, katerih misli so se vedno in vedno zopet vračale v Makedoniji, ki je bila razdeljena med zmagovite Srbe in Grke, in ki so dalje sanjali stari bolgarski sen o posesti traškega obrežja na odprtem Sredozemskem morju. Mirovnemu programu Stambolijskega so nasprotovale duševne ovire, ki mu jih je postavljalo bolgarsko javno mnenje. Po padcu Stambolijskega se je pričakoval preokret v smislu ve-likomeščanske velikobolgarske misli. Toda najprej ga ni bilo. Kabinet Aleksandra Cankova je prevzel in nadaljeval politiko spravljivosti. Šele januarja tega leta so se mogli opaziti novi načrti. V znamenitem govoru je omenil ministrski predsednik prvič bremena, ki jih morajo nositi makedonski Bolgari pod srbsko vlado; omenjal je tudi nujno potrebo Bolgarske do egejske luke, te stare želje Velebolgarov, in potrebo, da se izpremeni mirovna pogodba, kolikor zadeva bolgarsko vojsko. Spričo splošne ju g os 1 ovan sko-b ol -garske napetosti (ko je bil jugoslo-vansko-italijanski spor radi Reke na višini, se je pričakovalo, da bo pri tej ugodni priliki nastopila Bolgarija proti Belgradu) je pomenjal govor Cankova poostritev položaja. Ob enem s poglavitnim preokretom bolgarske vnanje politike po smrti Stambolijskega se je okrepilo tudi gibanje med makedonskimi Bolgari samimi (jugoslovanska državna pristojnost). V makedon. gorah je bilo skrito orožje še izza časov bolgarskega unika po polomu solunske fronte, ki naj bi se nekega dne po-
Naša družba, posebno novejša, katera je preživela svetovno vojno, izložena je močnim posledicam vojne in vseh njenih slabih strani. — Seve, to ni samo pri nas, ampak več ali manj po vsem svetu. Vojna, katera se je vršila med poedinimi državami, nadaljuje se po vojni v državah, t. j. med samimi državljani, dasi brez orožja in krvi; zato pa vseeno z različnimi žalostnimi posledicami.
Prva napaka današnje družbe je: strast za denarjem in kopičenjem bogastva brez ozira na kak način se do njega pride, in brez socialnega ozira na one, kateri so žrtve te njihove strasti.
Toraj: ideal današnje družbe je denar in bogastvo! Jasno je, da se ne izbirajo sredstva, ne gleda se na načelnost — saj egoizem ne pozna načela — njegov namen je samo spretno izrabiti gospodarske, socialne in politične prilike, bolje: ne-prilike...
Pri takih rečeh se ne gleda na bližnjega, na solze, glad, na ponos, na poštenje, na čast, na dušo... Pa
vič Tolstoj. Ta roman, kakor rečeno, niti med vojno ni bil zaplenjen, brali so ta roman civilisti v zaledju in vojaki v strelskih jarkih, in kljub temu ni bilo konec vojske.
Ali razumete sedaj, kako je to, da so vojno zakrivili le ljudje in nihče drugi?
Cfe bi pa bila jutri proglašena nova vojna, bi ljudje zopet ravno tako šli ubijat in morit ljudi kakor pred desetimi leti, čeprav bi bili tisoči in tisoči oboroženi od nog do glave in čeprav bi vedeli, da ima tisti, ki ima orožje, tudi moč v svojih rokah. Ali niso ljudje zverine?
porabljalo pri oboroženi vstaji tam naseljenih Bolgarov proti Srbom. More se prerekati o meri brezpravnosti bolgarskega ljudstva o srbski Makedoniji, tudi danes še, ko je zveza narodov poizkusila razjasniti razmere. Eno je gotovo: da se čutijo bolgarski možje tako zatirane, da so na skrivaj oborožili 60.000 borcev. Med tem pa, ko je njihov vodja, Teodor Aleksandrov, še iskal zaveznikov za ugodni trenutek, je prišel veliki, presenetljivi prevrat mišljenja:	makedonsko gibanje je kre-
nilo v smer miroljubne parlamentarne opozicije, na katere čelu stoji hrvaški kmečki vodja Radič. S tem je zaenkrat odstranjena nevarnost makedonske vstaje in bolgarski Makedonci se bodo udeležili prihodnjih volitev.
Če se dejansko združijo pri prihodnjih volitvah opozicijonalne skupine v Jugoslaviji, zlasti Hrvatje in Makedonci, se smejo nadejati parlamentarne večine, ki more vreči centralistični Pašičev kabinet. Ker ni smoter opozicije razkroj današnje jugoslovanske države, bi bila posledica zmage opozicije srednja pot: močne narodne manjšine bi se lahko razvijale pod zvezno usmerjeno vlado svobodnejše nego doslej. To bi pomenjalo za srednji Balkan splošno pomiritev.
Da se bodo utegnile stvari tako uravnati, je posebna zasluga Radiča samega. Njegovo načelo je bilo vedno, da mora opozicija postopati brez nasilja, da se sme opirati zgolj na parlamentarna sredstva. S to dalekovidno taktiko je pridobil polagoma celokupno hrvaško prebivalstvo za svojo politiko. Tako se je lahko odrekel vsakteri parlamentarni dejavnosti, dokler ne bi bila dokončno zagotovljena večina. Makedonska organizacija se je s svojim mirnim načinom polagoma zvezala s Hrvaško, tako da se bodo mogle po volitvah federalistične zahteve iz-vojevati’ parlamentarno. Ta jasni razvoj jugoslovanske opozicije je za razmerje Jugoslavije do Bolgarije osrednjega pomena. Zvezno urejena Jugoslavija bo dostopnejša misli zveze vseh Jugoslovanov.41
kaj jih briga vse to; — „čast“ in „poštenje“ se lahko kupi; duša po njihovem sploh ne obstoji...
Vzrok temu zlu je: pomanjkljivo duševno obzorje, t. j. individualna slabost, katera ne more iti z duhom časa, kar je vzrok, da je v vojni kultura popustila, se omajati moralni zakoni, pogazila etična načela.
Človek je duševno odvisen od družbe, katera mu sugerira od rojstva; od tu vse zlo ali pa — dobro.
Drugo je pri osebno močnih ljudeh; ti ljudje se otresajo okov pokvarjene človeške družbe, v svojem delovanju ne gredo čez moralne meje, ampak korakajo po> potu tradicionalnih etičnih načel dalje... če ravno po trnju in v viharjih.
Splošno je kriv ubijanja dobrega individuelnega razvoja slab gospodarski red, socialne razmere.
Mislilo se je, da se bodo splošne razmere po preobratu na bolje obrnile, pa smo se — razočarali.
Kriva je bila prevelika naivnost, sentimentalna politika katere smo postali žrtev posebno mi Slovenci.
Današnji demokratizem in osebna svoboda je samo krinka pluto-kratične klike. Pod to krinko se skriva največji birokratizem ter umetno izrabljanje neizobražene mase. Današnje razmere so atentat na osebnostno razvijanje. Žalostno je, da je slovenski rod bil do danes suženj raznih klik, katere so ga varale z nacionalizmom, jedinstvom in vseslovanstvom.
Namesto, da bi se ti narodni voditelji „prvaki“ — v resnici postavili na altruistično stališče, postavili so se na egoističnega, ker jih je vodila samo želja po bogastvu na račun izčrpanih teles, grbavih pleč in grobov tužne, politično neizobražene sirotinje ... Taki ljudje so samo od prilike do prilike pri raznih narodnih banketih „sladko-otožnoginjeni“ prelivali neiskrene krokodilske solze.
Seveda, v takih momentih se običajno porodi duševna influenca; postane se pameten, navdušuje se za sveti in pravični boj“ — no, ko se prespi, mine vse to, a kolo življenja teče zopet po starem tiru dalje ...
Čitatelj naj sam razmišlja o takih »idealnih vseslovanih“, pa bo prišel do zaključka, da so to jako bogati gospodje, pri katerih se njihova značajnost in idealizem najbolje vidi na njihovi neznačajnosti v političnem, gospodarskem in socialnem življenju. Idealizem zahteva od načelnih ljudi misli, dejanja, trpljenje, samozatajevanje, večkrat tudi denarja, brez katerega je težko ustvarjati. Mi od takih „prvakov“ ne moremo računati niti na moralno niti materijalno pomoč, zato smo Slovani sploh dalje ostali „sužnji“, klanjamo in padamo pred raznimi „gnadami“, delamo s solzami v očeh in potnim obrazom za drobtinice od velikega slovanskega hleba, prenašamo vse tegobe in krutosti za „čast in slavo majke Slavije"... pardon: naših mogotcev in pijavk...
Slovenci močnih osebnosti nimamo; zadnja osebnost težjega kalibra bil je dr. Janez Ev. Krek; po njegovi smrti naš narod prave ori-jentacije ne more najti, vse je preveč servilno, popustljivo... Toraj: Slovenci močnih idealnih osebnosti nimamo. Če bi jih imeli, bi se pokazali in razmere bi se vsaj nekaj zboljšale. Močne osebnosti ne bi mogle mirne duše gledati socialne bede in moralne gnilobe.
Poglejmo našo mladino! Nek-
Rumunija je naša sosedna država. Ta država je od prirode silno bogato obdarovana. Rumunija pridela vsako leto silne množine vseh vrst žita, sadja, vina, živine itd. Ravno tako je v Rumuniji obilo lesa in vsakovrstnih rudninskih pridelkov, zlasti petroleja. Če bi bila ru-munska država pametno in pravično urejena, bi morali ljudje živeti kakor v raju.
V	resnici pa je ravno nasprotno.
V	Rumuniji vlada le grajščak. Tem pravijo tam doli „bojari“. Ti imajo vso zemljo v rokah in z zemljo vred tudi njene dohodke. Kmet je pa navaden tlačan.
Kmetje v Rumuniji večinoma ne stanujejo v hišah, ampak v nekakih kolibah iz ilovice. O kakšni hišni opravi, ki jo ima pri nas tudi najrevnejši bajtar, tam ni govora. Jedo celo leto samo „mamaligo“. Tako imenujejo polento. Mesa kmetje ne poznajo. Kar pa rodi zemlja 'dobrega, pobere vse „bojar“ ali pa jud, ki ima bojarsko (veleposestniško) zemljo
Novi ministri. V nedeljo, 27. julija opoldne je kralj podpisal ukaz, s katerim je bila imenovana nova vlada. Nova vlada je sestavljena takole: Ljuba Davidovič je ministrski predsednik; dr. Anton Korošec je ministrski podpredsednik, ob enem tudi minister za prosveto in vere; dr. Voja Marinkovič je minister za vnanje zadeve, profesor Anton Sušnik
daj se je navduševala za narodne ideale pri raznih „besedah“, shodih, sestankih, taborih, socialnih tečajih; v srednjih šolah je imela mladina pevske zbore, ilterarne klube; nekdaj so že v nižjih razredih šol imeli moške zbore, danes v tej degeneraciji je to nemogoče.
Največji junak je danes oni, kateri se zna dobro „boksati“ in pri kavarniških mizah brbljati. —
Bela Ljubljana, katera se je svoj čas osobito ponašala s svojimi splošno dobrimi in narodno idealno prožetimi dijaki, kateri so dVigali svoje močne slovenske pesti proti tiranom svojega naroda, se je spremenila. Danes se šopirijo po Ljubljani razni mokropočesani, še zeleni fanta-linčki, pa tudi stare kreature, ter pljujejo na vse kar je slovenskega, na vse kar se je s težavami, žrtvami in samozatajevanjem skozi stoletja priborilo — oni danes to prodajajo... So to idealni ljudje? To so: filistri, materijalisti in megalomani...
Seveda, so tu ljudje, ki z bolno dušo gledajo to početje, posebno zadnje v Trbovljah.
Današnja mladina je „moderna“, če se ne prilagodiš našemljenim maniram, si nazadnjak. Torej: naša mladina je „moderna“ — nosi shimy čevlje in čita pervezno zamišljene romane, zanima se za šport, kino-igralke, automobile, banke, borze, verižništvo itd. Za resna znanstvena dela se ne zanima, tudi ne za resno opero, dramo, še manj seve za tragedijo. Joka se lahko doma...
Opisal sem samo površno neko-iko slabih strani današnje družbe, seveda, to je samo „atom“ iz te velike svetovne gnojnice ...
Pokazati sem hotel, da se je idealizem moral umakniti materijalizmu, skrajnemu eeoizmu, kateri je poga-zil načelnost v današnjem društvu. Ker gre s takim načinom življenja naš narod nasproti črnim dnevom, je sveta dolžnost vsakega poedinca, da deluje idealno in požrtvovalno za splošni preporod naše družbe. Vsako idealno delo zahteva: misli, dejanja, samozatajevanje, trpljenja... Mi moramo brez ozira na vse žrtve delovati po svojih močeh za splošno dobro!
Končam z opominom Simona Gregorčiča:
kor je še danes v Rumuniji. Velika ruska revolucija pa je dala ruskemu kmetu zemljo, da je sam gospodar na njej. Razliko med nekdaj in sedaj v Rusiji pa vidijo tudi kmetje v Rumuniji.
Zato je začelo v Rumuniji vreti. Med kmeti se giblje. Tudi rumunske kmete navdaja neutešljiva želja po gospodarski neodvisnosti. Tudi ru-munski kmetje hočejo dobiti zemljo kakor so jo dobili ruski kmetje.
Tega gibanja se pa „bojari“ boje. Oni bi radi to gibanje preprečili in zatrli, da bi še dalje izokriščali kmete. Zato so proglasili nad celo deželo obsedno stanje, kmete pa za „bolj-ševike“.
Pod zaščito »obsednega stanja" hočejo z vojaško močjo kmete ukrotiti. Toda za rumunskimi kmeti stoji v ozadju velika in mogočna soseda
—	Rusija. Ruski kmet bo pomagal tudi svojemu rumunskemu tovarišu in upanje je opravičeno, da bodo tudi rumunskim kmetom zasijali lepši dnevi in nobenega dvoma ni, da bodo prej ali slej tudi Rumuni dobili svojega — Radiča!
je minister za promet; prof. Ivan Vesenjak je minister za agrarno reformo; dr. Franc Kulovec je minister za kmetijstvo; dr. Ilija Šumenkovlč je minister za trgovino in industrijo in zastopa ministra za gozde in rudnike; dr. Dragotin Pečič je minister za javna dela; Pero Markovič je minister za pošto in brzojav; dr. Meh-med Spaho je finančni minister; dr.
Bolgarija in Jugoslavija.
Karlo Adamič:	Naša	mladina.
„Ne to, kar veleva mu stan, Kar more —
To mož je storiti dolžan!"
Položaj kmetov v Rumuniji.
navadno v najemu.
Rumunija pa je soseda Rusije. Nekdaj je bilo tudi v Rusiji tako, ka-
Dnevne vesti.
t
Šefkija Behmen je minister za socialno politiko in za narodno zdravje; dr. Halidbeg Hrasnica je minister za pravosodje, Nastas Petrovič je minister za notranje zadeve in general Štefan Hadžič je vojni minister.
Nova vlada. V nedeljo dne 27. julija smo dobili novo vlado. Ta vlada sicer ne bo mogla izvesti tega, kar mi zahtevamo, ker kaže to šele na prvi korak k spremembam, toda zaenkrat pričakujemo od nje vendarle, da bo skušala biti pravična in se držala zakonov. S to vlado seve še dolgo nismo na glavnem tiru, njena sestava pa vseeno pomeni preobrat proti dosedanjemu pravcu v državni politiki. Ali bo ta vlada ostala dolgo pri življenju ali ne, danes ne more vedeti še nihče. Najbolj pametno pa je, da se ljudstvo zaveda svoje suverenosti in pravice do obstanka in da to svojo misel po-vdari takrat, ko bo šlo za odločitev. To pa bo pri prihodnjih državnih volitvah, ki bodo važen mejnik v življenju naše države.
»Avtonomista4* |e zadela kao“. »Slovenski Narod“ je dne 28. julija poročal, da je »Avtonomista11 zadela kap. Drugi pa pravijo, da je »Naro-dovce44 zadel mrtvoud in »feršlag ob enem.
„Danes meni, jutri tebi.“ Dokler sta vladala Pašič in Pribičevič, so pisali njuni listi vedno o »veleizda-jalcu“ Radiču, ki je z doma “po-begnil“, da „ruje v inozemstvu proti državi.4* Na podlagi takih, od njih samih skovanih obdolžitev, so gospodje sklenili, da bodo Radiča in njegove poslance postavili kot veleizdajalce pred sodišče in jih seveda tudi obsodili. Ker pa Radiča zunaj meje naše države niso mogli prijeti, so začeli širiti o njem vesti, da je »znorel14, da so ga »boljševiki v Moskvi ubili“ in tako naprej, samo da bi zbegali in zmešali njegove pristaše. Radič se je seveda vsem takim belgrajskim vladnim traparijam prav od srca smejal in rekel, da je treba medveda najprej imeti, potem se ga da šele zapreti. Kar čez noč pa je prišla nova vlada! Ta vlada pa je brez podpore hrvaških republikancev za enkrat nemogoča. Dokler pa je brez njih nova vlada nemogoča. mora nova vlada računati tudi z Radičem. In ona ž njim tudi že računa vsaj toliko, da poroča „Jutro“ dne 29. julija iz Zagreba: »Eden izmed pogojev za podporo nove vlade od strani hrvaških republikancev je, da^se dopusti Štefanu Radiču takojšnja slobodna vrnitev v Zagreb in da se ustavijo vse proti njemu naperjene preiskave: Računa se, da bi mogel Radič priti domov že tekom prihodnjega tedna.“ Tako se obrača kolo zgoodvine! Včeraj še »begunec44 in »veleizdajalec14, danes pa odločilna oseba.
Nove legitimacije. Člane radikalne stranke, ki so doslej nosili pri sebi kot strankarsko izkaznico Pašičevo sliko, opozarjamo, da Pašič ni več minister; naj si torej pravočasno oskrbe nove legitimacije. Najboljša legitimacija za vse prave radikale je in bo, če nosijo vedno s seboj v žepu najnovejšo številko »Avtonomista44.
Kako je prišlo do nove vlade? Nova vlada je bila sestavljena silno nepričakovano. O vzrokih te naglice se širijo najrazličnejše vesti. Tako prioovedujejo nekateri, da je hotel Pašič prisiliti kralja z oboroženo silo na to, da podpiše ukaz, s katerim bi dobil Pašič volilno vlado. To so zvedeli tudi na dvoru in so v največji naglici Pašiča — prehiteli. Pripovedujejo dalje, da je bilo tudi v Sloveniji že marsikaj pripravljeno, da se nov režim nasilja krepko zasidra. Zaenkrat pa so vsi ti lepi načrti splavali po vodi.
»Razkol med radičeve!.44 Dokler so bili »državotvorni elementi44 s »Slov. Narodom44 in »Jutrom44 vred na vladi, sta ta dva lista vedno pisala, da je nastal med hrvaškimi republikanci razdor in da se vedno več hrvaških republikanskih kmetov pridružuje »državotvorcem44. Danes pa, ko je Pašičeva vlada padla, piše »Jutro44 (29. julija):	»Vemo, da so
govorice o razkolu med radičevci le taktične poteze." To se pravi, da sta
se »Narod44 in »Jutro44 svojčas kar na debelo lagala, ko sta pisala o tem razdoru.
Angleški poslanik v Moskvi, ki je
član delavske stranke, ki danes krmari veliko angleško državo, je 9. julija t. 1. sprejel predsednika HRSS, g. Radiča na daljši razgovor, ki je trajal od 4. do pol 6. ure popoldne. G. Štefan Radič je imel priliko, da je raztolmačil uglednemu angleškemu diplomatu vsa obiležja hrvaškega kmečkega pokreta, važnost hrvaškega vprašanja in pravi pomen svojega bivanja v Moskvi. Dal mu je informacije o vsem tem v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Rusija in zapadna Evropa sta danes po zaslugi raznih kapitalističnih in nasilnih vlad še dva svetova: Toda Evropa brez Rusije ne more prav nikomur in zato posamezne kapitalistične države že hite, da priznajo Sovjetsko državo, zlasti odkar je to brez vsakih pogojev storila Anglija. Celo reakcijonarni državi, kakor ste danes Italija in Španija ste posneli ta zgled. Le mi »Jugoslovani44 gledamo še vedno rajše v Pariz kot pa v Moskvo. S tega vidika je bila pot predsednika HRSS, g. Radiča zelo važna. Hrvatska republikanska kmečka stranka je postala važna vez med Rusijo in še neurejenim Balkanom. To bo pokazala bodočnost.
Zanimiva razprava v angleškem parlamentu, je bila najprej 7. a potem še 10. julija letos. Govorilo se je največ o posojilu sovjetski Rusiji in o angleški trgovini ž njo. Nikdo se ni upal govoriti proti trgovini z Rusijo, toda posojilo samo so pobijali mnogi konservativci, pa tudi nekateri liberalci. Toda delavski poslanci so jim odgovarjali sijajno. Eden je opozoril, da bi carističnemu generalu Kolčaku mogli dati 10 milijonov funtov, sedaj pa se jim zdi preveč, komaj polovico te svote posoditi Rusiji.
Drugi je dodal, da so v nedovo- ' ljeni vojni proti sovjetski Rusiji mogli vsak dan neumno vreči skozi okno 8 milijonov funtov, sedaj pa se jim zdi preveč vložiti v trgovino z Rusijo na teden en milijon funtov. —
Tretji je dobro pozval konzerva-tivce, naj sovjetski vladi napovedo vojno ter jo premagajo, ako je tako slabo, da baje ni za njo niti en kmet.
—	Četrti je opozoril, da je bila pred revolucijo Rusija na pol fevdalno cesarstvo z kmečko rajo, a da je sedaj federativna republika s kmeti, ki imajo vso zemljo v svojih rokah. — Na koncu je namestnik predsednika vlade izjavil, da "otekajo razgovori z Rusijo zadnje 3 tedne zelo hitro in povoljno in da se bodo kmalu skon-čali s popolnim uspehom.
Slovenski ministri v novi vladi.
V novi vladi imamo štiri slovenske ministre. Od teh sta dr. Korošec in dr„ Kulovec po svojem civilnem poklicu duhovnika, gg. Vesenjak in Sušnik sta pa profesorja. Dr. Korošec je minister za prosveto (šolstvo) in za vere, dr. Kulovec za kmetijstvo, profesor Vesenjak za agrarno reformo in profesor Sušnik za promet. Vsi štirje so čili in zdravi in se jim bo čisto dobro godilo.
V nedeljo, 27. julija t 1. se je
ustanovila krajevna organizacija slovenske republikanske kmečko-delav-ske stranke na Turjaku, ki ji načeluje ondotni posestnik Janez Rudolf. Pri zborovanju se je poudarjala zahteva po slovenski neodvisnosti in vzajemnem delovanju s Hrvati za dosego zvezne države Jugoslavije, h kateri je pritegniti čimprej tem bolje tudi Bolgare.
Novo društvo. V Ljubljani se je ustanovilo novo društvo. Imenuje'se »Društvo ljubiteljev okroglih kamnov.44 Naloga društvenih članov je, da pobirajo po cestah lepe okrogle kamne. Namen nabiranja okroglih kamnov je tajen. Društvo se je proglasilo za »nacijonalno44. Kdor ni član »Društva ljubiteljev okroglih kamnov44, ni Slovenec in ni Jugoslovan, ampak je protidržaven in prevraten element in umazan separatist.
Nov gerent za ljubljansko občino. Prejšnja vlada je razpustila pra-
vilno in zakonito izvoljeni ljubljanski občinski svet in je postavila na mesto od ljubljanskega prebivalstva svobodno izvoljenega župana dr. Periča, za gerenta ljubljanskega advokata dr. Krejčija. Nova vlada je pa ljubljanskim volilcem popolnoma neznanega gerenta dr. Krejčija odstavila in postavila na njegovo mesto zopet dr. Periča. — Tako je popolnoma prav in v redu. Svojega župana si bodo izbrali volilci sami in če ga bodo siti, ga bodo odstavili tudi volilci sami, ne pa vlada.
Nacijonalni blok. Vsled izpre-membe na vladi v Belgradu sta se morala umakniti z vlade . Pašič in Pribičevič. Prvi je vodja srbskih radikalov, drugi pa vodja takozvanih »samostojnih44 demokratov. Oboji skupaj pa se imenujejo »nacijonalni44 t. j. »narodni44 blok (skupina). Zakaj se ti ljudje imenujejo »narodni44 blok, tega ne razume živ krst, če ima le še za pol solda pameti v glavi. Hrvaški republikanci n. pr. so ravno tako Hrvatje in vsled tega tudi ravno tako »Jugoslovani44 kakor srbski Pašičevi radikali. Kje je tukaj razlika v »narodnosti44, tega tudi sam Pašič ne bi vedel povedati. Isto je v Sloveniji. V Sloveniji se prištevajo k »narodnemu44 bloku stari liberalci ali današnji centralisti (»jugosloveni44). Kaj pa so tisti Slovenci, ki so klerikalci, ali pa republikanci? Mnogi izmed teh sploh ne zna drugače govoriti kakor slovensko! Kaj so pa ti ljudje? Ali so to kakšni zamorci? če bo torej prišel med vas kakšen „in-teligent44 in pripovedoval vam, ki sploh drugače ne govorite kot slovensko, da niste »narodni44 ali »nacijonalni44, mu na kratko odgovorite, da je bimbo.
Živela Avstrija — hoch Altoster-reich!44 Vladna kriza v Belgradu je trajala okoli 70 dni. V tej kratki dobi so bojevale razne politične stranke med' seboj oster boj za moč in oblast v državi. Političnega boja so se udeleževale tudi slovenske politične stranke. Udeleževale so se ga pa tako kakor nekdaj na Dunaju. Da bi nastopali Slovenci napram Belgradu enotno, to ni nikomur prišlo niti na misel, ampak blatili in mazali so drug drugega kakor za stavo. Klerikalci so mazali liberalce, liberalci pa klerikalce, dokler niso bili vsi skupaj dovolj umazani. Delali so tako, kakor so delali »vodilni44 slovenski politiki pred vojno in med vojno na Dunaju, kamor so tudi hodili slavni slovenski možje drug drugega črnit in tožit. Kar so se Janezki naučili na Dunaju, znajo Janezi še danes v Belgra-d1’ pa ni nikogar prav nič sram.
Dva velika reveža sta danes voditelja Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, gg. dr. Brejc in profesor Remec. Odkar so Ljubljančani zvedeli, da so prišli klerikalci v Belgradu na vlado, sta prišla že vsak ob tri klobuke. Če gresta po cesti, delata kar telovadne vaje: Roko na klobuk — pozdrav — roka s klobuka. Pozdravljanja in odkrivanja ni kar konca ne kraja. Obrtniki, uradniki, učitelji itd. ju kar ne spuste iz oči. Če vidi uradnik dr. Brejca, da gre od »Zvezde44 proti »Narodni kavarni44, hitro teče naokrog preko Kongresnega trga da ga še enkrat »slučajno44 sreča in ga še enkrat pozdravi z globokim poklonom. Tako se godi tudi profesorju Remcu. Tako je na svetu
vse ena sama krivica. Gospodje, ki so postali ministri, sede lepo v Belgradu in jim ni treba kvariti svojih klobukov z odzdravljanjem raznim sitnim vsiljivcem, čeprav bi si lahko kunili vsak dan po dva nova klobuka, oni reveži pa, ki nimajo ministrske plače, morajo pa zamazati vsak teden po tri klobuke!
Narodne dame imajo od pretekle nedelje svoje redne popoldanske sestanke v kavarni »Union44 in ne več na verandi kavarne »Evropa44. Korakati je treba vedno s časom.
Uradnikom, ki so nosili sokolske znake prej javno, danes pa v žepih, toplo priporočamo obisk nedeljske maše ob poldvanajsti uri v ljubljanski stolnici. Traja le 20 minut, pa se izplača. Človek mnogo vidi, a vidijo tudi njega.
»Radič44. Pod tem naslovom piše »Kmetijski list44 dne 23. julija dobesedno: »Dr. Koroščev zaveznik kar naprej nori. Sedaj se je čisto zvezal z ruskimi boljševiki. Na Dunaj se ne sme več vrniti, k nam domu tudi ne. A če bi prišel domu, gre takoj v zapor. Svojo stranko je spravil v največjo zadrego in ni izključeno, da se bo zrušila oziroma razpadla v dve ali več novih strank. Tako je, če se v politiki sledi norcu.44 — Tako je pisal »Kmetijski list44, glasilo slovenskih »samostojnih44 kmetov, dne 23. julija. Dne 27. julija je pa prišla nova vlada, katere bistven del tvorijo zaenkrat — Radič in njegovi hrvaški republikanci.
Nov denar. V kratkem bo nova vlada prisiljena izdati tudi nov denar. Novi denar sicer ne bo zlat, tudj ne srebrn ali bakren, ampak tudi iz slabega papirja ne. Narejen bo iz najfinejše tančice, ki jo premore mati narava. Tej tančici pravimo Slovenci pajčevina. Novi denar bo torej iz pajčevine. Ko je namreč nova vlada v Belgradu prevzela vlado, se je seveda takoj spomnila tudi na državno kaso. Finančni minister je vzel v roke veliki ključ, večji kakor od vežnih vrat, in vpričo vseh ministrov je blagajno odklenil. Komaj pa je odprl vrata na stežaj, je zazijala ministrom nasproti velikanska praznina. Edino, kar je stara vlada še pustila v blagajni svojim naslednikom, so bile goste pajčevine. Novi vladi torej ne preostaja drugega, kakor da plačuje vse uradnike, ki jih je bila nastavila stara vlada, s pajčevino. S pajčevinastim denarjem se lahko plača tudi naročnina za »Narod44. »Avtonomista44 pa je treba plačati z zlatom, ker je zlata vreden, in sicer takoj!___________________________________
Nova draginja. Cene raznih živil so začele pred dobrimi dvemi tedni nenadoma rasti. Najbolj občutna je podražitev moke in s tem podražitev kruha. Cena moke se je dvignila za 6 kron, sladkor se je podražil za 10 kron in sorazmerno s temi predmeti so se dvignile tudi cene ostalih živil. Višje cene za živila pa dvigajo tudi delavske plače, ker mora delavec več potrošiti na dan, da si ohrani svojo delovno moč. Zato se dvigajo tudi cene za obleko in obutev. Kot vzrok za dviganje cen navajajo slabo žetev, ki je zadela ves svet.
Žitne cene v Vojvodini. Pšenica stare žetve 420—430 dinarjev, pšenica nove žetve 410—420 dinarjev. Ječmen 310—320 dinarjev. — Ko-
Od slej se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, riavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: iir »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK ; z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter «oii izdatnoeti in tečnost
« •
ruza 275—280 dinarjev. — Moka št. 0 po 615—625 dinarjev.
Vrednost denarja: V Švici plačajo za 100 dinarjev 6 frankov 42 centimov. — Na zagrebški borzi velja 1 dolar 82—83 dinarjev.
Vinska letina. Na Štajerskem je napravila ..strupena rosa“ po vinogradih mnogo škode. Pridelka ne bo mnogo in tudi ne bo posebno dobre kakovosti. Tudi na Bizeljskem in po Dolenjskem letina ne kaže ueodno. Zato so začeli vinski trgovci nakupovati stare zaloge. Cena se je vsled povpraševanja po blagu nekoliko dvignila.
Krma. Vsled obilega dežja je krme (trave in detelje) letos v izobilju. Zato je tudi cena primerno
padla, tako da krije komaj pridelovalne stroške. Kmetje krme vsled teva ne prodajajo, ampak tisti, ki le morejo, raje kunujejo živino. To je vzrok, da se je cena živini začela počasi dvigati._____________________
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
ILIRSKA POSOJILNICA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8%> Večje In stalne vloge do 12%*
Nakup gozdov, desk, tramov
r.*i _	:;
ijana
debelo~in drobno. - Plačljivo
In drv. Žaloga 'tr bo veljskeg premoga In drv. Prodaja n
tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Patra trg 8. Telefon fttahr. 220.
Motorno kolo
prodam na obroke. Isto ima 4—5 HP, ter je izborno ohranjeno. Naslov v upravi lista.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnlijih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo.
Kovaškega učenca
sprejme takoj
Mihael Sega, fcovač, lipsenj,
p. Grahovo pri Cerknici.
THE HEX CO
LJUBLJANA, GHADIŠČE lO.
Telefon Stev. 208.
Najboljši pisalni, razmno-Sevalni ln Kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
optlK
LJUBLJANA
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
MERAKL
barve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi
Medič - Zanki
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana, Novi Sad,
podružnica. centrala. skladišče.
Tovarne s Ljubljana - Medvode.
Edini Iliri pisalni stroj
L. C. Smith Bros
Mod. S, brez najmanjšega ropota. Zastopstvo:
1UDOVIK BARAGA
Ljubljana, Šelenburgova ultca 6.1.
TONE MALGAJ
pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognja, Soboslikarstvo. Špecijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo,
pločevino, les, zid i. t. d.
ncklsi^rTii^o- Kolodvorska ulica št. 6. 1/eiclVIliL/C. Celovška cesta štev. 121.
Brzojavi: Zadrubanka.
Telefon štev. 367.
v Ljubljani
— - - —.. -
Aleksandrova cesta Stev. 5.
Vplačani kapital Din 3,000.000.
Izvršuje vse bančne posle naJtoCneJe tn najkulantneje
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. — Telefon interurban: Podnart števdka 2.
Žeblji » normalne in ..kotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žebljii za »Bradbe,
le. itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojko za ladje m »pl«™-	—
za brane. Kljuke za podobe, zid, oevi, žlebove .»d. V,jak. z maticam.. Podložne plo6.ce. Uat.oe Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. . stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbah najceneje. Ilustrov. oen.k. na razpo g .
:XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX5OOOOOOOO0
R. Z.
z o. z.
Popolnoma varno naiuzue uenur v
L1UBL1A1VSKO POSOJILNICO
Mestni trg št. 6	Mestni	trg št. 6
■—	—J 0|	,	Iingii	|.B	ter lih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z
Hranilne vloge m vloge na tekoči račun	|q	odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
obrestujepo^ojiia ^ ^ ^ popo|Bi Tarno8t, protl vkB,lžbl na hl8e p08e8tva ter proti poroStvu. Daje tudi trgovale kredite ter sprejema cesije in »nkaso laktih