\ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI £ Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico —- od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. STEV. (NO.) 90 LETNIK (VOL.) LIII CHICAGO, ILL., PETEK, 10. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 10,1944 PREDSEDNIK DOBIL 413 ELEKTORALNIH GLASOV; LAUSCHE ZMAGAL V OHIO ************ ********* KANDIDATA, KI STA ZMAGALA V VOLITVAH JkDA ZED. D. SKRBI ZA JUGOSLOVANSKE VOJNE UJETNIKE V NEMČIJI Predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je zmagal v volilni kampanji za predsednika Združenih držav že v četrtič. Na desni je senator Harry S. Truman, iz države Missouri, ki je zmagal z Rooseveltom kot podpredsednik Združenih držav. Rooseveltovo izvolitev ne pozdravljajo le njegovi prijatelji in somišljeniki v Združenih ^ržavah, pač pa jo pozdravlja ves demokratični svet. Zaupanje vseh demokratičnih narodov je predsednik Roosevelt, da ho kot svo-bodoljub in pravicoljub zmagal v tej borbi nad tiranskimi silami caišča in bodoči svet pa postavil na podlago pravega in pravičnega miru. Washington, D. C. — Zunanja gospodarska administracija je te dni naznanila, da med 130,000 in 150,000 jugoslovanskih : vojnih ujetnikov v Nemčiji že skoraj dve leti dobiva razne potrebne zaloge na podlagi Lend-Lease programa in s pomočjo Rdečega križa. Te zaloge vklju-[-- I čujejo potrebni živež, obleko in nistracija (FEA), so Nemci po-zdravniške potrebščine. To po- 3topali prav podlo. Kadarkoli moč dobivajo povrhu podobne so britiški in ameriški ujetniki i pomoči, ki jim jo pošilja United dobivali svoje zavoje, so Nemci | Yugoslav Relief Fund, Inc. tam postavili v vrsto jugoslo-Pošiljatve, ki še vedno pri- vanske ujetnike, da so morali hajajo, so se začele zgodaj v vse to gledati, potem pa so jim 1943, ko je postalo očitno, da rekli: "Tukaj imate dokaz, da jugoslovanska vlada v izgnan- so vaši zavezniki pozabili na stvu ni imela zadostnega skla- vas!" da, da bi preskrbela zavoje s V teku leta 1943 so jugoslo-hri no in obleko v taki množini, vanski ujetniki na podlagi |da bi se mogli primerjati s po- Lend - Lease pogodbe dobili j močjo, ki so jo drugi vojni ujet- okrog 2,000,000 zavojev z žive-niki dobivali od svojih vlad. Ra- žem, tako da je vsak ujetnik zen tega pa Nemčija sploh ni moral prejeti najmanj po en pripoznala uradni obstoj jugo- zavoj na mesec. Med letom slovanske vlade, zato je na 1944 je bilo ravno tako, saj je splošno slabše postopala z ujet- bilo že do sedaj 1,680,000 za-niki iz Jugoslf ije, kakor z u- vojev z živežem poslanih. Ti za-jetniki iz drug. i dežeU_ (voiiso take vrste, kakor se jih Naziji so uradno izjavili, da'spToSno poslužuje Rdeči križ in ne smatrajo Jugoslavije kot dr- kakoršne dobivajo ujetniki in žavo, ki bi uradno obstojala in ; civilisti zaprti v sovražnih ujet-zaradi tega niso obvezani po- niških taboriščih kjerkoli na 'stopati z jugoslovanskimi vojni- svetu. mi ujetniki-po pravilih konven- Razen zavojev z živežem je cije v Genevi. Ker ti siromaki Lend-Lease oskrbela jugoslo-niso prejemali nobenega živeža vanske ujetnike v 1943 in 1944 od drugod in so jim Nemci dali s približno 300,000 celotnimi le skrajno malo obleke, je bilo oblačili, ki vsako sestoja iz ve-stanje jugoslovanskih vojnih like suknje, dveh parov.hlač, ujetnikov v resnici obupno, do- dveh srajc, dveh spodnjih kler jim ni začela prihajati po- oblek, para čevljev, šest parov moč po Lend-Lease. j nogavic, kapice, para rokavic, Med letom 1942 so Nemci ko-'treh robčkov, pletenega jopiča vali svoj politični kapital iz: (sweater) in volnene ovijalke dejstva, da so britiški in ameri- (muffler), ški vojni ujetniki v Nemčiji in i Medicine jim pošilja Zveza po deželah, ki jih je Nemčija združenih narodov za zdravila zasedla, dobivali zavoje z žive- in zdravniške zaloge, ustanov-žem in hrano, medtem ko jih ljena v 1944 v Genevi, ki zalaga jugoslovanski ujetniki niso. Ka- .s tem bolnišnice po ujetniških kor trde poročila, ki jih je pre- taboriščih in daja določeno ko-jela Zunanja ekonomska admi-l (Dalje na 5. strani) BEOGRAD JE OSVOBOJEN, TODA PRECEJ RAZDEJAN "Amerikansld Cl^rAn A/I " aiovenec h LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. Amerikanski Slovenec KUPUJTE VOJKE BONDEI New York, N. Y. — Kakor kažejo izidi volitev je zmagal in dobil večino v 35 državah predsednik Franklin D. Roosevelt in z njim razen par izjem vsa demokratska lista. Predsednik je dobil večino v 35 državah, ki imajo 413 elektoralnih glasov. Re- Tomaž Dewey, pa je dobil veČino v 13 državah in 118 elektoralnih glasov. Republikanski kandidat De- 1 wey je dobil večino v sledečih državah: Colorado, Kansas, Oregon, Wyoming, Nebraska, South Dakota, North Dakota, Iowa, Wisconsin, Michigan, Indiana, Ohio in Maine. Vse ostale države je dobil Roosevelt. Zanimivo je da nekatere države so izvolile republikanske governerje, za predsednika fffc ' so volili Roosevelta. Pa tudi obratno se je zgodilo. N. pr. t Ohio so volili v večini za De-weya, za governerja pa so izvolili demokrata elevelandskega i župana, našega rojaka Sloven- < ca Franka J. Lausche. Zadnji 1 izkaz iz Ohio je izkazoval JI-1 Lauscheta 1,170,636 glasov, za ] njegovega nasprotnika Jamesa i Stewarta, župana iz Cincinnati, i Ohio, pa 1,127,950 glasov. Vsi glasovi niso bili še prešteti, a listi iz Ohio izjavljajo, da je zmaga skoro gotovo na strani župana Lauscheta. ROOSEVELTOVA ZMAGA ' PREDVIDENA Da bo Roosevelt zmagal je 1 bilo pričakovati. Še posebno, odkar je predsednik imel va- £ žen govor v Chicagi in na to v i Bostonu. V teh dveh govorih je , Roosevelt naravnost pritegnil nase večino ameriških volilcev. 2ivo jim je predočil veliko odgovornost, če bodo brezmiselno izročili vodstvo dežele v nepreizkušene roke. Zato sta vsak vo-lilec in volilka, ki sta šla na volišče globoko premišljevala, komu naj se položi v roke usodo dežele v teh viharnih časih. Tudi tisk je napovedaval, da bo Roosevelt odnesel večino. Poiz-kusne slamnate volitve so tudi kazale večino za Roosevelta. DEWEY NI IMEL NIČ NOVEGA ZA OBLJUBITI Governer Dewey ni imel preveč lahko stališče v tej zadnji kampanji. Že takoj, ko so republikanci sestavili svojo platformo na narodni konvenciji v Chicagri, jih je Roosevelt z nasmeškom opozoril, da so republikanci svojo platformo zbili skupaj z demokratskimi deskami, da se vse to kar je predvidevala izjava republikanske stranke že izvaja pod sedanjo administracijo. Dewey je na to stopical sem in tja. Socialne reforme, katere je izvedel Roosevelt se ni upal napadati, pač pa je izjavljal, da je on tudi za iste in jih bo še izpopolnjeval. Tako je tudi indirektno odobril zunanjo politiko Zdr. držav v tej vojni. Le to je očital Roose-veltu, da se okrog njega zbirajo komunisti in radikalci ter da je preveč nasproten proti privatnim pod vzet jem. Kaj res nove-■ ga, kar naj bi n. pr. dalo nekaj več malemu človeku, delavcu, farmarju in malemu in srednjemu obrtniku, profesionalcu in trgovcu, pa Dewey ni imel za obljubljati. Tako je ljudstvo nazadnje naredilo zaključek, da če so Rooseveltove reforme dobre in je zanje tudi Dewey, potem zakaj bi vodstvo izročali drugemu, naj vodi deželo v teh nevarnih časih tisti, ki je preizkušen in ki je z dejanji pokazal, da je za preprostega človeka. In tako se je zgodilo, Roosevelt je zmagal. NAROD PROSLAVLJA ZMAGO Po vseh večjih ameriških me-itih so ljudje s posebnim nav-lušenjem proslavljali Roosevel- ■ ovo zmago. V New Yorku je zbranih na "Times Square" la večer volitev več kakor pol nilijona ljudi, ki so hrupno proslavljali dohajajoča poročila iz raznih držav, ki so se višala in kopičila število glasov za Roosevelta. Najnovejša poročila omenjajo, da je Roosevelt zmagal v 35 državah in dobil j 23,571,294 glasov in s tem 413; elektoralnih glasov. Dewey pa je dobil 20,737,044 glasov in s ;em 118 elektoralnih glasov. V Chicagi so v osrčju mesta davili zmago skoro do jutranjih ir. Tudi po drugih mestih tako. KAJ PRAVI ZUNANJI SVET K ROOSEVELTOVI IZVOLITVI? V New Yorku so oddajali potom kratkovalnih radio valov poročila v zunanji svet v skoro vseh jezikih. V Moskvi so Rooseveltovo izvolitev pozdravili z prav laskavim komentarji. V Bernu na Švicarskem so mnenja, da Rooseveltova izvolitev pomeni hitrejšo zmago in hitrejši zaključek vojne. V Londonu so vzeli Rooseveltovo zmago z zadovoljstvom na znanje, ker zdaj vedo, da se bo vojni program vršil naprej po določenem načrtu. V Berlinu pa kajpada nosijo dolge nosove. Tam bi bili radi videli, da bi Roosevelt propadel, ker ga poznajo, da je odločen in da bo strogo zahteval od njih obračun za vse vojne zločine. Berlinski listi so včeraj pisali, da so v a-meriških volitvah zopet zmagali judje. Seveda, seveda! DRUGI KANDIDATI Ostali kandidatje manjše važnosti so v večini zmagali na demokratski listi razen nekaj izjem. V lllinoisu je ponovno zmagal governer Dwight Green, a le z nekaj tisoči glasovi. V Wisconsinu je zmagal governer Goodland, tudi republikanec. Po drugih državah pa so za governerje večinoma zmagali demokrati. V zveznem senatu so demokrati dobili* par sedežev več. Tako tudi v kongresu in demo-(Dalje na 6. strani)) BOMBE PADAJO NA NEMŠKO INDUSTRIJO ŽE 13 DNI London, Anglija. — Boji na zapadni fronti so v svetovnem tisku stopili malo v ozadje in zasenčile so jih ameriške volitve. Toda borba, ki pritiska proti Reni se nadaljuje. Zadnja poročila ppagbmo omenjajo velik učinek zr&Srth napadov na nemško industrijo v Porurju in Porenju. Včeraj je potekal že trinajsti dan, odkar dnevno prihajajo v velikih številnih oddel-kim nemški letalci in bombardirajo nemška mesta, železnice in posebno nemška industrijalna okrožja. Povzročena škoda je ogromna in Nemci bodo trpeli na vsej vojni proizvodnji v bližnji bodočnosti. Tudi razdejane proge bodo povzročale silne težave nemški vojski, ker bo pa-ralizirano vse premikanje za fronto. Strokovnjaki pravijo, da ko bo v Siegrfriedovi liniji nastala dovolj široka in globoka udrtina, se bodo zavezniške armade razlile v Nemčijo s tako naglico, kakor so se v Francijo po invaziji v Normandijo. -o- POGREB ROJAKINJE Cicero, 111. — V torek zjutraj 7. nov. je na svojem domu na 3700 So. Austin Blvd., Cicero, 111., umrla rojakinja Mrs. Mary Vess, stara okrog 65 let in že več let vdova. Rojena je bila v Dobu blizu Kamnika na Gorenjskem, njeno dekliško ime je bilo Lavrič, v Ameriko pa je prišla leta 1906. Tu zapušča dve hčeri in dve sestri. Leži v pogrebnem zavodu Raleigh Funeral Home na 2307 So. Laramie Ave., Cicero, pogreb pa bo ta petek zjutraj, 10. nov., s sv. mašo zadušnico ob &:30 v cerkvi Mary Queen of Heaven na 53. Ave. in 24. St., Cicero. Pokopana bo na Resurrection pokopališču. Naj ji sveti večna luč. Preostalim izrekamo svoj sožalje. -o- . PADAJO KAKOR SRAKE Leyte, Filipini. — General Mac Arthur je čestital včeraj ameriških strelcem, ki vodijo protizračne baterije na otoku Leyte. Ameriške protizračne baterije so tako učinkovite, ds so izstrelile samo na Leyte otoku 65 japonskih letal, kakih pa so jih poškodovali. Japoncc izstreljevajo iz zraka, kakoi KRIŽEM SVETA ■ — Washington, D. C. — Državni department objavlja vest, s da je dal naročilo ameriškemu s poslaniku pri Guatemalski via- I di, da naj isto obvesti, da Zdru- i žene države priznavajo novo c juatemalsko vlada Ju se je upo- t rta vila pred par xSh»i*po pre- * obratu. Argentina in pa država s £1 Salvador ste edini južni dr- 2 žavi, s katerimi Zdr. države to- 1 časno nimajo diplomatskih I zvez. 1 — Norfolk, Va. — Morn ari- 1 ško letalo je včeraj strmoglavi- i lo blizu Old Point Comfort. Le- < talo je imelo na krovu 13 oseb, < izmed katerih so samo enega 1 našli, ostali so pogrešani. Le- s talo je imelo na krovu le morna-riško osobje. 1 — San Francisco, Calif. — J Holandska novinarska agencija s Aneta poroča, da so Japonci 1 razdejali in porušili dve našel- 1 bini na holandskem vzhodnem V indijskem otočju na Javi in Su- 1 matri. Vzrok, ker so se jim ^ domačini upirali, ( — Pariz, Francija. — Ame- ( riška sedma armada, ki je vpa-dla v Francijo iz juga iz Sredozemlja, je dosedaj dospela do polovice pota proti Berlinu. Od sredozemskega obrežja: pa, kjer se nahajajo zdaj, .so prepotovali 430 milj. Od njihove sedanje bojne črte pa do Berlina je tudi ravno 430 milj, pravi poročilo. --Rim, Italija. — Ameriški letalec poročnik John J. Voli, iz Goshen, Ohio, je izstrelil in uničil včeraj sedemnajsto sovražno letalo na italijanski fronti, Poročnik Voli je zdaj drugi ameriški zračni junak lia italijanski fronti. Dosegel je kapitana Varnella iz Charlesto-na, Va., ki se ponaša z enakim številom uničenih sovražnih letal. — Berne, Švica. — Sijajna zmaga predsednika Roosevelta v volitvah zadnji torek je hudo poparila nazije v Berlinu in Japonce v Tokio. Švicarski tisk komentira n a splošno, d a Rooseveltova zmaga doma, pomeni tudi skorajšno zmago v Evropi. — London, Anglija. — Ko je imel Stalin v Moskvi zadnji torek govor in izrazil soglašanje za močno sodelovanje v svetu z Anglijo in Zdr. državami, so tet} dan cene na londonskih bor- JTALIN NAPOVEDUJE, DA ] JE NEMČIJA NA ROBU , PROPADA j, Moskva, Rusija. — Na dan ] edemindvajsete obletnice ru- : ke revolucije, ki so jo v Moskvi j roslavljali zelo obšežno, je'« nel velik državniški govor tu- < i maršal Jožef Stalin. Svetovni } iak bel ježi njegov govor kot eGko važnost. Stalin ni kak go- r tobesednež. Je rajši sam vase , aprt in mnogo ne govori, a to- . ko bolj dela. Kar pa izjavi, pa;. Ti njem navadno drži in se tudi |ž avadno tako zgodi. Pred leti, ] o je Hitler pripravljal napad { n je Stalin istega že slutil, je } ejal, da Rusi bodo storili vse, < a se sovražni požrešni nemški ] irašiči v Rusiji zadavijo pri « vojem goltanju. Izpolnilo se je. , 'daj pravi, da nemški krah je ] red vratmi in pride kmalu. Ob- ] odil je tudi Japonce in jih je v vojem govoru uvrstil med na- , »adalne narode, ki bodo doži- , eli poraz, kakor ga doživlja , litler. Ameriški tisk to njego-o izjavo komentira, da je Stain dal namig, da bo ob pravem asu nastopil tudi proti Japon-:em. -o- USPEHI NA ITALIJANSKI FRONTI Rim, Italija. — Poveljstvo ingleške osme armade poroča, la so angleške čete napredova-e do 1000 jardov pod mestom Porli. Poljski oddelki, ki se bo-*e z Angleži na italijanski fron-;i pa so zasedli dve gori. -o BOJI ZA BUDAPEST London, Anglija. — Že pred 3nevi je bilo poročano, da so Rusi v Budapesti. Toda, kakor zgleda so dospeli le do predmestij in v osrčje ne silijo. Razlogi 30 morda, da nočejo, da bi me-3to preveč razdejali, ali da bodo mesto z obkoljenjem dobili z manjšimi žrtvami. -o- RUSI PREZRLI ŠVICARSKO PONUDBO ' Bern, Švica. — Švicarska vlada je pred nekaj dnevi sporočila ruski vladi v Moskvo, da želi, da slednja upostavi diplomatske zveze s Švico. V Moskvi so to željo prezrli z izjavo, da so se Švicarji v preteklosti pre-radi bratili z nasprotniki Rusije. zah poskočile zdatno navzgor. Tako imajo izjave raznih dr-kavnikov svoj* vpliv tudi na borze. Washington, D. C. — Preden so se nemške čete umaknile iz Beograda, so mesto precej razdejale. Med drugim so poškodovale številna poslopja beograjske univerze. Naziji so se po-služili teh poslopij za svoje kritje in so iz njih napravili nekake začasne trdnjavice. Ko so bile j- njihove zadnje čete prisiljene začel spet izhajati, toda v po-zapustiti mesto, so vsa ta po- polnoma drugačnem duhu. slopja zažgale, da so pogorela Zdaj piše navdušeno v smislu dotal. V |narodnega osvobodilnega po- Tako je zoologični zavod iz- kreta. gubil svoio kniižnico. ž nio Da - zelo dragoceno zbirko rastlinstva in živalstva iz okolice i Ohridskega jezera. V knjižnici zemljepisnega zavoda, ki so jo a tudi naziji upepelili, je bilo uni-o_ čenih veliko važnih rokopisov, [a Geologični zavod, obenem s po-o- slopji, ki so bila posvečena po-vi Ijedelskemu oddelku, je bil tudi La požgan. e- Toda še preden je prišlo do u- bojev v Beogradu, so nemški profesorji na univerzi postali — uzmoviči in so pokradli in od-r. vlekli s seboj številne dragoce-r- ne predmete iz bogatih zalog la univerze. x Beograjski list "Politika" je Ali že imate BARAGOVO PRATIKO za leta 1945? Ako še ne, pišite takoj po njo. dokler je ▼ zalogi. Letošnja Pratika je zelo zanimiva knjiga ta vsako slovensko hišo. Naročila jo zase in za svoje prijatelje. Stane s poštnino samo 40 centov kar je poslati v gotovini. Money ordru ali znamkah na: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road. CHICAGO 8. ILL. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 10. novembra 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Uhaja vsak torek In petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued mrmrr Tuesday and Friday Naročnina« Za celo leto ~ Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago. Za celo leto _ Za pol leta $4.00 _ 2.00 _ 1.25 Published by EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rber Ave* ____ _ _____d AMERIKANSKI SLOVENEC PRED DNEVOM VELIKE NOVEDOBE V Stevens hotelu v Chicagi se vrši te dni velika mednarodna konferenca za civilno letalstvo v povojnem svetu. Nad 700 zastopnikov iz vseh raznih zavezniških in nevtralnih dežel je na konferenci. Številni odseki zborujejo, vsak za svoje posebne zadeve. Na tisoče raznih zadev je, za katere mora biti v naprej določeno vse, kako se bodo vodile in urejevale, da bo zadovoljivo za vse slučaje, ki jih že predvidevajo in še za take, ki jih sedaj še ne predvidevajo in se bodo pojavljali šele potem pri obratu. Ako se za povojno civilno letalstvo zanima že zdaj nad 700 zastopnikov raznih dežel in narodov, je to le znamenje, da bo domalega ves svet posvetil po vojni svojo pozornost letalstvu. V zraku bo vse frčalo. Letal bo kakor muh in komarjev. 2e zdaj napovedujejo izboljšano letalo v hitrosti, ki bo vozilo do 600 milj na uro. In ker ni določene meje v izboljševanju, je to povsem mogoče. To se pravi, da bo zračni promet obratoval v silno visoki brzini. V Londonu, Parizu ali v Ženevi na Švicarskem bodo potniki še pozno zvečer politizirali in srebali kavo v kavarnah. Nato bodo sedli v brza letala in bodo drugo jutro že zajtrkovali v New Yorku ali Chicagi. Tako bodo tudi potniki večerjali v A-meriki, zajtrkovali pa v evropskih mestih. Čas potovanja bo tako skrajšan, da bodo ljudje danes še na enem kontinentu, drugi dan pa že na drugem kontinentu vršili svoje dolžnosti. Pokojni Willkie je bil kos nekega idealista. V svoji knjigi "One World" je v marsičem pravilno tolmačil svoja pojmovanja o bodočem svetu. Gledajoč na tak univerzalni svet ni odobraval politike kakega osamijenja, ker osamljenost za noben večji narod sploh mogoča ne bo, razen za one, ki bodo v svoji trmoglavosti hodili rajši nazaj, kakor pa naprej v napredujoči svet. Svet se vrti naglo naprej in po tej vojni se bo vrtil še z veliko večjo hitrostjo, kakor se vrti zdaj. Samo počakati je treba, da bo vsa inicijativa ljudi dobila priliko za udejstvovanja za druge zadeve, mesto za vojne namene, za katere jeztfaj vprežena, da za nje deluje. . S hitrejšim prometom/ki ga nam obeta povojno letalstvo, bo stopilo v hitrejše obrate tudi vse drugo življenje. Povojna doba bo zahtevala čisto novih ljudi. Kakor je povojna doba po prvi svetovni vojni zahtevala novih ljudi in je prejšnje l^udi pustila, bi lahko rekli, le še pri krampu in lopati, novejše ljudi pa nekako mehanizirala in jih izvežba-la za strojno porizvodnjo, tako bo ta povojna doba, ki ima priti jutri, po tej vojni zahtevala novih ljudi. Industrija bo potrebovala novo izšolanih ljudi s popolno novo naobrazbo in le s takimi bo mogoče v taki novi povojni dobi obratovati in voditi bodočo proizvodnjo. Mi starejši, ki smo imeli priliko gledati že eni taki dobi v oči in gledamo zdaj že na drugo tako dobo, večkrat mislimo, da bo v bodočnosti slabše, kakor je bilo v naši dobi. Lahko je, da bo. Vendar računajoč na ljudsko iznajdljivost in-pa ljudsko pripravljenost, je vsak tak strah neupravičen. Mladi rodovi, ki jih bo zajela nova doba, se bodo znašli prav tako v svojih položajih, kakor smo se starejši preje v svojih dobah. In pozabiti ne smemo, da imajo mnogo boljših stvari in priložnosti, kakor smo jih imeli mi v svojih dobah. Dandanes imajo navadni ljudje mnogo več socialnih pravic, kakor smo jih imeli mi v svojem času. To so sadovi naše dobe, ki jih bodo uživale prihodnje generacije in jih še nadalje izboljševale. Boljše vse vrste orodje, boljšo opremo, boljše zakone in socialno zaščito bodo prejeli za nami, kakor smo vse to mi prejeli od naših prednikov. Na podlagi tega bo tudi njihovo življenje lepše in boljše, kakor je bilo naše. Kar jim bo treba, je le izboljševati človeka v njegovi duhovnosti, da bo imel povprečen človek v bodočnosti več čuta do poštenja in pravičnosti in več vesti v svojemu srcu, kakor jo je imel človek dosedaj. In če doseže to, potem bo imelo človeštvo na zemlji lepše in boljše dneve, kakor jih je imelo v preteklosti. ' Nič obupavati. Vsaka doba ima svoje črne dneve, svoje prepire, svoje vojske in svoje težave. A za vsakim takim viharjem pride prej ali slej jutro novega, lepšega dneva. Svetlo sonce na novo zažari na nebu, nova spomlad se pojavi na svetu, vse lepo na novo ozeleni in zacvete in življenje teče naprej veselejše in bolj prijetno kakor preje. To je svet. In svet ima svoje romance, ki so žalostne in vesele. Ne obupavati — le kvišku glave! Množimo svoje zaupanje v Njega, ki nas nikoli ne zapusti, če ga mi ne zapustimo. Množimo svojo dobro voljo, ker te svet najbolj potrebuje in če bo na svetu te dovolj, mora priti nazaj med nas mir, z njim pa novo, lepše in svetlejše življenje! V to nam pomozi Bog! VSE JIM BO PODROBNO RAZLOŽIL KAKO USPEVA KAMPANJA ZA "NOVI SVET" Neki francoski duhovnik — ali vidite, kakšne klobuke nosijo tam duhovniki? — in njegovi učenci s svojimi značilnimi kapicami poslušajo in se smejejo ameriškemu vojaku, ki jim na zabaven način razlaga, zakaj je slavno B-26 Marauder letalo tako slavno. V rokah ima majhen vzorec, toda ▼si skupaj stojijo pri velikem letalu le vrste, katerega nos vidimo tudi na sliki Marauderji sedaj hodijo na svoje polete iz istih letališč v Franciji, ki so jih prej uporabljale nemške letalske čete. TO IN 0N0 IZ ŽIVLJENJA IN SVETA MORNARICA ŽELI JAPONSKIH FOTOGRAFIJ Meseca oktobra je naša mornarica priobčila oglas, da bi rada slike pokrajin na Japonskem, kakor tudi iz vseh tistih krajev in otokov, ki jih imajo v oblasti Japonci. Ko take slike primerjajo z zračnimi fotografijami, marsikaj postane veliko bolj jasno. Dognati je namreč treba, kje bi se dali izvesti vpadi najlažje in z najmanjšimi žrtvami. Posebno dobrodošle so fotografie raznih obrežij. Take slika lahko prihranijo mnogo ameriških življenj. Mornarica kliče tudi vse tiste k izpraševanju, ki so jim osebno znani kraji, kjer so zdaj Japonci. MALO DR0BI2A Ko je bil Dobernik na Dunaju, je naletel na prizor, ko je nekomu odneslo umetno lasuljo z glave. Prišed&i domov je pravil pri "Čavnarju": "pa, ja, na Dunaju vleče tako močan veter, da ljudem odnaSa lase z glave." Prvo operacijo slepiča je izvršil leta 1889 hamburiki pro- fesor dr. Herman Krunemell. • Gorčico ali "ženof" so vži-vali stari Grki za jačenje krvnega obtoka, stari Rimljnai so jo pa imeli v razne zdravilne namene, posebno proti piku Skorpiona. Neki perzijski nabob je vse svoje življenje zbiral porcelanaste angele. Nekega dne pa je z užitkom razbil vso svojo zbirko. SAMO HOTETI JE TREBA Če nimamo*' pristanišča, ga bomo pa napravili. Tako so sklenili ameriški in angleški častniki za vojne priprave v juniju 1943, to je leto dni prej, ko je prišlo do vpada v Evropo in začetka Osvobojevanja evropskih narodov. Vedeli so, da bi nobeno francoskih pristanišč, ki bi med vpadom prišlo v zavezniške roke, ne bilo zadosti veliko za sprejemanje ogromnih zalog, ki bodo pri invaziji potrebne. Pa so se odločili, kia bodo dali zgraditi dve umetni pristanišči. To se je res zgodilo skrivaj, potem so ju pa prepeljali prek Roka-vskega preliva. Sedaj je mogoče povedati, kako so lahko Zavezniki tako hitro dobili v Francijo zadosti vseh potrebnih zalog, da so mogli tako hitro napredovati, kljub temu, da so bila razen Cherbourga vsa pristanišča v nemških rokah. Povrhu plavajočih jeklenih bark so zgradili 150 plavajočih zabojev iz konkreta in se- dem milj prej napravljene pristaniške opreme so razdelili v 480 čevljev dolge skupine ter tako naprnvili umetno pristanišče. Da dobijo potrebno vodno ogradbo ali vodno zatišje, kamor ne morejo veliki valovi, so pripeljali-s seboj celo vrsto starih ladij in jih na pravih krajih potopili. * Najhujši vihar, kar jih )je bilo tam v 40 letih, je podrl e-no teh umetnih pristanišč, pre-dno je bilo čisto dovršeno, vendar je prej storilo svoje delo in pomagalo spraviti velikanski tok moštva in opreme v Francijo. Drugo pristanišče je bilo dogotovljeno po načrtu — tako veliko kot Dover. Na njem izložijo lahko 12,000 ton zalog in 2,500 vozil na dan. -o-- PETJE GA JE PRIVEDLO V PROSTOST Operna skladatelja Verdi in Gounod si pač nista Tnogla nikoli misliti, da bi njun£ operne melodije kdaj pomagale ameriškemu padalcu spet v prostost, potem ko so ga ujeli Nemci. Ta padalec je George P. Hawkins, ki je ravnokar pisal staršem v Philadelphiji, da se nahaja zdaj v neki bolnišnici v Angliji. Njega in tovariša so ujeli Nemci in so ju hoteli umoriti, češ da sta bivša kaznjenca in morilca, kar se vidi iz načina, kako imata ostrižene lase. Bila sta ostrižena kakor ameriški vojaki sploh. Vendar ju naziji niso takoj ubili. Hawkins se je pred1 vojno učil opernega petja in je kmalu našel priliko, da je začel prepevati arije iz oper Rigoletto in Faust. Stražil pa je njega in tovariša neki avstrijski Nemec, ki je bil svoj čas pevec na Dunaju. T3 je začel pomagati. Amerikanca sta mu zaupala, da namerava- ta pobegniti. "Imenitna ideja/' je rekel Avstrijec, "tudi jaz grem z vama." Pa se je vsem trem res posrečilo popihati. KAKO PRIJETNO JE DOMA Med ranjenimi vojaki v Mitchell Field, Long Island, N. Y., kjer izlagajo ranjene iz evropskih bojišč, ni časa, da bi siromaki premišljevali svoje žalostno 'stanje. Veseli so, da so nazaj doma, tu in tam govorijo z domačimi po daljni telefonski zvezi, potem imajo pa tudi vse polno spominkov iz vseh krajev sveta in tako je njihov duh vedno zaposlen s čim prijetnim. Ker so med njimi skoraj sami taki, ki so jih prinesli noter na nosilnici, jih je prav malo, ki lahko hodijo med posteljami pt> dolgih bolniških sobanah, pač pa spominki neovirano krožijo od postelje do postelje, iz rok v roke. Razlagajo drug drugemu, kaj razni spominki pomenijo, občudujejo jih, pa tudi pridno izmenjavajo. Nekdo bi rad ruski denar. Drugi je ravno izmenjal kitajski za portugalski drobiž. Nadalje imajo majhne izrezljane slone iz okrožja Ki-tajsko-Burm^-Indija; ' lastnik razlaga: "Tisti stari krokarji rezljajo te stvari pod povečal-nim steklom. Po štirih letih takega dela skoraj vsak oslepi. Nič se ne ozirajo na to, koliko časa porabijo." Vojak s francoskim denarjem je bil ranjen pri St. Lo. Na levi nogi je imel obod iz mavca, gori pa je bilo s črnilom narisano, kako je njegova kost prelomljena in živec pretrgan pod kolenom, zraven pa je bila poškodba tudi popisana. Vojaški zdravniki pač ne marajo, da bi se zgodila kakšna pomota. "Uprava "Novega Sveta" poroča, da so razni agitatorji pridobili do konca oktobra meseca 18 novih naročnikov po raznih naselbinah. Za prva dva tedna kampanje je to kar dobro znamenje. Vest o kampanji se je komaj še le razširila v javnost. Upanje je, da bodo prijatelji družinskega mesečnika "NOVI SVET" ta mesec bolj živahno agitirali, tako tudi tekom meseca decembra in da bo kampanja kar najbolj mogoče dobro uspela. Izmed naših zastopnikov so poslali nove naročnine, kakor sledi: MRS. MARY DELAK, Biwa-bik, Minn., 1 novo. MR. JOHN UDOVICH, She boygan, Wis., 1 novo. MR. LUD. PERUŠEK, Wil-lard, Wis., 1 novo. MRS. MARY ERCHUL, Soudan, Minn., 3 nove. MRS. MARY KOTZE, Wal-kerville, Mont., 2 novi. MR. ANTON STRUKEL, La Salle, 111., 1 novo. MR. KONŠT. PODLESNIK, Kemmerer, Wyo„ 1 novo. — Sami pa so se na novo naročili na list sledeči: MRS. JOS. SRNOVRŠNIK, Cleveland, Ohio. MR. JOHN KANDARE, Crosby, Pa. MRS. THERESA VAUKER, Kitzmiller, Md. MRS. ANA RAY, Cleveland, Ohio. I PVT. JOZE BRECELJ, Camp Roberts, Calif. j, MRS. JENNIE KOCHEVAR, Massillon, Ohio. MR. JOE SKUBIC, Fontana, Calif. j MR. JAKOB SMODEY, Hiawatha; Utah, t — Noben izmed teh pa do sedaj še ni javil, ali bodo sami kandidirali v tej kampanji, ali želijo koga drugega nominirati za kandidata, kakor tu ne, komu naklanjajo svoje glasove. Prosimo vse javite nam, Če želite sami kandidirati, ali želite nominirati koga drugega, kakor tudi to komu želite v slučaju, da sami ne bote kandidirali, nakloniti svoje glasove. Tako prosimo tudi one, ki bodo te dni zase ali za druge pošiljali naročnino za obnovitev, da nam javijo komu želijo, da se naklonijo njihovi glasovi. Prosimo pomagajte nam s tem, da bo nam mogoče podajati točna poročila o poteku kampanje. Na vse prijatelje "Novega Sveta" pa apeliramo ponovno, naj v tej kampanji vsak stori kar more v dobro tega lepega lista.' Pridobite mu svoje prijatelje za naročnike*. Pomagajte listu, da se bo razširil, kakor ta lepi list zasluži. Ne pozabite, da je v tej kampanji vsak deležen nagrade, naj bo star ali nov naročnik, ki plača celoletno naročnino. Vse take, ki bodo v tem času kampanje od 15. okt. do 31. decembra 1944 plačali celoletno naročnino, bodo prejeli od Uprave lista krasno "ZASTAVO ZMAGE", to je v barvah tiskana ameriška zastava v velikosti 16x20 inčev. Naj ta nagrada pride v vsako hišo naših naročnikov. Prav zdaj, ko se pod to zastavo vojskuje na milijone naših mož in fantov, je ta zastava največji in najlepši simbol enega cilja, za katerega se ves svet bori, namreč za demokracijo in svobodo v svetu. Prijatelji "Novega Sveta" pojdite v akcijo. Razširjajte ga po svojih naselbinah. Zdaj je kamjMtBja? zdaj je čas za to! ZA NJE NI VEČ BOJNE FRONTE Dramatični višek k porazu nemške posadke v mestu Aachen vidimo na tej sliki, ko ameriški »Predaj na desni vodi avtomobil, v katerem sedi zadaj sredi polkovnik Wilok, poveljnik nem-skih sil v Aachenu, krog njega pa njegovi štabni častniki. Nahajajo se na potu v ujetniško taborišče. Doli pred se zrejo in trde so poteze njihovih obrazov. Za nje se je vojna že končala. NIKAMOR SE JIM NE MUDI Amerikanci smo navajeni, da moramo vedno hiteti pri vsaki stvari, še pri jedi. Ni pa tako v bajni deželi Indiji. Tam jim nobena stvar ni tako važna, da bi zaradi nje hiteli. Neki vlak, ki je prevažal ameriške čete blizu New Delhi, Indija, je kar naenkrat začel postajati in je tako delal celo nadaljno pot. Sgt. Frederick S. Blau, ki ni mogel razumeti, zakaj vlak nekaj časa stoji, se j spet malo premakne, pa spet j postoji, je začel na svojo roko preiskavati, kaj je temu vzrok. Končno je našel smehljajočega se indijskega vlakovodjo, .ki je ravnokar odprl odvodno parno cev, napolnil svoj lonček in si začel kuhati čaj na lokomotivnem parnem kotlu. Tudi o našem kamniškem vlaku so včasih ljudje vedeli marsikaj povedati, ampak kaj takega pa že ne. -o-- JAVNA DRA2BA V CHICAGI . Chicaški poštni urad na znanja, da se bo v torek 14. novembra 1944 od 8:30 dopoldne pa dokler ne bo vse razprodano, vršila javna dražba v dražbeni sobi v devetem nadstropju na Main Post Office, Canal in Van Buren, vhod na Canal Street. Občinstvo bo imelo priliko, da si tisto blago ogleda že v ponedeljek 13. nov. od 8:30 A. M. do 4:00 P. M. Za blago ki gre na odmerke bodo zahtevane odmerjalne znamke. Na dražbi bodo taki predmeti, ki jih pošta ne more dostaviti naslovljenemu ne vrniti pošilja^ telju. Pri tej priliki poštni urad tudi naznanja, da je zdaj mogoče pošiljati osebna pisma, ne težja kot dve unči, v nada-Ijne italijanske province: A-scoli Pičeno, Grosseto, Mace-rata, Rieti, Terni in Viterbo. Ni pa dovoljeno v pismu po- slati ček, gotovino ali kaj podobnega. Tudi v nadaljne francoske kraje, nfamreč Charente-Infe-rieure, Loire-Inferieure in Mor-bihan je mogoče zdaj poslati poštne dopisnice s poštnino 3c, toda. pisanje mora biti v angleškem ali francoskem jeziku ter omejeno na osebne ali družinske zadeve. ZA NOS SO JIH POTEGNILI Pravijo, da je mogoče svinjo ubiti tudi na ta način, da ji damo toliko masla, da se na njem zadavi. To je seveda samo eden izmed načinov, ki skoraj gotovo ni najboljši. Podobno je tudi več načinov, kako prevariti Japonca. Predno so sile generala MacArthurja vpa-d*e na filipinski otok }Leyte, je bilo treba tudi Japonce potegniti za nos, da bi ne slutili nameravane poteze. Kaj |so naredili Amerikanci ? Vedeli so, da Japonci poslušajo ameriške radio oddaje na Novi Gvineji. Zato so časniški poročevalci, ki so odšli z generalom na Filipine, na Novi Gvineji pustili potvorjena poročila za vse tiste dni, in radio je kar naprej dan za dnem vse poročal, kot da bi življenje na Novi Gvineji potekalo po starem. Ta zvijača je premotila Japonce, da na filipinski vpad niso bili pripravljeni. . __o- GENERALOVA MIZA Smithsonijski institut v Wa-shingtonu, D. C., kjer je med drugim spravljeno tudi tisto slavno letalo, v katerem je Lindbergh prvi preletel sam prek Atlantika, je zdaj razstavil na ogled mizo in stol, odkoder je general Dwight D. Eisenhower poveljeval zavezniški invaziji Evrope. "Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. Petek, 10. novembra 1944 Petek, 10. novembra 1944 AMERIKANSKI SL6VENEC S POLNO PARO NAPREJ DNO PRIRODE Nedeljski pomenhi TEDENSKI KOLEDAR 12. Nedelja — 24. pobinkoštna 13. Ponedeljek — Stanislav Kostka 14; Torek — Jozafat 15. Sreda — Leopold 16. Četrtek — Gertruda 17. Petek — Gregor, čudcdelnik 18. Sobota — Posv. baz. sv. Petra. ŠTIRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH "Nebeško kraljestvo je po-j Priti je moral sam Sv. Duh, da dobno gorčičnemu semenu" jim je postavil glave na prava Mat. 13, 31). mesta. Težave in križe je imel sam Drugo in drugačno je kralje-Gospod s svojimi apostoli. Pra- stvo božje. Z malim se začne, z vimo, da je moderni svet ma- neznatnim, z malim zrncem, terielen, tudi katoličani da so ampak drevo postane s širokimi taki, stikajo le bolj za časnimi vejami, z razprostrto krono, v dobrinami: vsak hoče nekaj ve- mogočno drevo se izpremeni po-Ijati, priti do premoženja, ime- lagoma. V smreko ali lipo pa se ti udobno in prijetno življenje, ne izpremeni, v drevo pa, toraj nekaj postati na tem svetu. Tež- je nebeško kraljestvo drugačno ka zadeva, dobra in tudi hudo drevo, ne materielno, zemelj-slaba. Dobra, ker nekaj mora sko, nebeško drevo je, duhovno vsak biti, dosti časnega prav in drevo, ki se ne bo nikoli po-vsak potrebuje, ne more shaja- sušilo, nikoli zginilo, ti brez časnega, slaba pa je ro- Drugačno je kraljestvo boba, kadar se vse življenje o- žje, ne denar, posest, čast, ime. sredotoči le na časnem in na Kvasu je podobno, in kvas dela pridobitvi zemeljskih dobrin, kruh, brez kvasu je moka in To je, da smo materielni, lahko sol in "bula" za potico navadno ni ravno slabo, lahko pa tudi testo, ki ni za nobeno rabo. hudo slabo. Kvas naredi potico in pogačo in Križ je imel Gospod z aposto- štrukle. Tudi ti si le bolj neka li, ker pred očmi m> jim binglja- moka, kri in meso in ničvredno le le bolj.časne dobrine o kra- testo, ako si brez kvasu. Pa Ijestvu božjem, radi katerega zmešaš med to testo kvas nebe-so zapustili vse in se pridružili ške tvorilne moči, kvas besede Gospodu. Dobro je bilo pridru- božje in kvas milosti svetih za-ženje, časno upanje je pa bilo kramentov, in ničvredno testo slabo. Še tik pred vnebohodom postane prava hrana za nebe-so popraševali: "Ali boš zdaj sa, prava ambrozija, da boš se-vpostavil Izraelovo kralje- del pri mizi in se veselil. Ne bo-stvo?" (Ap. dj. 1, 6), ker mi- di le materielen, postani drevo, slili so na ministerske stoličke. poskrbi za kvas. Takole izgleda nova bojna ladja naie mornarice. U. S. S. Missouri, ko reie morske valove, pobarvana na kamuflažni način, da j« ni mogoč« tako lahko zapaziti, dokler ne pride blizu: ludi je vsa naježena od samih lopov. Letos januarja m^peca so jo prvič spustili v morje iz brooklymkih ladjedelnic. Dolga je 880 čevljev in ima med drugim oroijem devet 16-inčnih topov. Missouri je četrta med mogočnimi bojnimi ladjami Iowa vrste. — Berne, Švica. — Laussan-ska "Gazzete" poroča, da je bil te dni nemški maršal Kasselring na italijanski fronti nevarno ranjen* ko se je njegov avto prevrnil blizu mesta Bologna. VLOMILCI MED ŽUŽELKAMI DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 - --i" ' IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI Besednjak ki ga je spisal in izdal DR. F. J. KERN To je najpopolnejši angleiko-slovenski besednjak s angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraševali. Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslali s naročilom. TistL ki ga želijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois OGLASI V "AMER. SLOVENCI^ IMAJO VEDNO USPEH. Nežni obrisi sinje pobarva- j zi nih telesc so se zabrisali. Pro- j ti; fesor se je razburjeno poigra- di val z vijačkom drobnogleda. d< Mali zidaki, ki iz njih priroda le sestavlja dele življenjskih bitij, so postali nevidni, le siva gmo- k; ta. Z jezavo, sunkovito kretnjo je profesor dvignil glavo, su- k hotno, ozko glavo sivih, globoko vdrtih oči pod šršečimi obrvmi. f. Sivina njegovih razmršenih las li * — med delom si je namreč več- si krat z rokami segel vanje — se si je čudno prilegala njegovemu, o še zmeraj mlademu obrazu. š< Nežno je odrinil drobnogled in se skozi visoko okno zazrl na trg pred kolodvorom. r< "Ta stara čarovnica," je za- b mrmral, "se noče in noče poka- a zati!" Tedaj je legla odločna, majhna roka na njegovo ramo. j< Začutil je njen pritisk in je ni smehljaje se okrenil glavo. "U- S trujen si," je temno zavzvenel k ženski glas, "Daj, da izpreže- ji va; nekaj dni miru bo koristilo j< tvojemu delu!" Ozrl se je v svojo ženo. Naslanjala se je nanj v z beli, delavniŠki halji. Lasje so ji d bili črni, obrvi nad krepkim no- ji som tesno skupaj zrasle. Tako Si je bil njen obraz odločen, kiju- lc bovalen, a zaeno otroški. s1 "Ne vem," je dejal, "mir ...? d To pot je nekaj drugega. Zdva- n jam, ali ima moje delo kaj smi- g sla. Če bi imel mir, bi zdvajal d še bolj. Zavidam tem ljudem tu ii spodaj." In iztegnil je roko proti oknu in trgu, kjer so ljudje T radostno in vneto hiteli na kolo- z dvor. Tlak se je blestel in vendarle ni bilo vroče. Belomodra " kupola pomladanskega nebesa je bila neznansko visoka. Pod V njo se je mesto krčilo, da je bi- n lo ko neznatna škatlica z igra- v čami in da ljudje niso bili dosti večji ko mravlje, ko bitja, ki hi- si te na delo. ; v "Vsa prirodoslovna veda," je dejal, "je ko pravopis kakega jezika, ki ga ne poznamo. Po- h znamo črke, besede in stavke, s" — a to je vse." . 2 Kar ustrašila se je, ko je tako p govoril o svojem poklicu. Bila mu je dobra pomočnica, izlahka b se je bila naučila njegovih navodil. Opustila je radi njega, k zaradi njegovega dela, razisko- k vanja. A zdaj, da je vse to — s nič? Ni se ustrašila le radi nje- v ga, marveč tudi radi sebe. Za- f čutila se je nestalna tla pod seboj. Skoraj so ji stopile že sol- \ ze v oči, a premagala se je. Po- \ moči je bil potreben; ni mu je t smela odreči. r "Veš kaj," je počasi izrekla, t "oba sva potrebna oddiha. Od- c peljiva se ko drugi!" "V tem dirindaju — vse je prenapolnjeno . . ." "V tisto vasico tam na vrhu s pojdiva . . ." je tiho dejala. "Dobro," je trudno odvrnil, "a je brez pomena! Toda, če želiš ..." * i * ^ Ozka steza se je vila med < travniki. Trava je bila visoka, 1 še nepokošena. Romala sta da- ] lje in dalje, navkreber, navzdol i na hribček, s hribčka. Steza se ; je vila v dolgih zavinkih. Ze večerilo se je in oba sta 1 bila pošteno trudna. Vas je bila i še daleč. Svež veter je zapihal z leve, morske strani. Zunaj na i obzorju je bila videti še zastava ! dima nekega parnika in na drugem obrežju so se lesketale sipine. Nista dosti govorila, saj sta molče razumela drug drugega. Zdaj, ko priroda ni več ležala pred njima pod drobnogledom, marveč sta ona dva sama, dvoje majcenih točk, skoraj. izginjala v njenem mogočnem objemu, se je profesor u-miril. Grmičevje je žarelo w cvetju, krog posameznih kmečkih hiš se je usipalo cvetje na tla. Vonj po rožah in morskem zraku je lebdel v večernem mraku. "Znanost more samo v mestu živeti," je dejal profesor, "o-zračja sobe in pogleda na gole zidove je treba, da ima človek tisto drznost, da vse razkosa in da začenja z najdrobnejšimi delci in jih spet sestavlja v celoto." "Mogoče pa znanje ni tisto, kar je največ," je rekla ona. "Seveda," je dejal boječe, "a kaj naj bi bilo največ?" Nato sta oba molčala. Prišla sta do stare hiše z veliko, z zelenim mahom poraslo, slamnato streho. Zeleno preple-skana kad je stala na rdečih opekah. Na beli klopci pred hišo je sedel stari gospodar. Nehote sta oba obstala. "Dober večer," je dejal starec z dobrohotnim glasom. O-braz mu je bil ko pergament, _ a sive oči so se zvito lesketale. "Ta klopca je premajhna," ^ je dodal, ko da je razumel nju- s ne misli. "Pojdita v sadovnjak." 11 Sledila sta njegovi postavi. Vit- 0 ka je bila in visoka, veliko viš- r ja, kakor je bila videti prej, ko je mož sedel. Na podolgovati vrt je padala r zelena luč skozi listje sadnega drevja. Trava je bila nizka in J jima je očistila prah z čevljev. Sedla sta na dvoje pletenih stolov, ki sta stala ondi. Počasi je * starec odšel. Ko se je vrnil, je držal v rokah leseno čašo. Ponudil jo je gospej. Pila je v dolgih, žejnih požirkih in jo ponudila možu. Mleko je bilo hladno in sladko in sveže. J Pod drevesi je stal čebelnjak. T Tu in tam je zabrenčala kaka zaostala čebelica. - r "O," je vprašal profesor, f "kaj se ukvarjate s čebelami?" 9 "Jablane so cvetele," je od- c Vrnil starec. "In lipe cveto, maj- s nice,1 rože po travnikih in vrto- c vih. Jeseni pa cvete resa." 1 "Ali je dosti cvetja pobrala t slana?" je vprašala profesorje- t va gospa, ker je bila v maju hu- 1 da slana. s "Iz vsake ježice še ne zraste 2 irast," je smehljaje se odvrnil t starec, "nekaj ga je zmrznilo, s Zato je pa drugo cvetje imelo I prostora." š "Pa je težaven posel — z če- s belami," je pripomnil profesor, i "Ali vas ne opikajo?" je re- t kla gospa in se nehote pritisnila < k svojemu možu. Ozrla se je v 1 starca: kar zmrazilo je je, ko je s videla, kako jo njegov jekleni i pogled bistro opazuje. 1 "Ni tako težko," je sprego- i voril. "Le znati je treba — ko ; vse drugo. Ne pikajo. Mirno, < brezbrižno je treba ravnati z i njimi, dovoliti jim je treba, da < ti kobacajo po roki in če prideš i od konj, ne smeš k njim. A le- 1 tos sem imel smolo; en panj mi i je izumrl." : "Izumrl?" je vprašal profe- 1 sor. "Čebele imajo kraljico," je < povzel starec, "veliko mater čebel. Če ona umrje, ves panj izu-mrje. Delavke ne delajo nič več, le malo medu nabirajo, ne i čistijo več strdi. Mrtve čebele ležijo na tleh. Kar jih ostane, se razkropijo, pomrjejo. V panju nič več ne brenči. Življenje jim je brez pomena. Ugasne." "Čudno, jako čudno," je re-, kel profesor in se nemirno pre-. mikal na stolu. ; Žena se je zagledala v tla in t se je vsa zatopljena v svoje mi-i sli začela smehljati. Starec je oba odvedel nazaj - na stezo. "Lepa, jasna noč bo," j je še rekel in segel obema v ro- - ke. Gospejino roko je delj časa i obdržal v svoji ko profesorjevo. * Ko črn, z zlatom preluknjani - žamet je viselo nočno nebo nad - zemljo. Nepremično so stale čr- - ne gmote drevja. Bilo je vse v črni temi. Prijela sta se za ro-ke. Časih je kaj zašušljalo, ali š je bil hipoma kak ptiček nad j njima. Nato se je žena zdrznila e in se privila k možu. Prišla sta na travnik. Črno u obzidje gozda se je odmaknilo. >- Tema se je razjasnila in morje e je glasneje pošumevalo. Pogle- dal jo je. Pod krajevci njenega slamnika je spoznal obliko njenega nosu, njenih ust. Njegovi dvomi, njegova znanost: vse se mu je zazdelo brez pomena. "Ti malo bitje," ji je zašepe-tal. Njene oči so se dvignile. Zvezde so se trepetaje zameglile. "Čebelice —" je zajecljala, "starec . . . najino življenje..." "Pozabila sva živeti," je odvrnil njen mož. Sla sta dalje. Koraki so jima bili prožni, svobodnejši. Nenadoma je obstala. "Da so naju morale te drobne živalce poučiti," je dejala s smehljajem. Nad travniki in gozdovi so lebdele pokojne sanje, sanje o dneh bodočnosti, zorenja in žetve. . , Koraki obeh so odmevali v noč ... . ' enkrat sme vsak posamezni ( pošiljatelj poslati samo en za- \ voj na mesec na isti naslov. V t zavojih naj bodo samo take t stvari kot obleka, čevlji, opre- c ma za šivanje, izhlapelo ali u- 1 prašeno mleko, milo^ itd. Ni- t kar ne pošiljajte takih jestvin, 1 ki se lahko pokvarijo. ] -o- s 2nano je, da leže kukavica $jca v tuja gnezda. A tudi ned žuželkami imamo taksne 'zajedavce zaroda", med kate-imi spada majevka (po Wol-u) pač k najbolj čudnim po-ebnostim, kar jih imamo toza-levno v prirodi. Ko majsko once razsvetli travnike in goz-love ter izvabi s svojimi toplini žarki iz zimskega spanja na isoče in tisoče rož in rožic, poem je tudi za zločinsko majev-co nastopil njen čas. Neznatna itvarca, ki meri .komaj 11/2 cm, :leze iz svojega zimskega ko-ička. Kmalu pa pride dan, ko \e samica odpravi na ppt, da bo jo svoje poskrbela za svoj, čim številnejši zarod. Po nekem skrivnostnem nagonu si živalca zmed tisočerih cvetlic izbere isto, ki ima na vrhu bohoten ;vet in kamor priletavajo čebe-e po nektar. Ob vznožju taksne rastline si samica-majevka zkoplje jamice in leže vanje do J000 jajčec. Ko je to opravlje-10, pokrije ta skrbna mati svojo zalego s peskom in se skobaca proč. Že čez nekaj tednov se izležejo iz jajčec majevske ličinke, to so vitka bitijca, ki merijo komaj 1 milimeter. Edino, kar to neznatno živo bitje vsaj malce odlikuje, so krepka gri-zala in izvrstno razviti kaveljčki na nožicah, ki so odlične plezalske naprave in ki omogočajo ličinkam, da morejo spletati po steblu rastline, ob kateri so prišle na svet. To je pa tudi edino samostojno "delo, ki ga majevka glede na svojo "življenjsko pot" opravi. Zdaj pa se zgoraj pri cvetu postavi ličinka na prežo. Včasih mora dolgo čakati (pri čemer je treba pripomniti, da med čakanjem ničesar ne zaužije). Toda slednjič ..lej, se pojavi na robu cvetne čaše — čebela! Ličinka niti za hip ne okleva. Z drznim skokom plane na čebelo, oklene se njenih dlačic in se da prenašati po zraku, ne da bi čebela kaj vedela o tem. Na ta način prispe ličinka h gnezdišču čebele. Toda zdaj še ni čas, da bi opravila svojo lokavost. Zakaj, čebela ni še do vrha napolnila svoje shrambice. In tako napravi majevska ličinka, držeč se trupla čebel, še marsi-kako romanje skozi ozračje, ls cvetlici, pa nazaj v gnezdišče, pa spet k drugi cvetlici in spel nazaj V shrambo, dokler slednjič — za ličinko —- ne napoč veliki trenutek. Čebela se^pri pravi ja, da bi legla jajce. Tj čebela, kar je treba posebej po vedati, pa ne spada k čebelam ki tvorijo državo in ki so v služ >1 ijucn. ua ouuu raznin vrst > ebel, ki žive v prirodi, jih je le nalo, ki bi mnogoštevilno žive-e v svojih državah. Največ je akih, pri katerih si vsaka sanica zase iii za svoj zarod zgra-li posamezno gnezdišče. In si je udi ta čebela, ki nosi zdaj s se->oj zlobno ličinko majevke, ne-cje v zemlji izgrebla svojo camrico in si ondi uredila ne-caj celic, ki naj bi se v njih raz-rili njeni otročiči. Zdaj je torej ie tako daleč, da je ena teh ce-ic zvrhina s tekočim nektar-em. Čebela zleže jajčece v ned, ki naj bi dotlej plavalo na nedu, dokler se ne izleže čebe-ja ličinka. Toda vprav takrat, to čebela zleže jajčece, plane ičinka majevke na jajčece niz-lol in se na njem drži s svojimi >strimi krempeljci kakor na plavajočem čolniču, in vprav radosti prostora ima na njem. *e bi padla nizdol, bi morala 'brez upa zmage" utoniti v nedu. Nič hudega sluteča čebelja mati pa zapre celično hi-iico, da bi bilo njeno jajčece na /arnem spričo vseh sovražnih vsiljivcev... Roparica, ki je v njej, pa o-pravi v kratkem času mnogo dela. S svojimi ostrimi grizali razpara lupinico jajčeca in požre vsebino. Hkrati pa se izvrši nekaj najbolj čudnega v tej zločinski zgodbi: Medtem ko ličinka majevke golta čebelje jajčece in si s tem prav za prav uniči podlago za svoj obstoj — se sama spremeni v bitje, ki zna pla* vati! Prej je bila vitka in majhna, zdaj postane pa debela in okorna. Trebuh se ji napne navzven, hrbet se splošči. Slednjič je postal ličinka kakor čol-nič, ki dotlej plava okoli po sladki vsebini, dokler vsega ne požre. Potem se ličinka zabubi. V tem stanju pa ne potrebuje noben hrane več. In slednjič, ko je čas za to, zleze iz čebelje celice dorasli hrošč majevke .. • - -o—— POŠILJATVE VOJAKOM V ITALIJI « Pošta zdaj sprejema zavoje, poslame v dar vojakom v Rimu, Neapelju, Palermu (Sicilija) in Vatikanski državi, toda jih ne registrira niti ne zavaruje. Posebnega dovoljenja zanje ni treba. Vrednost vsakega zavoja ne sme presegati $25,iteža pa ne 4 funtov. Največja dovoljena velikost je 36 inčev vsega skupaj, po dolgem in povprek na okoli. Notri v zavoju ne sme biti priloženo nič pisanega ali tiskanega. Za- Ne Morem Jesti— Ne Morem Spati! Ako M vas drži sspeka in ras dela raiierne, nrnoine in is reda in če trpite viied glavobola, smrdljivega diha, želodčne nerednosti, nsprebav-nost, izguba spanca, pomanjkanja a peti ta ter ae čnlite v želodca zabauni ▼sled plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Petersovo dolgo preizkušeni Hoboko. To je več kot navadna odvajalna — je zdravilna tonika — je zmes 18 naravnih koreninic, zeliič in cvetja. Hoboko pripravi zamazana čreva k delu, pomaga prijazno in gladko odvajanje zabasanih ostankov; odžene plin. zapeke in povrne želodcu prijazno gorkoto. Uživajte ga na- X^fc tanko kot je pred pitano ij^&J na omotu. Ako želite ponovno uživati veselje, ^^f 1,1 odpravo zapr> ^aajjil tniSke neredno* sti in ponovno udobnost va« // a^gMI sega želodca ob j j istem času — te- // daj si nabavite II ^^Jv^P// Hoboko še d*- /f^^^^^f/ Ako D* moreta kupit! tega v v*£i aoae-i£ini, pišite po Spozna Jt« Hoboko" ponudbo ki dobili boat*— ZASTONJ poskusno steklenico DR. PETER'S L*eiV* OLEJ LINIMENT A — antiaep£enhltro pomaga proti bolečinam revmatizma in nevraloije. hrbtnim lailtfiim bolečinam, za okorele in bolna milice—izključen je in IzvinjenoatL DR. PETER'S MAGOLO — alkaline pomaga nekaterim začasnim neredom Y želodcu kot kUltnik« neprebavno»t in pekočice irca, 1 \ | Ponudbe" Kupon — Sedaj I □ PriloZeno )a $1.00. Pošljite mi | i I poitnine prosto II oz. Hoboko I t in zastonj 60* vrednosti vsakega t poskusno steklenico lAHyf Obi I i i in Magolo. j I o C a D. (Stroiki dodani). | ........i-.if.ViT. •>•'•■ r.Tin) j ■ Naslov......rr. ,rr. .Ti .-.tt«-» . •-»-» J J Poitni nrad.......................j ' I Dlt. PETER FAHRNEY ft SONS CO. 1 Dept. 844 - S C N -------- - DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal «817 (ogel Leavitt St) ♦CHICAGO. ILL. t y "Amer. Slovenec'* je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom. Družba Hps?. Družine ITHE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. oovembrs mi 'Sedež: Joliet, E^^S"1 NaJe veslo: "Vse u vero. dom in narod: vsi sa enega, eden sa vse."' OLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 257 Ume Street. JoKet. Illinois L podpredsednik: Prank Tushek, 716 Raub Joliet, I1L i scdnik: Kmthrin* Bayuk, 528 Lafayette St. Ottawa. IB. Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet. I1L Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet, IB. Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd.. Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St_ Pittsburgh, Pa. Vrh. sdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. UL NADZORNI ODBOR: Andrew Glavaeh. 1748 W 2tet St., Chicago. I1L Joasph L. Drasler, 1318 A%<*ms Street North Chicago. IUJaota. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, HL POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 WischeU St, Sharpsburg, Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Ialand Ave, Chicago, UL John Denis, 2730 Arthlngton Ave, Chicago. UL Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar. 540 North Bluff Street. Joliet Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago. UL Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih poamrtnin, po škod ni n, bolniških podpor ter dragih isptačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav S ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme ae vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se zs $250.00. $500.00 ali $1,000.(XX Izdajajo ae razHčnl certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera ss vsako leto vila. Poleg smrtniue izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniiko podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleild. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreoot Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno aH ttst-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoUet UL DRUŠTVO SV. DRUŽINE ST. 11 DSD Pittsburgh, P«. Vse članstvo zgoraj omenjenega društva je vabljeno na redno mesečno sejo, katera se vrši v nedeljo 12. novembra ob S:30 dopoldne v SloverisILem Domu. Ker je soba št. 5 odrejena za shrambo oblek za staro domovino ter se ne ve, Če bo do prihodnje nedelje ta soba izpraznjena, zatoraj se bo naša prihodnja seja vršila v sobi št. 11. Bližamo se koncu leta in je potrebno, da nas je na prihodnjih dveh sejah več skupaj, da uredimo društveno poslovanje za bodoče ali nastopno leto v taki smeri, da bo vladalo zadovoljstvo med vsem članstvom. Naprošeni ste tudi, da pripeljete vsak nekaj novih in mladih članov in članic v društvo, kajti mi starejši bomo kmalu umrli in vsled tega bo društvo potrebovalo naslednikov. Priporočam tudi, da bi plačevali svoje asesmente bolj redno, zlasti v mesecu decembru, ko bodo sklenjeni računi. Sobratski pozdrav vsem! Tajnik. HOLY FAMILY LADIES LEAGUE Joliet, 111. Nils of November L 1944 TEAM STANDINGS Won Lost Treasurers ______________ 12 9 Vice-Presidents _______ 11 10 Secretaries______________ 10 11 Presidents............ 9 11 INDIVIDUAL STANDINGS ' Aver-^ Games Series ages , 1. M. Jamnik.™ 21 3214 153.2 2. D. Wedic .... 18 2724 151.6 3. Jo Vancas.... 18 2616 145.6 4. L. Gagnon... 21 3007 143.4 ! 5. E. Tranzen.... 21 2955 140.15 . 6. D. Riblon...... 18 2514 139.12 7. J. Zinser..........18 2460 136.12 8. C. Garbin...... 21 2817 134.3 9. J. Cirrencione 18 2375 131.17 ' 10. J. Bambic.... 21 2766 131.15 , 11. N.Cirrencione 21 2637 125.12 12. F. Manno..........21 2623 124.19 ' 13. E. Zinser...... 21 2621 124.17 ■ 14. F. Leonard.. 21 2467 117.10 L 15. M. Foster.... • 18 1945 108.1 16. Kay Despo. .. 21 2160 102.18 High Games 1. Dolores Wedic, Pres.____________248 2. Marge Jamnik, V. Pres___________ 229 High Series ! (1. Marge Jamnik, V. Pres............. 509 ' 2. Dolores Wedic, Pres.............506 ( High Team Series . 1. Vice-Presidents____.._______________ 1704 2. Treasurers------------------------... 1694 YOUR REPORTER, H. F. League Pres. ZGODOVINA PIVA Ko človek sedi v hladni senci pri vrčku piva, mu pač ne pride na misel, da bi si belil glavo s tem, kako daleč nazaj sega zgodovina te prezapeljive pijače, ki na žalost pri nas ni preveč zapeljiva. Prvi hip bi človek mislil, da je to iznajdba novejšega časa. Toda če malo pobrskaš po možganih, se boš spomnil, da so bili Germani, kot nam pripoveduje rimski zgodovinar Tacitus, veliki prijatelji te okusne pijače. Toda zgodovina gre še dalje. Na Daljnem Vzhodu je bilo uživanje varjenega ječmenovca, aromatizira-nega z različnimi začimbami udomačeno že pod najstarejšo indijsko dinastijo, ki je dostopna zgodovini. Uživanje piva je bilo tako razširjeno, da je indijski knez Dzadustra prepovedal za tri leta pridelovanje ječmena, da bi onemogočil pripravljanje te zapeljive pijače. Hieroglifi na papirovih valjih, obeliskih, nagrobnih spo- - i menikih egiptovskih vladarjev 1 in pa ohranjeni spisi grških in 1 rimskih pisateljev nam popolnoma jasno dokazujejo, da so v ( faraonovi deželi že pred 1900 i leti varili ječmenovo pivo in si- i cer iz zvaljanega ječmena.Pelu- i sium, stoječ v Nilovi delti, je bi- i lo že pravo pivovarniško mesto, ] kjer so imeli egiptovski kralji, j vsekakor spekulativne glave, že : pivovarne. i Seveda to pivo, narejeno s j primitivnimi tehničnimi sred- 3 stvi ni bilo pijača v našem po- ; menu, marveč je bila to vrsta i belega zavretega piva, ki so mu 1 pride j ali aromatične in ohra- ] njujoče dišave, ki jih je dežela ] obilo nudila. Pridatek žafrana < mu je dal lepo, rumeno barvo. Kakor poroča grški zgodovinar Herodot, ki je leta 450 pr. Kr. : potoval po teh krajih, se je bilo to ječmenovo pivo u4omačilo v : celem Egiptu kot ljudska pijača. Od tod je pivo prodrlo k Fe-ničanom in Libijcem, v Palesti- Rakeini čolni izpuščaj o dim in delajo tako sastorno steno med manevri blizu Norfolk. Va., ko ivigajo po pristanišču. Taki čolni pomagajo pri izkrcanju čet is ladij. Imenujejo jih Navy landing "aft, support, ali s kraticami LCS. Ta slika js bila posnsla is prsd letom dni. toda mornarica js ni dovolila priobčiti. no, Sirijo, Armenijo, Perzijo, i Ilirijo in drugam. Ksenofont 1 pripoveduje v knjigi "Anaba- j zis", da so Armenci delali iz : ječmena vino. Kjer so zrna prij^ pitju plavala na vrhu, so ga mo- 1 rali piti s slamo, kakor pri nas ] limonado. < Iz Egipta je pivo prodrlo v ] Fenicijo in Libijo ter se je ime- ] novalo cerea. Od tu pa je pro- < drlo čez Pireneje k Keltom in £ Galcem, ki so ga gostoljubno ] sprejeli. Imenovali so ga korma. i Ko so pa pridrli Rimljani v Ga- 1 }ijo, so ga prekrstili v cerevizijo 1 (po Ceres, boginji žetve). Od : Keltov pa ni bilo več daleč do s naših pradedov. Ob dolenjem 1 teku Labe je takrat stanovalo £ nemško pleme Gambrinov, ki se 2 je seznanilo s Feničani. Temu 1 afrikanskemu ljudstvu pivova 4 žeja ni bila neznana in so jo j znali tudi potolažiti. Verjetno 1 je, da so o tem črhnili nemškim \ plemenom na obali Severnega ^ iti Vzhodnega morja, ter so jim 1 dali tudi nekaj mehov za slino, c Znano pa je tudi, da je davno c pred velikim preseljevanjem 1 narodov L 375. po Kr. neko r arijsko pleme prodrlo prav v l Skandinavijo, od tu pa čez Dan- j sko v Germanijo in zaneslo tja pivo, oziroma znanje, kako se dela. Pivov venec torej ne pripada Germanom. Hmelj, ki je prišel v 4. stoletju od vzhoda, je prinesel v pi- 2 vovarništvo novo dobo razvo- c j a. Hmeljevi nasadi se prvič o- 3 menjajo za vlade frankovskega ] kralja Pipina Malega. Zanimi- ] vo je, da ima velike zasluge pri vpeljavi hmelja ženska, in sicer 1 svetnica sv. Hildegarda, opati-nja samostana Bupertsberg pri ] Ringenu. V latinsko pisanem ] naravoslovju ga priporoča za ] dodatek pivu mesto drugih dišav, korenin in zelišč. Do tedaj c so hmelj rabil samo za farma- < cevtične in medicinske svrhe, ] pivu pa so primešavali razne > styari kot: brinjeve jagode, s kumno itd. V 16. in 17. stoletju 1 so pivovarji pridevali pivu smo- c lo ter žgali sode s cimetom, da i bi bilo pivo bolj aromatično in i trpežno. Tudi samostani igrajo v zgo- 5 dovini pivovarstva vodilno in 1 napredno vlogo. Sprejeli šo ga j v samostansko gospodarstvo in 1 njim se moramo zahvaliti za š mnoga izboljšanja tako glede 1 kakovosti blaga kakor tudi tehničnih pripomočkov, ter so jim 1 zasebniki kot država volili vsote v ta namen. Z dežele in samostanov se je pivovarstvo razši- 1 rilo tudi po mestih in začetkom 14. stoletja so mnoga severno-nemška mesta središče pivovar-niške industrije. Vsako mesto je proizvajalo svojo špecialiteto s kot: hladno blondinko, gozo, ] čeps, rastrom i. dr. j Tridesetletna vojna je s svo- ] jo bedo in revščino podrla vse, ] kar so prejšnja stoletja sezidala. Nižje ljudstvo se je oprijelo ] žganih pijač, gospoda novota- i rij kot: čaja, kave, čokolade. < Pivovarništvo je šlo rakovo pot. : Vmes je morala poseči država, ki je skušala z raznimi odredbami izboljšati pivovarništvo. Pivovarstvo, ki je bilo prej monopol zadrug, je bilo sedaj pod-i vrženo pivovarski pravici. Vpeljali so prisilno pravico in var-niško vrsto. Pod prisilno pravico so razumeli to, da je gotova pivovarna smela variti samo določeno količino in za določeni okrožje, za kar je skrbela posebna pivovarniška polieija, kar pa j"isma vendar nisem dobila, ljuba Orana! Zadovoljna sem, če je res tako, kakor praviš, toda še bolj všeč bi mi bilo, če bi to brala v pismu, ki o njem trdiš, da si mi ga poslala. Prve novice o tvojem zakonu niso bile takšne. Pisala si: 'Po malem spoznavava drug drugega'..." "Saj sem vendar predvčerajšnjim oddala tisto pismo!" je na videz kar ogorčeno vzkliknila Orana. "Čudno," je zmajala z glavo gospa Cadreronova. "Povprašala bom na pošti..." "In jaz bom trdo prijel poštarja," je vzkliknil gospod Le Cadreron. Orana je zardela. Zdelo se ji je, da se s svojimi, sicer nedolžnimi lažmi pogreza vse globlje in globlje. Zdaj bodo dvignili toliko prahu zaradi tistega nesrečnega pisma ! In na lepem se je odločila: "Čemu bi vpraševali poštarja! Prav nič čudno ni, da jiiste dobili tistega pisma." Gospod in gospa Cadreronova sta jo presenečeno pogledala. "Pisma namreč sploh nisem oddala," je trdno in odkrito povedala Orana. "Kako? Saj si vendar pravkar rekla..." "No, da! Nikar me tako ne glejta! Zmotila sem se ... Zdaj sem se spomnila, da sem tisto pismo raztrgala ..." "Raztrgala si ga?" "Da." j "Zakaj vendar?" "Nekaj mi je prišlo na misel.. " "Orana, nikoli te še nisva videla takoš-ne! Kako vendar govoriš? Kaj ti je? Svojim staršem bos pač vse zaupalaj" je grenko vzkliknila gospa Cadreronova. "Zakaj si tako nemirna?" "Prav nič nisem nemirna," je skoraj surovo odgovorila mlada žena. "Se zdaleč ne. Vznemirja me samo to, da me mučita z vprašanji kakor za stavo." "Kdo se bo zanimal zate, če ne tvoj oče in tvoja mati?" je resno vprašal gospod Le Cadreron in na čelu se mu je pokazala guba, ki ni obetala ničesar dobrega. "Bojim se, da se nisi s svojim možem sprla?" je vzkliknila gospa Le Cadreronova. "Morda je pa še kaj hujšega?" "Kakšne nepotrebne skrbi si delata zaradi mene," je spravljivo dejala mlada žena. "Nikar ne išči ta dogodkov, ki jih ni! Povedala sem vama, da se z možem izvrstno razumeva." "Tako, tako. Toliko bolje. Rajši slišim dobre stvari kakor slabe," je pomirljivo odvrnil gospod Le Cadreron, čeprav ni popolnoma verjel hčerinim besedam. "Čudno je le, da pozabljaš, kaj si pravkar rekla," je pripomnila gospa Le Cadreronova. "Jaz sem rekla kaj posebnega?" je skočila Orana. "Draga moja, če bi te še dolgo poslušala, pač ne bi vedela, ali naju vlečeš za nos, ali si pa tako raztresena. Saj si vendar pravkar rekla, da si nama pisala neko pismo in da si ga potem oddala. Kakor hitro sva se pa pričela z očetom čuditi, zakaj pisma nisva dobila, si se premislila in rekla, da si ga raztrgala ..." "Oh, to sem rekla?" je nejeverno vzkliknila Orana. - "Ljuba moja, kaj govoriš?" je vzkliknila gospa Cadreronova s solzami v očeh. "Saj niti ne veš več, kaj govoriš!" "Raztrgala sem ga!" je vzkliknila Orana, že pri koncu svojih moči. "Ali je to tako čudno, če seiji se nenadno odločila, da bom sama odpotovala k vama? Vidva me pa otipavata in izprašujeta kakor kakšen preiskovalni sodnik. Ali je potem čudno, če že ne vem več, kaj govorim?" Pričela je krčevito ihteti. "Hm, hm," je v zadregi vzdihnil gospod Le Cadreron, "zdaj naju bo prepričala, da sva divjaka! Kaj se je zgodilo med teboj in tvojim možem?" jo je strogo vprašal. "Nič! Prav nič! Povedala sem vama vse. Samo... odpotoval je v Ženevo, in jaz sem si tako želela, da bi odpotovala skupaj . .. •Tako rada bi videla Švico ... Drugega nič. Najprej mi je dejal, da bova odpotovala skupaj... potem je pa menda pozabil na to!" "In zakaj ne odpotuješ za njim?" je začudeno vprašala gospa Le Cadreronova. "Sama veš, da zahteva francoski zakon, da živi žena tam, kjer živi njen mož. Izkoristi ta zakon, pri moji veri!" je spodbujajoče vzkliknil gospod Le Cadreron, upajoč, da bo s temi besedami vendarle pričaral smehljaj na žalostni hčerin obraz. "Zakaj? Zakaj?" je zaihtela Orana. "Lepo vprašanje! Ker nimam denarja!" Gospe Cadreronovi se je odvalil težak kamen od srca. Pričela se je smehljati. "Zdaj smo vkup! Za mladoporočenko je denarno vprašanje res kočljiva zadeva, posebno če mož ni dovolj pozoren ..." "Da, to je!" je olajšano vzkliknila žena, vesela, da je našla rešilno bilko. "To je tisto ponižujoče! Menda bi bilo zame predrago, da bi potovala z njim ... Njemu je plačal vozni listek njegov šef. Jaz sem pa ostala na cedilu . . ." Spet je pričela tiho ihteti. Saj sem ti vendar predvčerajšnjim poslal ček. Ali si ga vnovčila?" je v skrbeh vprašal gospod Le Cadreron. "Ček? Oh, saj res!" "Kje ga pa imaš?" "Tu, v torbici!" "Zakaj ga pa nisi dala svojemu možu?" je začudeno vprašal oče. "Zakaj?" je Orana ponovila kakor v sa-*njah. "Ni utegnila," ji je priskočila na pomoč gospa Cadreronova. (Dalje prih.) . REDSEDNIK DOBIL 407 ELEKTORALNIH GLASOV; LAUSCHE ZMAGAL v OHIO (Nadaljevanje s 1. strani) krati bodo imeli večino v obeh zbornicah. V okraju Cook, ki obsega Chicago in okolico so večinoma zmagali skoro vsi demokratski kandidat je. V New Yorku je propadel pri volitvah znani kongresnik Fish, velik nasprotnik Rooseveltove administracije. V večini, kakor kaže izid volitev, so republikanski izolacij oniati zgubili. roosevelt dobil nov mandat Volitve so dale predsedniku Rooseveltu nov mandat. Narod mu je izrazil zaupanje in dal pooblastilo, da naj dokonča nalogo, ki mu jo je naložila usoda v tem vojnenj. času, da privede deželo do zmage in da v svetu skuša ustvariti najboljši mir, ki naj ima trajno podlago. S tem mandatom zdaj Roosevelt lahko nastopa kot polnomočni pooblaščenec svojega ameriškega naroda. dewey priznal poraz — Čestita rooseveltu Governer Tomaž Dewey republikanski kandidat je v 3redo jutro malo pred 3. uro na radio priznal, da je v volitvah izgubil. Izrazil je čestitke svojemu nasprotniku na zmagi. Glede volitev je dejal, da je to volja ameriškega naroda, katero je treba visoko spoštovati in se ji ukloniti. V tem vojnem času., pa immtmmmmm/, je zdaj potrebno, da vsi stojimo 2>a predsednikom in mu pomagamo doseči zmago in mir, je apeliral Dewey. Roosevelt se je Deweyu brzojavno zahvalil za njegovo priznanje. * najnovejše vojne vesti Iz Francije poročajo, da je ameriška tretja armada, ki ji poveljuje general Patton, začela z obsežno ofenzivo med Met-zom in Nancyem nasproti saar-ske doline. Omenja se, da so Amerikanci vzeli 16 vasi in mest in da so svojo črto pomaknili naprej za 3 milje. Severno, kjer operira ameriška prva armada, pa so se morali Amerikanci umakniti iz mesteca Kommerscheidt, kjer so bile njihove pozicije preveč izpostavljene s o v r a ž n emu ognju. Na zapadni fronti se je pojavilo zopet slabo deževno in sneženo vreme, omenjajo poročila. ZLATA KRONA Pravljica. — Napisal Ivan Četnik. ANGLEŠKI POSLANIK UBIT V EGIPTU Kairo, Egipt. — Tu se je izvršil napad na angleškega poslanika. Napadalec ga je ustrelil, ko je izstopil iz avtomobila. Egipčani izjavljajo, da napadalec ni egipčanski domačin. V diplomatskih krogih smatrajo ta napad kot napad na angleško vlado, s katero narodi na Bližnjem vzhodu niso zadovoljni. -o- Društva, ki oglašajo svoje prireditve t "A. S.**, imajo vedno dober uspeh. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vara in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota * * ft » *• -matr i Sil il SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,600 Premoženje: $5,700,000 če hočeš dobro sebi in tvojim dragim, zavaruj ae pri najbolj«, pošteni in nadaolveatm podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje* za smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni m onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu m do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše Trste certifikate sedanje dobe od 1250.00 do $5.000.00. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot Ce ie nisi član iS članica te mogočne in bogate katolike pod poms organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojanfla o zavarovalnim in sa vse droge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih drufttev K. S. K. Jednote, ali pe na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili aa pogrebe, krste is šenilovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. Odmevali so klici, trkale so| majolike, zadonela je godba. Ambrož je sedel v polni zavesti, da je dobro izvršil svojo nalogo. Ko je utihnil bas in klarinet in so zadnjič zabrnele cimbale, je vstal ženin Boštjan, lep kot mlado jutro, vitek kot jag-ned in krepak kot hrast v dobravi, dvignil maj oliko in iz-pregovoril: "Hvala vam, dragi svatje! Hvala vam starešina Ambrož za lepe besede. Slavili ste moje dejanje in moje junaštvo. In pri tem ste pozabili omeniti vzrok, ki mi je dal poguma, junoStva, vztrajnosti. Ta vzrok, ki mi je dal poguma, vzrok, dragi svatje, je bila moja nevesta Lenčika. Zanjo sem hotel dati vse. In ko sem videl, da ji preti nesreča, ki ji lahko ugonobi, uniči njeno življenje, se nisem pomišljal niti minuto | izpolniti obljube, ki sem jo dal očetu Urbanu. Zato gre hvala mojemu dekletu, moji nevesti in ne meni. Njej napijajte, njo slavite!" Dvignile so se majolike, slišali so se klici, oglasila se je godba. Nevesti so žarela lica veselja in zadovoljstva. Nagnila se je k Boštjanu in mu za-šepnila: "Neizmerno te ljubim, Eoštjan!" Smehljale so se ji oči, smehljala usta, smehljal ves nežen obrazek. In ženin Boštjan jo je pogladil po dol- gih, kostanjevih kitah in odgovoril : "Velik je bil trud in znoj, da sem te dobil, -nevesta moja. Zato te bom tembolj vedel ceniti vse dni svojega življenja. Prišla je noč, in veselje ni ponehalo. Zaplamtele so ba-klje, zapokali so topiči in odmevali črez griče in dolino. Sv. Lovrenc se je radovedno oziral navzdol, sv. Kozma in Damijan sta s Korena povpraševala svete Tri kralje, kaj se godi nocoj. Tedaj se je oglasilo na Grmadi petje vil. Crez travnike in polja so stopale bele žene, ob gozdnih tratah so se ustavljale in pele o zvestobi, ljubezni in pogumu. Boštjan in svatje so slišali, njih popevke. Ženinu je bilo tako sladko v duši, kakor takrat, ko je ležal vrh Grmade in sanjal ter so prišle mimo bele žene in so ga poljubljale, vzele v svoje varstvo in mu nabrale rož, spletle venec za Len-čiko in šopek zanj,zaplesale kolo in ko je zadonela iz njih grl pesem, prijetna kakor pesem rajske ptice, ki jo je poslušal menih ves zamaknjen tristo let. Vso noč so pele vile. Svatje so poslušali in zasanjali, Boštjan in Lenčika sta pa zasanjala v objemu zveste ljubezni. Konec. r? Help build guns for the Navy! Danly need Machine operators and Arc-welders. If not experienced, we will train you. Top working conditions. Good food served at cost. W. L. B. approved merit rating plan, that enables you to advance, as you learn or demonstrate ability. All West towns busses and Street cars to the door. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC, 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, Illinois MEH ZA SMEH MED IGRALCI Sreča se dva gledališka i-gralca, ki se že dolgo nista videla. "Kako pa kaj tvoji malčki? 5o že kaj zrastli, so pametni?" vpraša prijatelj svojega tovariša. "Pa še kako! Najprej so me imeli za genialnega, zdaj pa že sumijo v to." KOČLJIVO "Kako vam je ime?" "Ka-ka-ka-katica." "Dovolite, da vas kar kratko kličem Katica!" SV. KRIŠTOF IN DRAGINJA Girolamo Romanifio, slavni slavni italijanski slikar iz šestnajstega stoletja, je dobil nekoč naročilo mestnega poglavarstva v Valcamonici, naj naslika v cerkvi ogromen lik sv. Krištofa. Nagrada, ki so mu jo ponudili, je bila smešno majhna. Slikar se je skušal pogajati, toda mestni očetje so vztra jali pri svojem. Ker je bil sli kar v denarni stiski, mu ni pre ostalo drugega kakor da je naročilo prevzel. Ko je bila slika gotova, so si jo.prišli mestni očetje ogledat. Strahovito so bili pa nejevoljni, ko so zagledali sv. Krištofa v izredno kratkem oblačilu. Romanini se pa ni dal pregovoriti. "S tistim denarjem, ki ste mi ga dali," jim je odgovoril, "nisem mogel svetniku kupiti daljše obleke. Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. Btft V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wads worth Ave« No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC. SR.. blag. Vaše molitve SO ZA POKOJNE Vaše cvetlice SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, KI SO 2IVI. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO ^BSJP Odbor ra leto 1942: Predsednik: Anton Stmlsa; Tajnik: Jos. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Lotus Krcjc. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeni se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek: v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL — DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči In predpisuje očala. — 23 let iakuinjo OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.