TZaScuJfki
TEDNIK
V DANAŠNJI ŠTEVILK!
I
1
I
1
TRBOVLJE, 8. AVGUSTA 1963
ŠTEVILKA 33
LETO XVI
S OBISK PRI »APOLONU«
Tednikova reportaža — stran 2, 3
•	POMOČ TEHNIČNIH EKIP — stran 4
•	TRIBUNA ZAGORJANOV
ob 9. avgustu — občinskem prazniku — na straneh 5—12
e VAŠA KRIŽANKA — stran 16

Gradili bomo novo Skopje!
V petek, 2. avgusta se je na Brionih sestal pod predsedstvom tovariša Tita Izvršni komite CK ZKJ, ki se je seznanil s poročilom o hudih posledicah l^Rastrofalnega potresa v Skopju in s predlogom v tej zvezi, katerega je podal izvršni komite CK Zveze komunistov Makedonije. Ugotovili so, da so naši narodi pokazali izredno solidarnost, požrtvovalnost in popolno pripravljenost, da iz vsega srca pomagajo prizadetemu prebivalstvu Skopja. Izvršni komite je sprejel več sklepov, ki govore, da bomo zgradili novo, še lepše Skopje.
Tretji sklep pravi, da je treba izvršiti .vse nujne priprave in zagotoviti potrebne pogoje, da bi obnovili in zgradili Skopje v čim krajšem roku.
Naslednji sklep pa govori: naloge, ki jih postavlja obnova in izgradnja Skopja, je mogoče uspešno izpolniti samo s skupnimi napori vse družbene skupnosti, vseh delovnih organizacij in občanov, z največjim prizadevanjem za nadaljnji razvoj gospodarstva in povečanja produktivnosti dela. Za obnovo in izgradnjo Skopja bodo zagotovljeni potrebni viri sredstev, ki se bodo stekali v kreditni sklad. V ta namen je treba prav tako čim preje sprejeti tudi ukrepe za zagotovitev pomoči drugih držav in mednarodnih organizacij kot tudi uporabo tujih kreditov pod ugodnimi pogoji. Sredstva sklada je trcBa uporabljati
tako, da bi maksimalno iz-podbudili zainteresiranost in pobudo meščanov Skopja za čimbolj učinkovito, čim bolj ekonomično in čim hitrejšo izgradnjo. Proučiti je treba nujno potrebne ukrepe, da bf lahko gradbena in druga industrija uspešno izpolnila naloge v zvezi z izgradnjo Skopja in tehnično pomočjo pri obnovi mesta.
Na seji so tudi ugotovili, da se široko manifestira mednarodna solidarnost narodov in vlad. Že doslej so iz tujine nudili različno pomoč pri odstranjevanju neposrednih hudih posledic ter izrazili pripravljenost, da pomagajo pri obnovi in izgradnji Skopja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Trbovlje: pomoč tudi Litiji
Trboveljska občina se je odzvala pomoči Litiji, ki jo je pred meseci prizadel potres sedme stopnje in ki je povzročil škodo na stanovanjskih zgradbah.
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji, kot smo že. poročali, odobrila Liliji 1,500.000 dinarjev pomoči. Hkrati so na tej seji pozvali vse delovne organizacije, naj po svojih močeh pomagajo prizadeti Litiji.	,
Do sobote, 3. avgusta, so Prispevala denarno pomoč naslednja podjetja ln ustanove trboveljske občine:
Strojna tovarna Trbovlje 100.000 din;
Bolnica Trbovlje 50.000 din;
Meso Trbovlje 50.000 din;
Zlatarstvo Trbovlje 20.000 din;
Foto Trbovlje enodnevni zaslužek v višini 5.000 din.
Akcija za pomoč Litiji pa se po trboveljskih delovnih organizacijah še nadaljuje.
Prva delovna zasedanja novih občinskih skupščin v Zasavju z ozirom na razgibanost razprav ni mogoče najbolje oceniti. Zlasti velja to se za razprave okrog polletnega gibanja proizvodnje v dellvnih organizacijah. Ob podrobnejšem analiziranju vzrokov za manjšo razgibanost razprav na prvih zasedanjih novih občinskih skupščin je mogoče ugotoviti, da je večina članov dokaj pomanjkljivo seznanjena s problematiko občin in delom dosedanjih občinskih ljudskih odborov. Taka pomanjkljiva informiranost utegne zdaj še nekaj časa vplivati na delo novih občinskih skupščin, čeprav je tudi res, da so predsedstva občinskih skupščin sicer hotela seznaniti člane z nekaterimi bistvenimi vprašanji, vendar so bila ta poročila vse preveč deklarativna in premalo konkretna, da bi lahko članom novih občinskih skupščin služila kot osnova za to važno družbeno delo.
In še na nekaj bi radi opozorili: poročila za seje obč. skupščin, zlasti še tista, ki za-
POZDRAV Z VVEEKENDA - Tale seje zdaj odločil za deva’0 Z°^arjenje, so mno-dopust. Nekateri so že bili, nekateri se pa še pripravljajo, g° pr^T!i "	'l T
da preževijo v planinah ali ob morju dopust	?r,t'ec podatkov, premalo pa
komentar/ev m dopolnitev fe posameznim podatkom. Tudi ta pomanjkljivost večkrat vpliva, da razprave niso tako razgibane, kot je pričakovati«
Posvetovanje predstavnikov zasavskih ObSS
(ma) ZAGORJE — Prejšnji torek so se v Zagorju zbrali predstavniki vseh štirih zasavskih občinskih sindikalnih svetov in skupaj s predstavnikom OSS Ljubljana razpravljali o nekaterih karakterističnih zanažanjih ob analizah Izvajanja polletnega plana delovnih organizacij, z ven tega pa še o programih dela občinskih sindikalnih svetov v drugem polletju letos. V okviru razprave o polletnih dosežkih so posebno pozornost posvetili žlastl še delu organov samoupravljanja In angažiranju za izpolnjevanje plana.
Dogovorili pa so se tudi, da se bodo sredi septembra s-iet sestali predstavniki občinskih sindikJ:	svetov Za-
gorje, Trbovlje, Hrastnik ln Litija in razpravljali o nekaterih vprašanjih v zvezi s kmetijstvom, podoben sesta. nek pa bodo posvetili še nekaterim vprašanjem socialnega zavarovanja. Na razgovoru pa so razpravljali še o pripravah na občne zbore občinskih sindlka.nlh svetov.
Nova poslovna skupnost
(ar) TRBOVLJE — Prejšnji teden so se v Trbovljah sestali glavni direktorji Metalne Maribor, Litostroja Ljub-ljafta in Strojne tovarne Trbovlje ter Razpravljali o ustanovitvi Poslovne skupnosti za izgradnjo celotnih metalurških objektov in o podpisu ustanovne pogodbe.
Na posvetu so razmejili tudi proizvodni program vseh treh velikih slovenskih de
-Mn-
lovnih organizacij in določili specializacijo. S tem so ustvarjeni pogoji za še večjo afirmacijo in še uspešnejši nastop na domačem kot inozemskem tržišču, hkrati pa bodo odpravljena tudi mnoga dvojna dela.
Pogodbo o ustanovitvi »Poslovne tehnične skupnosti proizvajalcev metalurških objektov« morajo zdaj potrditi še organi samoupravljanja Metalne, Litostroja in Strojne tovarne.
Izseljenci na obisku \ v Zasavju
Trbovlje — Te dni je na obisku v zasavskih revirjih več deset izseljencev. Največ jih je prišlo prejšnji teden, in sicer iz francoskih rudar-sirih središč
RUDI KUDER, ključavničar:
»Rad rišem v prostem času!«
Obisk
Lojze, rudar v trboveljskem rudniku, je ta dan zadnjič zamahnil s krampom v plast
premoga. Popoldne je njegova žuljava roka nežno drsela po listu papirja. Apolon, bog sonca, je postopoma dobival obrise.
Atelje trboveljskih slikarjev amaterjev v vročem julijskem popoldnevu. Delovno vzdušje. Zamišljeni obrazi.
— Imamo sto želja, meni predsednik sekcije za likovno umetnost pri DPD »Svo-bodi-Center« Trbovlje Miloš Vastič. čele na začetku smo in vsak začetek je težak. Vendar, v jeseni bomo prvič razstavljali, se . predstavili Trboveljčanom z našo dolino in našim človekom.
Milan Rijavec, akademski slikar, ki skupno z Janezom Knezom pomaga s strokovnimi nasveti slikarjem amaterjem, pove o njih:
— Veliko talentov in prizadevni!
Prosti čas? Večina enaindvajsetih, kolikor se jih je doslej že vključilo v likovno sekcijo, ga posveti slikanju. Ni jim samo konjiček, pomeni jim nekaj več!
T ojze Nadrah, rudar:
“ — Rišem, kadar koli imam prosti čas. Po delu v jami se pri risanju spočijem. Motivi so pač različni. Želim pa, da bi pri svojem likovnem delu s pomočjo sekcije napredoval. '
D ruta Jože in Rudi Ku-
D der, varnostni tehnik in ključavničar, iz Elektrarne, sta v pogovoru povedala:
Rudi:
— Rišem ob večerih, predvsem pa, ko sem prost, s svinčnikom ali oljnimi barvami. Mislim, da bo sekcija uspešna, če bomo vsi prizadevni.
Jože:
— Sem nestanoviten. Z umetnim kovaštvom sem se
pričel ukvarjati po naključju. Žena bi rada okras za steno, mizo. Poskusil sem in uspel.
Žena si je želela tudi oljno sliko. Z nezaupanjem me je gledala, ko sem poskusil tudi
s slikarjenjem. Pa tudi tu mi je kar »poratalo«. Mojc prvo delo jc bil »Kozolec«. Zdi pa se mi, da se mi je posrečila tudi reprodukcija Van Gogha »Tihožitje«.
Ukvarjal pa sem se tudi s kiparstvom. Preko Umetniške zadruge v Ljubljani sem so-
AflTEUE TRBOVELJSKIH SLIKARJEV — delovno vzdušje
/“\to Kočevar, uslužbenec na Rudniku:
— Pred vojno sem obiskoval šolo za uporabno umetnost, kiparski oddelek in sc vpisal na akademijo v Zagrebu. Ker ni bilo sredstev, sem moral prenehati s študijem. Opustil sem tudi delo na likovnem področju za precej let. Po dolgem presledku sem skupaj z umetnikom in
deloval pri izdelavi spomenikov v Kočevju in Idriji, v celoti pa sem izdelal spomenik pri Elektrarni v Trbovljah.
Za katero od teh zvrsti bi se odločil? Nedvomno: umetno kovaštvo. Pri tem bi mi jahto precej pomagal brat Rudi, ki se je že poskusil tudi v tem delu.
znati risati, imeti smisel za estetiko in kombinacijo, predvsem pa znati kovati.
Tkifihaela Krasnik je tre-”■*’ nutno, razen tajnice sekcije Slavi, edina od žena in gospodinj, ki jo je zanimanje za likovno umetnost privedlo v atelje amaterskih slikarjev.
Čeprav sem v tem samouk, pa imam tudi že izkušnje.
Za umetno kovaštvo moraš
— Veselje do slikanja sem čutila že v šoli. Vendar sem se bolj intenzivneje pričela ukvarjati z njim menda po letu oseminpetdeset. Rišem, ko doma vse pospravim. Sekcija bo lahko še v večjo pomoč mladim.
partizanskim slikarjem Nikom Pirnatom sodeloval pri odlitku posmrtne maske komandanta Staneta Rozmana.
Seveda bi želel, da bi v sekciji pričela delati tudi skupina za kiparstvo.
TUTaks Sever, livar iz Me-1VA hanike, je potrpežljivo Zri v profil Apolona in prenašal njegove poteze na papir. Takole meni o svojem konjičku in sekciji:
— Kar dolgo že rišem, tja iz šole ven. Všeč so mi pokra-
2'ascuJdkč
TEDNIK
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje. Za-gorje ob Savi — Glavni ln od- . govorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo ln uprava Trbovlje,, Trg revolucije ll/II, leleton 80-191 — Račun pri NB Trbovlje, Trg revolucije ll/II, mezna Številka 20 din — Naročnina (z dostavilliio): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 3*0 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List liska CP »Gorenjski tisk«, Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij . ne vračamo
pri »Apolonu«


HM
[i '
jinske slike. Tudi osebno pričakujem od sekcije, da bom pridobil dovolj osnovnega znanja za slikarstvo.
p ranči Vozelj in. Zdravko X Dolinšek, mladinca iz Zlatarstva, ter Milaji Todorovič, prav tako mladinec iz tovarne pohištva, so pravzaprav naj mlajši člani sekcije. Prizadevni so pri svojem delu, žele se pač čimveč naučiti.
Franci in Zdravko sta povedala, da jima bo risanje pod strokovnim vodstvom v sekciji pomagalo tudi pri njunem poklicu. Pomagala bosta pri oblikovanju raznih okraskov.
Vsakdo izmed njih troje ima trenutno veselje in užitek v risanju z ogljem, svinčnikom in barvami, toda v sekciji bodo dobili tudi osnove za številne druge tehnike risanja. In to željno pričakujejo.
1VJT iloš Vastič, uslužbenec, IVI tokrat ne o sekciji, temveč o svojem udejstvovanju v slikarstvu:
— Iz socialnih razlogov se nisem mogel izšolati za slikarja. Tako sem tudi za četrt stoletja opustil slikanje. V letu štiriinpetdesetem pa
me je zanj navdušil akademski slikar Godec. Tako sem se povrnil nazaj k temu, brez katerega ne vem kako bi izhajal danes.
Doslej sem imel tri samostojne razstave. Eno na Ravnah na Koroškem in dve tu v Trbovljah, razen tega pa sem imel po nekaj del še skupaj z ostalimi na drugih razstavah, pa tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Trenutno imava dva člana sekcije, to je Krasnikova in jaz, po tri dela na natečaju za razstavo amaterskih slikarjev v Celju.
Rad rišem pejsaže, navdušujem pa se za impresionizem in divizionizem, Van Gogha, Rembrandta, Groharja, Jakopiča in Jakca.
Tk/Tilan Rijavec in Janez IVI. Knez vsak teden dvakrat nudita v sekciji strokovno pomoč. Njuno mnenje o delu in vlogi sekcije je:
Janez Knez:
— Najina želja je pač, da bi se člani sekcije, pa ne samo ti, temveč tudi ostali, vzgajali v likovpi umetnosti, da bi ločili, kaj je rčsnična umetnost in kaj kič. Predvsem v tem pogledu, to je
približevanju likovne umet- pomembno vlogo.
nos ti širšemu krogu Trbovelj- Seveda je naša želja, da
čanov, bo imela sekcija zelo pritegnemo v to sekcijo čim
DELOVNI SESTANEK — predsednik sekcije Miloš Vastič poroča
več ljudi, ne samo delavcev, temveč tudi inteligence.
Milan Rijavec:
— Nedvomno, sekcija ba nudila precej strokovnega znanja vsem, ki prihajajo v ta skupni atelje. Tu gre za vprašanja priprave materiala, različnih podlag, tehnike risanja. Skratka, želimo približati tehnično oblikovanje našim slikarjem amaterjem.
^\ba trboveljska akadem-Vz ska slikarja pa v teh dneh razen dela v sekciji tudi pridno ustvarjata. V jeseni bo razstavljal v Trbovljah Janez Knez:
— Razstavljal bom akvarele, skice in tempera, motivi pa bodo Dobrna, revirji in zapiski z Bližnjega vzhoda.
Delovni sestanek:
Tokrat ni risanja. Pogovoriti se Je potrebno o določenih vprašanjih. Predsednik sekcije tovariš Vastič poroča o zadnji seji upravnega odbora. Potem našteje vse, kaj bi potrebovali, da bi bila izdelava okvirjev cenejša itd.
Razprava.
Pomenijo se o tem, kaj bo kdo prispeval in naredil, da bo ceneje. Želijo, da bi imeli v ateljeju čim več pripomočkov, da bi bilo njihovo delo čim uspešnejše in zanimivo.
— Vsega pač ne moremo imeti naenkrat, smo šele na začetku, povedo.
Tekst: Pavle Burkeljc Foto: Majda Klančišar
PRI DELU r ateljeju so dobrodošli nasveti akademskih slikarjev Milana Rijavca in MIHAELA KRASNIK — gospodinja, pri delu v »‘cljeju Janeza Kneza
Pomoč strokovnih ekip poštni predal 82
Iz Zasavja je za_ pomoč Skopju odpotovalo več ekip. V tem zapisu želimo prikazati delo dveh.
Iz CEMENTARNE TRBOVLJE je odpotovala z avtobu--som skupina 8 strokovnjakov. Organi samoupravljanja in tehnično vodstva so namreč ocenili nastalo stanje in sklenili, da bodo močno poškodovani cementarni nudili strokovno pomoč. Sestavili so ekipo vsestranskih strokovnjakov, jo opremili z vsem potrebnimi orodjem, hrano in šotori in poslali na pot. Po
Grad li bomo
novo Skopje
(Nadaljevanje s 1. strani)
nenehno1 narašča. V Trbovljah je organizacija Rdečega križa razširila akcijo tudi na teren. Po podatkih občinskega štaba Trbovlje so Aa območju	stanovanjskih
skupnosti Center in Franca Jrakina zbrali do ponedeljka opoldne približno 158.980 din v denarju in 641 oblačil. Delovne organizacije in ustanove pa. so nakazale že 11 milijonov dinarjev na poseben račun. V Litiji so nakazali od 5,447.000 din 657.828 din. Kmetijska zadruga Litija pa je razširila zbiranje pomoči tudi na kmetijske proizvajalce na svojem območju. V Hrastniku so doslej nakazali na poseben račun blizu 5 milijonov din, v Zagorju ob Savi pa 5 milijonov 456i828 din.
V vseh občinah pa nadaljujejo s pripravami, da v primeru potrebe sprejmejo družine oziroma otroke iz. bratske Makedonije.
prihodu v Skopje je začela ta skupina takoj samostojno
in organizirano z delom. Najprej so začeli s popravilom vodovoda, člana ekipe Tom-še in Budja sta potem začela s popravilom dimnika, ki je tudi precej poškodovan. Besednjak pa se Je lotil popravila peči in strojev.
Potem, ko so iz trboveljske Cementarne že poslali na pot posebno ekipo strokovnjakov, so dobili brzojavko iz Cementarne Usje za pomoč. Iz tega je razvidno, da so v Trbovljah pravilno ocenili stanje in se v sporazumu s štabom za pomoč odločili za pravilno obliko dodatne pomoči. Zraven tega je Cementarna Trbovlje v dogovoru s Cementarno Gsje ih občinskim štabom, da v primeru potrebe sprejme 20 otrok cementar-jev.
čeprav so strokovnjaki, ki so jih poslali iz Cementarne Trbovlje, tudi doma potrebni, so se v cementarni odločili;1 da naj le-ti pomagajo I oliko časa. dokler bo potrebna njihova pomoč; da pa ne bi beležili izpad v proizvodnji pa bodo v primeru potrebe poklicali nekaj članov kolektiva trboveljske Cementarne z dopustov.
Matija inž. Lšeničnik je bil vodja develnajstčianske skupine reševalcev — rudarjev z RUDNIKA TRBOVLJE HRASTNIK, štirih kemičar-jev iz TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK in štirih delavcev iz STEKLARNE HRASTNIK. Skupina je skoraj teden dni sodelovala pri reševalnih delih, njen vodja pa takole pripoveduje o delu;
— Z letališča Cerklje smo vzleteli s posebnim letalom
ponoči proti Skopju. Tam smo si postavili šotore in takoj začeli z delom pri čiščenju petnadstropne stanovanjske zgradbe, ki se je ob potresu popolnoma porušila,-Delali smo podnevi, ponoči pa smo počivali, ker tedaj mesto še ni bilo razsvetljeno. Delo je bilo izredno naporno, pri delu pa smo morali uporabiti »dragerjeve« aparate. Iz ruševin smo potegnili trupla trinajstih mrtvih stanovalcev, med njimi je bilo šest otrok. To so bili najtežji trenutki v našem življenju. Zadnji dan bivanja v SkCjtju smo pomagali preživelim stanovalcem te . petnadstropne stanovanjske zgradbe iskati premoženje, kolikor ga je se ostalo. Zaupali so v nas in nam bili hvaležni za vsako pomoč, ki smo jim jo nudili. Poudariti moram, da so bili vsi člani ekipe pri delu vseskozi zelo požrtvovalni.
t
Skopje ima zares žalostno podobo. Povsod ruševine. Omenim naj, da sem videl stolpnico, ki se je ponižala za dvoje nadstropij. Stanovalci zgornjih treh nadstropij so se rešili, spodnjih dveh pa so ostali pod ruševinami.
|NA.J NOVEJŠE
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delovni organizaciji
Elektrolivazska industrija
»ELIT« TRBOVLJE
razpisuje
prosta delovna mesta:
1 mojstra iw 3 nastavijalcev avtomata
Pogoji:
—	za mojstra; kvalificiran strugar z delo vodsko šolo in 2 leti prakse ali visok* kvalificiran strugar s 5-letno prakso;
—	za navijalce avtomatov: visoko kvalificiran strugar ali kvalificiran strugar z večletno prakso, ki ima veselje do priučitve za delo na avtomatih
Rai*)is velja do zasedbe delovnih mest. —
Stanovanj podjetje trenutno nima na razpolago!
ELEKTROLTVARSKA INDUSTRIJA »ELIT« Trbovlje
Doslej za okrog
50 milijonov din
pomoči
(ma) TRBOVLJE — V ponedeljek je bilo tu sektorsko posvetovanje predstavnikov občinskih štabov za pomoč Skopju. Na posvetovanju, ki' so se ga udeležili predstavniki vseh štirih zasavskih občin in predstavnik okrajnega štaba, so ugotovili, da se je Zasavje tudi tokrat izkazalo v dajanju pomoči vseh vrst.' Računajo, da je Zasavje doslej prispevalo v denarju, materialu in ekipah okrog 50 milijonov din, vendar se bo ta znesek še povečal. Predstavnik okrajnega štaba je zato izrekel prebivalstvu Zh-savja \-se priznanje za bratsko pomoč prebivalstvu Skopja.
Ma sektorskem posvetovanju so sc dogovorili, da sc bodo občinski štabi za pomoč Skopju, ki delujejo zdaj pri občinskih odborih SZDL. ukinili,- pri občinskih skupščinah pa se bodo ustanovili posebni odbori, ki bodo vodili akci jo za pomoč naprej. Udeleženci posvetovanja so biii seznanjeni še Z vestjo, da bo Slovenija z zbranimi sredstvi gradila objekte v Skopju v lastni režiji. -
DOPISUJTE V
Zasavski tednik!
FILM NI PRISPEL!
Tovariš urednik!
prišel po preprostih zaključkih, brez kakršnih koli anket.
Nc	vem, morda je	bila Zanimivo	je,	da	med
. to le slučajnost ali resnično časopisi tudi naš »Zdsav-zanimanje za francoski	$ki	tednik,	uko
film:	*Dob)-a lekcijaki	.	.. ...	.v	.
bi moral biti na sporedu kot bl hl° pričakovati. Ko Kina Delavski dom v to- sem z nekaterimi razprav-rek, sredo in četrtek. bil- Ijal o tem, če prebirajo ma pa ni bilo ne prvi, Zasavski tednik., 50 mi drugi	m tretji dan.	Za-	, .	,	...	v	.
kaj ga ni bilo vedo le dclal[' da ah mi0 vročem v upravi, kina. Tu so pri- na ali pa nimajo časa lepili v. torek popoldne na Za branje ip. Zaradi tega vbodna vrata Delavskega se večkrat tudi dogodi, da doma le listek, da fibn ni ,	. •, - n ,	.	, ,
prispel. Obiskovalci iz Zg. V	f"*1
Trbovelj, pa tudi malo dlje	m zazel/enib odgovo-
od centra, so morali tako rov na razna vprašanja napevi kot drugi večer vse ročnikov in bralcev. Po-do vhodnih vrat, da so > -	,	, ■	...
lahko prebrali, da filma ni. k°\m J‘nC b’’ " h' f 2l~ Na reklamnih omaricah pa ve ’	,f'J ugotovitvah
je brez. opozorila pisalo, gotovo dejal spet: >Preklc-kdaj so filmske predstave, to malo za 19.000 Trbo-Ceprav uprava kina prav veljianov mideč uko „„ gotovo m kriva, aa orne- ...
njenega filma ni bilo, bi razširjenost -col na branje
pa vendarle lahko nalepila našega lokalnega tednika.
opozorila v reklamne orna- T .• ... m
, .iiii 'z statistike o izposoia-nce, posebno ce jut lahko .	.
takrat, ko na nji).; piše: nW ,n branju knjig v »Šoloobvezni mladini film Knjižnici pa izhaja, da se ni primeren!*	je obisk knjižnice po pre-
E. K., Trbovlje
ŠE ENKRAT: KAM NAJ GREM?
Tovariš urednik!
selitvi v nove prostore občutno poslabšal. Morda nekateri celo ne vedoi kje je zdaj Knjižnica. Tem tale podatek: Knjižnica je zdaj
Upam, da nisem edini y UUj.. Domj ki sem se oglasit na pisarne
bralca A. B. iz Trbovelj, ki nih organizacij na Trgu je odkrito spregovoril o revolucije-11.
F. K., Trbovlje
Tovariš urednik! Nenadoma mi je zbolela
problemih prostega časa mladih v našem mestu.
Tovariš ali tovarišica A. POSNEMANJA B. pa naj ne zameri, če VRFDNO! sem se zamašili nad tem, kar občutimo mladi že prav gotovo lep čas. Predvsem se velja zamisliti nad ,	, .	, , , .
tem, da o problemih dru- 14 dm stara Wrfeca; B,U zobnega življenja ^mladine scm v skrbeh zanjo in
v	Trbovljah govorimo že sem se tudi bala, če jo
tudi lepo obdobje, da yom pravo^JSno prinesla k na mladinskih konferencah ,	...	,
(posebno občinskih) pa tudi »*»«**. « bom morala ostalih organizacij in dru- čakati na avtobus, ki od-štev) stavimo zelo konkret. pelje iz Čemšenika ob 13. sklepe, govorimo o prelom- uri Nestrpno sem pričaka-
vicah, iz vseh teh obetov_____7	*	,	,	_ .
pa ni prav ničesar uresni- ^ « bo mord\ P” P? čenega. Ne mislim kriviti	skozi vas preje kako
mkogar, ker smo za to kri- drugo vozilo. V tem času
vi	vsi, vendar pa bi en- je pripeljal mimo Ignac
"Z":H k «**
to našel razumevanje in Vprašala sem gay ce se organizacijske sposobnosti, lahko peljem z njim do da bi se stvar okrog iz- Izlak, od koder bi imela boljšanja družabnega živ- $e prcj 2VCZ0 do Zagorja.
Ijenja v trboveljski občini . premaknila vsaj za ped
Šofer pa mi je dejal, da se naprej. Sicer pa lipani, da bom lahko peljala /. njim so tovarišu A. B. dali bolj- skozi do Zagorja, ker bo sa sporočila tudi drugi. peljal avtomobil v garažo. S. M., Trbovlje
O BRANJU
Tovariš urednik!
Hčerka je bila močno bolna in treba jo je bilo prepeljati v Ljubljano. Ker je bila zdravniška pomoč
Med številne manjše pro-	bo . ozdravela,
blcme sodi v trboveljski Človekoljubnosti šofer,a za-občini nedvomno tudi prc- &orJee podovalmce SAP, majhno zanimanje za bra- &/1* Brvarja, velja vsa nje, tako časopisov, knjig zahvala, in drugega. Do tega sem	D. Kajbič, Zaloka
9. avgust
V noči na 9. avgust 1941. leta je skupina zavednih rodoljubov — Zagorjanov prvič oboroženo nastopila proti osvajalcem naše domovine, takratni nemški orožniški postaji v »Stari šoli«. Ta napad je bil uvod v vsesplošen upor naše zagorske doline, ki je bila povezana v skupni borbi z bratskimi jugoslovanskimi narodi za dokončno osvoboditev izpod fašističnega jarma. To je bil hkrati tudi znak, da je bila v naših srcih narodna zmest tista, ki nas je vodila v vseh borbah do zmage.
Prav 9. avgust si je zagorska komuna izbrala za svoj občinski praznik, vsi občani pa ga praznujemo s ponosom in ljubeznijo, saj so najboljši sinovi in hčere naše doline in širne domovine žrtvovali tudi svoja življenja za vse to, kar mi danes v miru ustvarjamo dalje in uživamo.
Letošnji občinski praznik — 9. avgust — je še toliko bolj pomemben, ker ga praznujemo prav v času 20. obletnice Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in istočasno tudi 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a.
Naša dolina je v letih po vojni popolnoma spremenila svoj zunanji izgled, saj je skorajda ni prepoznati. Poleg zunanjih sprememb pa so nastale spremembe tudi v naših družbenih odnosih.
Pred samoupravnimi organi v delovnih organizacijah in pred novo občinsko skupščino stojijo v nadaljnjem razvoju še precejšnje naloge, ki pa jih bomo lahko reševali le skupnimi močmi. Zlasti se postavlja pred nas vse vprašanje večje produktivnosti in vključevanja v mednarodno delitev dela ob istočasnem reševanju vseh tistih zadev, ki naj zagotovijo še hitrejšo gospodarsko rast naše komune. Le z utrjevanjem gospodarske moči in z razvijanjem socialističnih družbenih odnosov bomo ustvarili pogoje za boljši jutrišnji dan v okviru vse naše družbene skupnosti.
Slavko AJTIČ predsednik obč. odbora SZDL
Naš praznik
A
Običaj jc, da ob pomembnejših praznikih in obletnicah ocenjujemo rezultate našega dela in naših prizadevanj v preteklem obdobju, ugotavljamo naš položaj ter sprejemamo in nakazujemo naše pri-a hodnje naloge in načrte. To jc še posebej umestno, pa tudi potrebno sredi tako živahnega in bogatega driižbeno političnega dogajanja in razvoja, kot je naš, ko sc nam pogosto zdi, da čas teče hitreje in ko postajajo prav pred našimi očmi in kot rezultat našega dela marsikatere deset in desetletne želje in neuresničeni obeti stvarnost, družbeni uspehi pa simbol naše dobe in našega človeka.
Če se tako ob letošnjem prazniku naše občine ozremo nazaj na prehojeno strmo vzpeto zgodovinsko pot, nas lahko prevzema čustvo zadoščenja in ponosa nad vsem, kar smo dosegli v' dobrih dveh desetletjih, oakar so streli in detonacije, ki so odjeknili v takratno avgustovsko noč, naznanili porajajočo se novo d oba, ki jc vstajala iz ruševin pojemajočega starega svetat Dvajset let ni dolga doba,
'uT
Občinska skupščina ZAGORJE ob Savi
in vse
družbeno-politične organizacije čestitajo vsem občanom za praznik - 9. avgust
zlasti še ne v življenju in rasti nekega kraja, zato pa je napredek, ki smo ga v tem sorazmerno kratkem časti dosegli, toliko' očitnejši in v*pod-budnejši m prepričan sem, da ga večina naših občanov zasleduje z veseljem in ponosom, saj jc rezultat prizadevanj in sodelovanja vseh nas. Prav letošnje leto pa je na tej naši poti k napredku še poseben mejnik, saj ga označuje vrsta izredno pomembnih družbeno političnih in gospodarskih dogodkov, Naj omenim kol najvažnejšega zlasti sprejetje nove ustave, ki nam upoštevaje že dosežene specifične oblike in stopnjo naše socialistične družbene ureditve, zagotavlja pogoje za uspešen prihodnji -družbeni razvoj. Prav v tem, v nadaljnji krepitvi in razvi-
janju socialističnih medsebojnih odnosov na vseh področjih našega življenja in dela, pa je tudi ključ za urejanje vseh ostalih tako gospodarskih kot neposredno materialnih problemov in vprašani naših delovnih ljudi. To pa je tudi skupni smisel vseh prizadevanj in teženj; poskrbeti, da bo -delovnemu človeku v naši družbi čim lepše in boljše. Če bomo pfi tem z utrjevanjem vseh oblik institucij našega družbenega življenja m upravljanja dosegli tudi maksimalno sodelovanje vseh občanov, sc bomo .tako približali dejanskemu pojmu komune, kot osnovne skupnosti neposrednih proizvajalcev, ki s tem, da združuje in vsklaja interese posameznikov in delovnih kolektivov ter rešuje naloge, ki jih posamič ne morejo rešiti, postaja temeljni faktor v sistemu družbenega samoupravljanja in v procesu družbenega razvoja.
V težnji po vključevanju novih in najširših krogov občanov, upoštevajoč pri tem tudi načelo rotacije, so v neposred ni preteklosti kot drug pomemben družb.-polit. dogodek potekle tudi volitve v samoupravna telesa vseh politično teritorialnih enot od občine do zveze.
Novo izvoljene skupščine čakajo še v letošnjem letu nekatere zelo odgovorne naloge. Tako j c pred nami široka akcija za dokončno razpravo in formuliranje občinskega statuta, ki naj bi bil sprejet do aprili prihodnjega leta, vzporedno s tem pa tudi statuti krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
Še posebno skrb in pozornost pa bomo morali posvetiti širokim razpravam in vsesplošnemu sodelovanju pri obravnavi in sestavi zasnov 7-letne ga gospodarskega in družbenega razvoja, 'ki nam mora nakazati osnovne koncepcije bodočega razvoja naše komune ob upoštevanju neposrednih hotenj in teženj samih proizvajalcev, vsklajeuih z osnovnimi smermi razvoja v okviru republike in federacije. želim, da hi se izredne važnosti in pomembnosti te naloge res vsi polno zavedali, saj vemo, da jc ravno vprašanje hitrejšega porasta našega gospodarstva, možnost novih
investicijskih naložb ter odpiranje novih delovnih men za ,odvisno, zlasti žensko delovno silo, za nas se posebno kritično in pereče. Pri tim pa nam jc Judi ;asna, da si uspešnega reševanja vseh 'številnih potreb in rželfa, le: >o pred. nami, ne moremo misliti brez osnovne utrditve in krepitve gospodarske moči, saj je doseganje naših ciljev odvisno predvsem od zmogljivosti gospodarstva, to je od stopnje ravni materialne osnove naše družbe.
Letošnji dosežki naših delovnih kolektivov nas v skladu s splošno pdživhtiio in konjunkturo na celotnem gospodarskem tržišču lahko navdajajo z optimizmom, sat večina .gospodarskih organizacij z uspehom dosega, mnoge pa tudi občutno presedajo sprejete proizvodne programe ter s precejšnjo gotovostjo lahko pričakujemo uspešni zaključek tega poslovnega leta. To pa nam zagotavlja hitrejši napredek in večje možnosti tudi v prihodnje. Tako lahko na področju stanovanjske problematike v prihodnjem letu pričakujemo občuten premik, saj so vsi objektivni ga števila stanovanj v vsem pogoji za dovršitev največ je-povojnem obdobju. Prav tako pa obstajajo tudi pogoji za postopno reševanj* nekaterih drugih perečih komunal, potreb. Seveda pa bomo vse te potrebe in številne želje lahko najuspešneje reševali, če bomo pri tem z vso odgovornostjo, Prizadevnostjo in željo po napredku sodelovali prav vsi izkoriščajoč tudi maksimalno naše možnosti in kapacitete.
Zalo čestitam vsem obč.mini naše občine k prazniku z željo, da nam bodo v preteklosti dosežem uspehi v vzpodbudo za še večjo ustvarjalnost in nove zmage vseh naših delovnih ljudi nase domovine pri graditvi socialistične družbe. Prepričan, sem, da bo v teh prizadevanjih vedno našla svoje častno mesto tudi naša komuna, sledeč svojim revolucionarnim tradicijam in težnji Za napredek in boljšo prtu hodvost.
Dušan. KOLENC,
predsednik občinske
skupščine
Zagorje ob Savi )
Ob 9. avgustu -občinskem prazniku Zagorja čestitajo vsem občanom
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE
TOVARNA ELEKTROPORCELANA IZLAKE
TOVARNA EKSPLOZIJSKO VARNIH ELEKTRO NAPRAV »TEVE — VARNOST« ZAGORJE
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE
GRADBENO PODJETJE ZAGORJE
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE
KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE
OBRTNO PODJETJE »ZAŠČITA« ZAGORJE
TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA« ZAGORJE
TRGOVSKO PODJETJE »POVRTNINA« ZAGORJE
KMETIJSKA ZADRUGA ZAGORJE
ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE
TURISTIČNO-GOSTINSKO PODJETJE »MEDIJSKE TOPLICE« IZLAKE
GOSTINSKO PODJETJE »GOSTINSTVO« ZAGORJE
OBRTNO MIZARSTVO ZAGORJE
LEKARNA ZAGORJE
LOKALNI KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ
STANOVANJSKA SKUPNOST ZAGORJE - CENTER
STANOVANJSKA SKUPNOST LOKE - KISOVEC
PODJETJE »MESO« ZAGORJE
SPLOŠNO KROJAŠTVO IN PLETILSTVO »TRIGLAV« ZAGORJE
IN ŽELIJO VSEM OBČANOM IN VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM KAR NAJVEČ USPEHOV V NADALJNJIH PRIZADEVANJIH NA VSEH PODROČJIH ŽIVLJENJA!
! Da bi bilo
C/D V želji, da bi se člani novoizvoljene občinske skupščine Zagorje ob Savi, 13 spoznali z gospodarskim položajem in problematiko občine ter da bi tako P laže s polno odgovornostjo sodelovali v delu občinske skupščine, je pred-.54 sedstvo občinske skupščine pripravilo za zadnjo sejo poročilo o sedanjem
položaju občine in o splošni problematiki.
CJ\
H c/d
O
>
<
oš
H co P O > <
oš
H
GO
P'
O
>
<
Občina Zagorje ob Savi ima 15.203 prebivalce, od tega 3916 zaposlenih v družbenem sektorju ter 1196 aktivnih kmečkih prebivalcev. Razmerje zaposlenih je 3:1 v korist aktivnega prebivalstva, zaposlenega v družbenem sektorju. Na področju občine je 4617 gospodinjstev, tako da pride na 1 družino komaj 1,17 zaposlenih. Iz tega izhaja, da je še precejšen del občank nezaposlenih, za kar je treba iskati osnovni vzrok v strukturi zagorskega gospodarstva, še posebej pa industrije.
Lansko leto je 5112 zaposlenih ustvarilo 8495 milijonov din družbenega bruto produkta, ob.tem pa 3686 mi-
lijonov din narodnega dohodka, oz. 242.327 din narodnega dohodka na 1 prebivalca. Povprečni mesečni osebni dohodek na enega zaposlenega je znašal 28.179 dinarjev. Nizki osebni dohodki in majhno število zaposlenih v družini vpliva tudi na nizke osebne dohodke v družinah. Iz tega je razvidna tudi nizka stopnja industrializacije, čeprav je mogoče prištevati občino med izrazito industrijske.
Gospodarstvo občine doslej ni bilo deležno večjih Investicijskih vlaganj. V razdobju 1960—1962 so dobile zagorske delovne organizacije le 216 mUijonov din posojil Iz splošnega investicijske-
ga sklada in nekaj manj kot 27 milijonov din posojil iz okrajnega investicijskega sklada. Iz občinskega investicijskega sklada pa ‘ je bilo v tem času dano cca 23 milijonov din posojil. Iz teh podatkov izhaja, da so dobivale zagorske delovne; organizacije le ' minimalna sredstva v obliki posojil in da je bilo torej vse povečanje zmogljivosti v glavnem; doseženo na račun lastnih sredstev. Največ sredstev jfl za to namenil zagorski rudnik, iz njegovih obratov pa so se v preteklih letih razvile nekatere samostojne delovne organizacije.
Zagorska občina je naveza, na na razvoj obstoječe indu-
Os"
H
C/D
D
O
>
<
oš
H
C/D
D
O
>
<
oš
H
C/D
P
O
>
<
oš
H
c/)
D
O
>
<
oš
H
C/D
D
O
>
<
oš
p
O
>
<
oš
H
C/D
P
O
>
<
oš
Izdelava sedemletnega plana važna družbena naloga
Na seji 18. julija je Občinska skupščina Zagorje ob Savi razpravljala tudi o nalogah ter ukrepih in priporočilih za izdelavo 7-letnega perspektivnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja. Ob tej priliki je bilo poudarjeno, da pomenita izdelava in sprejem 7-letnega plana gospodarskega in družbenega razvoja zagorske občine za razdobje 1964—1970 najpomembnejšo in najobsežnejšo skupno nalogo vseh činiteljev v občini, saj bo predstavljal temelj za načrtovanje ekonomske politike, hkrati pa bo na njem zasnovan celotni gospodarski in družbeni razvoj zagorske občine v prihodnjem obdobju.
Pri sestavi 7-letnega plana bo treba Izhajati iz obstoječih materialnih osnov in družbeno-ekonomskih odnosov, pri usmerjanju nadaljnjega gospodarskega razvoja pa bo potrebno upoštevati tudi nadaljnji razvoj teh odnosov, objektivne ekonomske zakonitosti ter nadaljnjo krepitev komunalnega sistema in delavskega samoupravljanja. Ker mora 7-letni plan jasno oblikovati perspektivo gospodarskega in družbenega razvoja občine, bo zahtevala izvršitev te naloge temeljite ekonomske analize In Iskanje ter ugotavljanje najučinkovitejših možnih rešitev.
Občinska skupščina Zagorje ob Savi je na seji imenovala poseben 17-članski odbor, ki ima nalogo vsklaje-vati in vsebinsko usmerjati delo v zvezi z izdelavo 7-letnega perspektivnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja. V teh dneh se bo odbor 'sestal na prvo sejo in razpravljal o ustanovitvi šestih komisij, izdelavi programa dela odbora in komisij ter priporočila delovnim organizacijam za sestavo 7-letnega plana. Predvidevajo, da bodo imenovali odbore za industrijo, obrt in gradbeništvo; kmetijstvo in gozdarstvo; tfgovino, gostinstvo in turizem; komunalno in stanovanjsko izgradnjo ter promet; za socialno varstvo in zdravstvo ter za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo. Komisije naj bi sestavljali strokovnjaki z določenih področij.
Delo v zvezi z izdelavo predloga 7-letnega plana bo treba vskladiti z roki, ki jih postavljajo okrajni in repub-
liški organi; osnovna koncepcija nadaljnjega razvoja pa bo morala biti znana do konca oktobra 1963. Samo delo pa bo potekalo v treh fazah.
V I. fazi bodo sestavljene osnovne koncepcije bodočega razvoja, ki bodo temeljile na analizi dosedanjega stanja gospodarskega in družbenega razvoja občine. Vse to delo pa je razdeljeno še na dve podfazi, in sicer zajema prva podfaza podrobno analizo gospodarskega in družbenega življenja občine. Delovne organizacije bodo pripravile dokumentacijsko osnovo, za to bodo zbirale in urejevale statistične in druge podatke za razdobje 1958 — 1963, istočasno pa se bo pristopilo k podrobnemu študiju in analizi vseh pomembnejših delovnih organizacij. V drugi podfazi pa bodo komisije za posamezna področja ugotavljale pravilnost analiz, jih popravljale in dopolnjevale.
V II. fazi dela bi začeli Z izdelavo družbenega plana za leto 1964, ki že mora biti zasnovan na načelih 7-letnega plana, hkrati pa bi začeli s podrobnejšim proučevanjem zbranih podatkov o koncepciji bodočega razvoja delovnih' organizacij in komune kot celote. Pozneje — v III. fazi dela — pa bi začeli z izdelavo 7-letnega načrta razvoja zagorske občine z vso potrebno dokumentacijo, ki bo dan nato v javno razpravo. Pripombe in predloge bo treba nato proučiti in zavzeti potrebna stališča. O dokončnem predlogu 7-letnega perspektivnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja pa naj bi občinska skupščina razpravljala do konca junija 1964 in ga tudi. sprejela.
Občinska skupščina Zagorje ob Savi je tudi priporočila vsem delovnim organizacijam, da za izvedbo nalog v zvezi z izdelavo 7-letnih planov imenujejo posebne skupine in zagotove pri tem tudi kar največjo aktivnost in sodelovanje neposrednih proizvajalcev. Kot poročamo na drugem mestu, so v nekaterih delovnih organizacijah že začeli z delom, na Rudniku rjavega premoga in v Lesno industrijskem podjetju pa so prva predloga 7-letnih planov že izdelali.
delo uspešno
•trije In pa na Iskanje razvoja takih vej industrije, za katere že obstajajo določeni pogoji. Vsako investiranje pa je vezano na družbena sredstva v večjem obsegu, ker minimalna sredstva občinskega investicijskega sklada komaj zadoščajo za vzporedno razvijanje ostalih panog gospodarstva. Občinski investicijski sklad je v zadnjih letih razpolagal s temi sredstvi: 1960 — 27,976.000 dinarjev; 1961 — 17,404.000 din; 1962 — 18,842.006 din; 1963 (plan) — 21,486.000 din.
Družbeni plan za letošnje leto je bil izdelan v okviru smernic zveznega družbenega plana, na podlagi republiških predvidevanj ter ob upoštevanju teh za gospodarski razvoj okraja in sloni na dosedanjih splošnih subjektivnih materialnih in družbenih dosežkih našega razvoja ter na konkretnih pogojih razvoja zagorske komune.
Letošnji plan predvideva," da se bo družbeni bruto produkt v primerjavi z lanskim letom povečal za 7,11 %, narodni dohodek za 10,51 %> in sicer na 4.073,874.000 din, število zaposlenih za 24 %, storilnost pa za 12%. Z ozirom na realizacijo lanskoletnega plana in v zvezi z relativno nizkim porastom proizvodnje je osnovna naloga letošnjega družbenega plana — utrditev in stabilizacija gospodarstva ž ugotovitvijo možnosti za hitrejše in stalnejše povečevanje proizvodnje ob vzporednem naraščanju produktivnosti dela in intenzivnejši usmeritvi na mednarodna tržišča.
Opozoriti velja, da z ozirom na strukturo gospodarstva in iztrošenost proizvajalnih sredstev vsako leto v gospodarstvu ni mogoče doseči enakih uspehov, čeprav so nihanja kljub temu pogosto subjektivnega značaja, kar bi hilo mogoče odpraviti. Zlasti hi veljalo pri tem posvetiti vso pozornost še posebej •Maksimalnemu izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti in sodobni organiza-eiji dela, nadaljevati s proučevanjem možnosti in načl-••ov za nove naložbe v osnov-•** sredstva in v zvezf s tem ** povečevanje zmogljivosti gospodarstva, saj lahko le to '•mogoči hitrejši in uspešnej-razvoj, vzporedno pa ustva-J* tudi možnosti za zaposll-.*» rezervne delovne sile. V spolnjevanje teh nalog se bo morala vključiti celotna in-^micijskj politika na po-ročju komune s tem, da °do v ta prizadevanja »merjena tudi sredstva vseh
skladov.
Investicijska vlaganja druž-roih sredstev v osnovna »redstva bodo letos za 30,6 •/» bH 3 1(01 ,anl; lU(li lani so e predvidene investicije I reseženc za 12,8 %. Razmer-e med gospodarskimi In ne-
gospodarskimi investicijami bo predvidoma znašalo 68,07: 31,93 v korist gospodarskih investicij; 74,89 % vseh investicij za gospodarstvo pa bodo namenili za Industrijo. To je potrebno, saj predstavlja sedanja vrednost vseh osnovnih sredstev le še 58,74 % nakupne vrednosti. Razmerje med lastnimi investicijskimi sredstvi in posojili bo predvidoma 72,57 : 27,43 v korist lastnih sredstev. — Večje možnosti naložb v osnovna sredstva zagotavlja tudi povečana amortizacija kot posledica opravljene revalorizacije osnovnih sredstev. Večino gospodarskih investicij bo namenjeno za rudniške jamske objekte in mehanizacijo, v negospodarstvu pa izstopa občinski stanovanjski sklad, ki bo razpolagal z okrog 386 milijoni din sredstev.
Zagorske delovne organizacije si vztrajno utirajo pot v izvozu, čeprav izvoz v pri-primerjavi s celotno vrednostjo proizvodnje predstavlja le 3% le-te. V primerjavi z, lanskim letom bo izvoz večji za 57,4 %, čeprav še niso izkoriščene vse možnosti za večje uveljavljanje delovnih organizacij na zunanjem tržišču in bo treba zavoljo tega intenzivno nadaljevati s prizadevanji za zagotovitev možnosti za pomembnejšo vključitev v mednarodno delitev dela.
Stanovanjska izgradnja bi v Zagorju hitreje napredovala, če bi bili izdelani vsaj poglavitni elementi urbanističnega programa, še neizdelani urbanistični načFi povzroča, da je ob konkretnih gradnjah investitor velikokrat prisiljen spreminjati odločitve glede lokacij. To ima za posledico popravljanje gradbene dokumentacije in podaljševanje začetka gradenj. Dejstvo je, da predstavlja izdelan urbanistični načrt najnujnejši pogoj za razvoj družbenega standarda. Omeniti velja, da bo potrebno letos za dokončno izdelavo urbanističnega načrta nameniti 10 milijonov din.
Letos bo treba v glavnem utrditi reorganizirano šolsko mrežo in skrbeti za- povečanje prostomlnsklh zmogljivosti na centralnih osnovnih šotah. Sredstva za osnovno dejavnost šol so večja za 11 %, to pa so narekovale potrebe po novih oddelkih v vzgojno varstvenih ustanovah in na centralnih osnovnih šolah zaradi povečanega števila učencev ter novi kriteriji občinskega sklada za šolstvo v zvezi z razde! ievan jem sredstev. Za nadaljevanje gradbenih del na zagorski osnovni šoli je bilo odobreno posojilo 10 milijonov din, s čimer je bila urejena streha, da se prenreči škoda. Dokončna Izgradnja novega šolskega poslopja v Zagorju pa jc
odvisna od Investicijskih sredstev, ki jih bo mogoče zbrati iz razpoložljivih kreditnih virov.
Porast proračunskih dohodkov letos ne temelji na dodatnem obremenjevanju osebnih dohodkov. Razpoložljiva sredstva so minimalna in narekujejo varčevanje, zaradi tega je tudi razumljivo, da predstavljajo sredstva za negospodarske investicije le 2,4 % proračuna. Dohodki proračuna so bili predvideni v višini nad 325 milijonov din. Z ozirom na slab dotok sredstev v sklad za šolstvo so bila potrebna za kritje potreb osnovne dejavnosti šoly plačilo anuitet (za zagorsko šolo) in za investicije v šolstvo še dodatna sredstva.
V prvem polletju je bila dosežena slaba realizacija proračunskih dohodkov, saj je bilo do konca polletja doseženo le 40,9 % vseh dohodkov. Slaba realizacija proračunskih dohodkov neposredno vpliva na formiranje skladov. Sorazmerno s proračunskimi dohodki so bili realizirani tudi proračunski izdatki.
Iz teh podatkov izhaja sedanji gospodarski položaj zagorske občine. Realna ocena dejanskega stanja pa tudi možnosti bi morala biti — kot je bilo poudarjeno — vodilo pri programiranju. Pri tem bo treba posvetiti vso pozornost predvsem nadaljnjemu razvoju proizvodnih zmogljivosti, ker bo mogoče le tedaj uresničiti vse potrebe občine in občanov!
| Praznik občine - Zagorje ob Savi
m Prebivalci občine Zagorje ob Savi slavijo letos že devetič svoj občinski praznik. V teti dneh se vsako leto znova spominjajo junaškega napada na-BB ših partizanov na sedež nemške Žandarmarije v Zagorju, ki je bil 9. avgusta pred 22 leti.
V počastitev občinskega praznika bodo letos tele —— prireditve;
Četrtek, 8. avgusta:
HI — ob 18 uri otvoritev razstave dokumentov iz N03" in osnov urbanističnega načrta v Delavskem ■■	domu,
BB	— ob 19,30.	uri slavnostna akademija v Delavskem
domu —	brez vstopnine
Po akademiji kresovi in improviziran napad ob-__	veznikov	PVV na Gorico.
Petek, 9.	avgusta:
IH — ob 9. uri otvoritev novega poslopja »EleUro — Trbovlje« na Kidričevi cesti, ,
■H — ob 10. uri otvoritev nove ceste na Zasavsko goro.
—	ob 16,30. uri otvoritev novih prostorov poslovalnice SAP v Borovniku,
—	ob 17,45. uri parada motornih vozil po Zagorju,
'KI — ob 18. uri SLAVNOSTNA SBJ.l OBČINSKE SKUPŠČINE,
■B — od 18. do 19. ure promenadni koncert godbe pred Delavskim domom,
Bn — ob 20. uri klubski program »Dve strani medalje« v stekleni dvorani Delavskega doma.
Sobota. 10. avgusta:
—	ob 17. uri na igrišču Proletarca košarkarska tek-
■■	ma Domžale	:	Zagorje,
Im	— ob 20. uri	na	igrišču	Partizana rokometna tekma
Domžale : Zagorje,
Nedelja, 11. avgusta:	#
BB — ob 8. uri šahovski brzoturnir v šteklcni dvorani
Delavskega doma,
“•*	— ob 9. uri kegljaški turnir na kegljišču v Toplicah.
—	ob 9. uri strelsko tekmovanje na Rudardiju,
BB — ob 16. uri nogometni turnir na igrišču Proletarca s sodelovanjem moštev iz Trbovelj, Kisovca in ■*	Zagorja,
___— ob 20. uri kulturno — zabavni večer v Medijskih
Ur	toplicah.
OBČANI ZAGORJA — OBIŠČITE PRIREDITVE!
Gibanje gospodarstva
Gospodarstvo občine Zagorje je v 1. polletju doseglo planska predvideva* nja za leto 1963. Kljub objektivnim težavam, ki so se pojavile pri izpolnjevanju planskih nalog, so nekatere delovne panoge celo presegle 6 mesečna planska predvidevanja. Tako je industrija presegla predvidevanja za 2 % gostinstvo za 1 %, in obrt za 2%. Pod polletnim predvidevanjem pa so gradbeništvo za 10,74 %, trgovina za 0,8 % in komunala za 10 %, medtem ko sta kmetijstvo in promet izpolnila predvidevanja po družbenem planu.
V panogi industrije so prekoračile polletno realizacijo Tovarna elekt roporcelana Izlake, Industrija gradbenega materiala, Lesno industrijsko podjetje, Konfekcija »Lisca« — obrat Zagorje in Vdežitar Celje — obrat Zagorje, medtem ko sta Rudnik rjavega premoga Zagorje in »TEVE— Varnost« pod planskimi predvidevanji.
Lesno industrijsko podjetje je prekoračilo polletni plan za približno 35 odst. Relativno visok odstotek izpolnitve plana nam kaže na dobro organizacijo dela in pa na kon junktumi položaj izdelkov, ki jih podjetje proizvaja. Podjetje hna s svojimi izdelki — SVEA kuhinjskimi elementi še velike perspektive. Z zadostno proizvodnjo bi podjetje lahko precej svo-
jih izdelkov izvažalo, vendar pa zaradi tesnih »gri«, ki sc kažejo v proizvodnji, podjetju tega ni mogoče." Ta tesna »grla« se kažejo predvsem v strojnem parku, ki bi ga bilo treba dopolniti in pa spraviti v linijski sistem dela, za kar pa bi bilo treba priskočili k povečevanju proizvodnih prostorov.
Tovarna clekl roporcelana Izlake je presegla polletna predvidevanja za približno 17 odst. S prodajo svojih izdelkov' podjetje nima posebnih težav. Pojavljajo pa se težave v že premajhnih proizvodnih kapacitetah in pa pri notranjem transportu.
Industrija gradbenega materiala je prekoračila plan za približno 5 odst. Zaradi izredne konjunkture apna in pa kvalitete ima podjetje velike
težave z izpolnitvijo letnih pogodb dobave apna. Podjetje je že izboljšalo proizvodni proces, mehaniziralo nakladanje premoga in nakladanje apna itd. Podjetje pa> tudi že razmišlja o povečanju novih kapacitet:
Rudnik rjavega premoga je za 2 odst. pod planskimi predvidevanji. Vzrokov za neizpolnitev plana je več. V prvi vrsti je opaziti pomanjkanje delovne sile zaradi pomanjkanja stanovanj in pa relativno nizkih osebnih dohodkov. Le-ti znašajo povprečno 32.000 din, kar je za približno 10.000 din manj kot v ostalih rudnikih. Ta dva faktorja sta glavni vzrok fluktuacije delovne sile v druge panoge gospodarstva in pa druge premogovnike.
(Nadalj. na strani 12)
Iz dela zagorskih
Ob 9. avgustu — prazniku občine Zagorje ob Savi smo se odločili prikazati letošnje dosežke, predvidevanja in načrte šestih naj Večjih zagorskih delovnih organizacij, in sicer Rudnika rjavega premoga. Tovarne elektro-porcelana Izlake, Industrije gradbenega materiala. Tovarne eksplozijsko varnih elektronaprav »TEVE - VARNOST«, Gradbenega podjetja in Lesno industrijskega podjetja.
O navedenih delovnih organizacijah bomo poročali o polletnih proizvodnih dosežkih, predvidevanjih za dosego plana do konca leta, izvozu, nagrajevanju, izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij, pripravah na izdelavo 7-letnih perspektivnih načrtov razvoja in o pripravah, za prehod na 42-urni delovni teden.
Rudnik
rjavega
premoga
Zagorje
Zagorski rudarji so do konca junija dosegli 96,3% predvidenega polletnega plana proizvodnje. Na nedoseganje plana so vplivale težave predvsem v drugem tromesečju, in sicer težje proizvodne in odkopne prilike (zlasti na obratu Kotredež) in' pomanjkanje železniških vagonov.
Na zagorskem rudniku po najnovejših podatkih letni plan ne bodo dosegli, od predvidenih 700.000 ton premoga bodo nakopali — kot računajo — le okrog 680.000 do 685.000 ton premoga. Na to bo vplivalo predvsem pomanjkanje delovne sile, saj zaposlujejo zdaj 80 ljudi manj, kot bi jih potrebovali za predvideno proizvodnjo premoga. Manjka predvsem mladih rudarjev; precejšnja pa je tudi fluktuacija, katero pa upajo, da bodo s pospešeno gradnjo stanovanj, omejili.
V izvozu je bil do polletja dosežen že letni plan. Od predvidenega izvoza 8000 ton premoga so do konca junija izvozili že 11.555 ton premoga; računajo pa, da bodo do konca leta izvozili še okrog
8.000	do 9.000 ton premoga tako, da bodo letos izvozili predvidoma okrog 20.000 ton premoga.
Sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah se je pokazal kot umesten, vendar pri slabih finančnih uspehih ta sistem ne pride do izraza, ker je treba včasih tudi odstopati od načel, določenih s pravilnikom.
Organi samoupravljanja so že pred časom imenovali komisijo za izdelavo osnutka statuta delovne organizacije. Nekaj del v zvezi z izdelavo osnutka statuta je že opravljenih, računajo pa, da bo v začetku septembra komisija pospešila delo.
Predlog 7-letnega perspektivnega plana razvoja pa je žc izdelan. Po njem naj bi na zagorskem rudniku povečali proizvodnjo premoga od
700.000	ton na 1,000.000 ton premoga, oziroma za 300.000 ton, vendar s pogojem, da bo dodeljeno za investicije potrebno posojilo. Predvide-
vajo, da bi vzporedno z večanjem proizvodnje namenili za stanovanjsko izgradnjo blizu 1,5 milijarde din, da bi zaposlili in nastanili toliko rudarjev, kolikor jih bodo za proizvodnjo 1,000.000 ton premoga potrebovali.
V zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden se bodo na zagorskem rudniku pojavile večje težave kot v ostalih delovnih organizacijah, in sicer zaradi svojstvenih pogojev dela v rudarstvu, omeniti pa tudi velja, da je na zagorskem rudniku npr. okrog 30% delovnih mest v jamah, ki niso neposredno v proizvodnji in kjer nastaja vprašanje uvedbe četrte izmene zaradi rentabilnosti proizvodnje.
Tdvarna elektro -porcelana Izlake
Delovna organizacija je dosegla do polletja po teži 73,7 °/o letnega plana s proiz-
vodnjo 328 ton izdelkov (plan 445 ton). Od predvidenega družbenega bruto produkta 504 milijone din je bilo do konca junija doseženo 331,487.000 din oz. 65,7% letnega plana. Na preseganje plana so vplivale manjše tehnične izboljšave v proizvodnji, boljša organizacija dela in večja storilnost. Pri povečanju števila zaposlenih za okrog 4% se je povečala storilnost kar za 27%- Ob tem beležijo tudi zmanjšanje »škarta«, in sicer od lanskega povprečka 25% na okrog 20% (v juniju celo 15%).
Računajo, da bodo do konca leta- dosegli okrog 650 milijonov din družbenega bruto produkta, čeprav tovarni primanjkuje kvalificirane in visoko kvalificirane delovne sile in se pojavljajo manjše težave okrog nakupa barvnih kovin.
V tovarni so na novo organizirali tehnični sektor in vpeljali nov sistem celotnega zasledovanja proizvodnje. Z organizacijo tehničnega sektorja se je pokazala potreba po organizaciji oz. reorgani-
zaciji ostalih sektorjev. Mimo tega je zdaj izdelan opis delovnih mest ter potrebnih kvalifikacij in izobrazbe, na podlagi tega pa bo izdelana tudi nova analitična ocena delovnih mest. Pripravljajo pa izdelavo novega pravilnika o nagrajevanju, čeprav je bil dosedanji zadovoljiv.
Vzporedno z izdelavo novega pravilnika o notranji delitvi dohodka bo potekalo tudi delo v zvezi z izdelavo osnutka statuta delovne organizacije. Računajo, da bo le-ta izdelan in sprejet do konca leta.
Kot osnova za izdelavo 7-letnega načrta perspektivnega razvoja bo služil načrt za povečanje zmogljivosti tovarne na okrog 1.300 ton izdelkov letno. Predvidevajo, da bo že v septembru znano več podrobnosti o teh načrtih za nadaljni razvoj tovarne.
O pripravah za prehod na 42-urni delovni teden je upravni odbor že razpravljal in sklenil, da naj ustrezne službe pripravijo potrebno podrobnejšo analizo.
Industrija
gradbenega
materiala
Zagorje
Letošnji proizvodni plan je za 12% večji od lanskega; polletni plan pa je bil presežen za 1,4%. Ta uspeh je
zadovoljiv, zlasti še ob upoštevanju dejstev, da je huda zima vplivala na zmanjšanje proizvodnje (samo v februarju je bilo zaradi tega izgubljeno okrog 2.000 ton apna), primanjkovalo je železniških vagonov, zdaj pa primanjkuje vreč za hidrira-no apno, zaradi česar je prišlo že nekajkrat do zastojev v proizvodnji. Po rekonstrukciji transporta in odpreme se je zmanjšalo število zaposlenih od 229 na 198.
V Industriji gradbenega materiala računajo, da bo proizvodnja v drugem polletju še ugodnejša in da bo letni načrt dosežen. Precej večja bo zlasti proizvodnja v hidrami, saj je le-ta že ob polletju za 5.278 ton večja od lanske ob polletju (6.541 ton). Povpraševanje po hi-driranem apnu je vse večje, opaziti pa je tudi, da gradbena operativa vedno bolj uporablja hidrirano apno.
Iz zagorske IGM so odposlali 2 pošiljki apna v Italijo. Računajo, da bodo kosovno apno nekaj časa izvažali s tovornjaki, potem pa
po železnici.
!
NOVA SEPARACIJA Rudnika rjavega premoga
Lani so v tej zagorski delovni organizaciji bistveno menjali sistem notranje delitve dohodka. Odpravili so sistem časovnih norm in postavili nove obračunske osnove, tako za enote in delovna mesta. Zdaj so tudi prešli na način, da mesečno ugotavljajo finančni uspeh delovne organizacije in sproti upoštevajo pri obračunu osebnih dohodkov.
V	akciji za izdelavo osnutka statuta delovne organizacije so najprej utrdili shemo notranje organizacije, zdaj pa bodo začeli z ostalim delom.
V	Industriji gradbenega materiala imajo izdelane letne investicijske programe, vsklajenc z lastnimi finančnimi možnostmi. Ce bo prihodnje leto na voljo dovolj sredstev, bodo začeli z mehanizacijo kamnoloma, s čimer bo odpravljeno zadnje izredno naporno delo. Vprašanje nadaljnjega še večjega razvoja pa je odvisno od večjih investicijskih vlaganj in pa od koncepta razvoja te panoge naše industrije.
Člani kolektiva so dali doslej že 7 predlogov za prehod na 42-umi delovni teden. Delavski svet je na seji 29. julija že imenoval komisijo, ki naj izdela potrebne analize za razprave o prehodu na 42-urni delovni teden.
delovnih organizacij
Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav,TEVE Varnost' Zagorje
Ob polletju je bilo doseženo le 47% letnega plana. Na nedoseganje plana je vplivalo pomanjkanje domačega reprodukcijskega materiala (predvsem barvastih kovin), reprodukcijskega materiala iz uvoza (pleksi stekla in akumulatorjev, zaradi česar so se zaloge nedokončane proizvodnje v primerjavi s stanjem 1. 1. 1963 povečale do konca junija za okrog 90%) in pa pomanjkanje kvalificirane delovne sile, zaradi česar še vedno ni izrabljen strojni park v drugi izmeni. Upajo, da bodo letos le uspeli vpeljati proizvodnjo v celoti, v prvi in drugi izmeni. V tovarni postopoma oblikujejo proizvodni program, ki bo usmerjen v proizvodnjo rotacijskih motorjev; hkrati s tem pa krepijo proizvodno sodelovanj? z »Elektrokovino« in »EM« Maribor ter kranjsko »Iskro«.
Ker je del reprodukcijskega materiala, ki ga potrebujejo za dokončno montažo nekaterih izdelkov, že na poti pričakujejo, da bodo v »TEVE -_j(ARNOST« letni plan dosegli.
Tovarna letos v izvozu še ni sodelovala, ker hastopajo težave zaradi različnih predpisov, ki veljajo za stroje in naprave v posameznih državah. Prav tako pa je na zunanjem tržišču tudi močna konkurenca	inozemskih
tvrdk. Sicer so poslali vrsto
ponudb za izvoz, vendar pa dokončnih zaključkov še ni. Letos bodo nastopili na 6 mednarodnih sejmih, in sicer v Avstriji, Grčiji in Sudanu.
Izdelan je nov pravilnik za delitev osebnih dohodkov, ki temelji na nagrajevanju po enoti proizvoda.
Del osnutka statuta delovne organizacije je že izdelan, o njem so tudi že nekajkrat razpravljali na 'kolegiju.
O izdelavi 7-letnega načrta perspektivnega razvoja so že razpravljali in so že začeli s pripravami za izdelavo predloga. Na 7-letni načrt razvoja »TEVE - VARNOST« bo prav gotovo vplival nadaljnji razvoj težke industrije in rudarstva, hkrati pa se pojavlja vprašanje investicij za razširitev proizvodnje. Računajo, da bo v tej zagorski delovni organizaciji temeljil perspektivni načrt na nadaljnjem osvajanju magnetne tehnike.
Gradbeno
podjetje
Zagorje
Predvidenega polletnega plana ta delovna organizacija ni dosegla. Na to so vplivali objektivni in subjektivni vzroki. Med objektivne vzroke velja vsekakor prišteti neažurnost pri dodeljevanju lokacij in izdajanju gradbenih, dovoljenj (posledica še neizdelanega urbanističnega načrta!). Nekaj težav je bilo v prvem polletju zaradi pomanjkanja opeke. Medtem ko primanjkuje tehničnega kadra (na razpise ni prijav), z ostalo delovno silo ni problemov, saj jo je mogoče dobiti, kolikor jo' potrebujejo, iz Čakovca.
Že ob koncu julija je bila proizvodnja na predvideni ravni in po dosedanjih izgle-
GRADBENO PODJETJE — zaključna dela na bloku VI. ob Cesti zmage
dih sodeč je mogoče pričakovati, da bo dosežen tudi letni plan. V drugem polletju nameravajo začeti tudi z gradnjo stanovanj za tržišče in bi tako tudi v Zagorju začeli z gradnjo prvega takega stanovanjskega bloka. Gradbeno podjetje Zagorje ima za to odobreno 70 milijonov din posojila, za dokončno odobritev posojila pa je treba predložiti odločbo o lokaciji, na kar zdaj čakajo.
Od leta 1960 temelji sistem notranje delitve na ugotavljanju dohodka po ekonomskih enotah. Težave so v tem, ker je obračun v zaostanku — zaradi objektivnih težav — za 1 mesec in pa precejšnja notranja flukr tuacija delovne sile. Računajo, da bo v neposredni proizvodnji ostal v veljavi dosedanji sistem nagrajevanja.
DEL OBJEKTOV Industrie gradbenega materiala
v stranskih obratih pa bodo prešli na nagrajevanje po enoti proizvoda.
Delavski svet Gradbenega podjetja je 30. julija razpravljal o predloženem osnutku statuta delovne organizacije in sklenil, da se osnutek da v javno razpravo. V tej delovni organizaciji so torej prvi v Zagorju začeli z javno razpravo o tem važnem aktu.
Priprave na izdelavo 7-letnega načrta perspektivnega razvoja še 'niso stekle, ker je razvoj gradbeništva odvisen od mnogih faktorjev, ki pa zdaj še niso znani.
Lesno
industrijsko
podjetje
Zagorje
V proizvodnji so bili v prvem polletju doseženi sorazmerno dobri rezultati. Žagarski obrati so za 8% presegli polletni plan, obrat finalnih izdelkov pa za 2%. Ob tem je delovna organizacija dosegla skupaj že 70°,'0 letnega plana. Na večji razmah proizvodnje je slabo vplivalo pomanjkanje prostorov, saj so računali, da se bo poslovalnica SAP že preje preselila v nove prostore.
Računajo, da bodo do konca leta ustvarili okrog 440 milijonov din fakturirane realizacije; če pa bi bili na voljo preje prostori za obrat finalnih izdelkov, bi bila proizvodnja na tem obratu večja za okrog 50% in večja tudi fakturirana realizacija.
Izvoz je bil v prvem polletju pod predvideno dinamiko, in sicer zaradi tega, ker gre za izvoz največ iglavcev, ki pa jih žagajo v pretežni meri v drugem polletju. Rezan les izvažajo v glav-
V pripravi je nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov na žagarskih obratih, ker so tam osebni dohodki z ozirom na dosežene uspehe so-razmeroma visoki. Na obratu finalnih izdelkov sistema notranje delitve ne bodo spreminjali. Na žagarskih obratih bodo nagrajevanje po uspehu ekonomskih enot navezali zdaj še s skupinskim nagrajevanjem.
Z izdelavo osnutka statuta delovne organizacije so že začeli. Zraven osrednje komisije so imenovali tudi 4 podkomisije. Zdaj so v teku dela pri izdelavi osnutka statuta.
Osnutek 7-letnega načrta perspektivnega razvoja je izdelan. Po tem naj bi 1970. leta ustvarili 653,000.000 din realizacije, seveda če bodo dograjeni novi prostori za obrat finalnih izdelkov. Računajo, da bodo načrti za ta obrat izdelani do konca leta.


Novi lokali Prehrane, Povrtnine in Borova i ob Cesti zmage Za gradnjo novih trgovskih lokalov Prehrane, Povrtnine in Borova ob Cesti zmage so načrti že izdelani, prav tako pa je že izdano gradbeno dovoljenje. Potrebna sredstva za gradnjo teh trgovskih lokalov so prav tako že zbrana. Z gradnjo bodo pričeli takoj ko se bo javil ugoden ponudnik za izvedbo predvidenih del.
Urejanje »Medijskih i toplic«
Letos se bo začelo s postopnim urejanjem turistič-no-gostinskega podjetja »Medijske toplice«. Dela so se zakasnila zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev. Pripravljajo načrte za povečanje gostinskih prostorov oz. Va nove kapacitete. Računajo, da bodo dela na načrtih
Uveljavljanje krajevne samouprave
Neposredna krajevna samouprava si tudi na področju zagorske občine vse bolj oblikuje celovito podobo kot oblika mehanizma družbenega upravljanja. Večina krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti se je že otresla ozkosti pri iskanju oblik za delo in zaradi tega je mogoče iz leta v leto govoriti o vse bolj uspešnem uveljavljanju neposredne krajevne samouprave občanov.
Krajevni odbori zdaj nič več ne skrbijo samo za popravilo vaških cest in poti; stanovanjski' skupnosti — pravzaprav stanovanjska skupnost Loke — Kisovec pa se že zaveda, da bo morala postati vsklajevalec vsega dogajanja na svojem področju, hkrati pa — čeprav so sredstva zares minimalna — razmišljajo, kako bi nudili pomoč društvom in organizacijam, ki delujejo na tamkajšnjem področju.
Pravzaprav - je težko podati celovito podobo o vsem tov in cest ni bilo edino dodela v zadnjem obdobju, ki ga je opravilo vseh 11 krajev- sedanje delo krajevnih odbo-nih odborov (Podkum, Tima, Senožeti, Mlinše, Kolovrat,
Izlake, Sentgotard, čemšenik, Jesenovo, Kotredež in Ravenska vas) ter stanovanjski skupnosti Zagorje—Center in Loke—Kisovec. Težko še posebej zato, ker se pač delo povezuje z delom ostalih organizacij in organov, prav tako kot npr. delo članov krajevnih odborov v raznih gradbenih odborih, šolskih odborih in drugod.
In kaj naj pravzaprav zapišemo o delu teh mehanizmov neposredne krajevne samouprave?
PREBERITE TUDI TO!
Stanovanjska skupnost Zagorje — • Center zajema kar 48 hišnih svetov, ki po njihovem mnenju zadovoljivo delajo. Občinska skupščina je omogočila tudi hišnim sve-
rov. Na Mlinšah soarpirpvil rov. Na Mlinšah so pripravili več sestankov v zveri z urejanjem sadovnjaka v Kandr-šah, v Ravenski vasi so sc vbadali s problemi okrog vode, odškodnin zaradi prošenja in ureditve zaščitnega pasu ob železnici. V čemše-niku so bila vsa prizadevanja usmerjena v ureditev ceste Jesenovo — Zaloka — Cemšenik, po kateri zdaj že vozi redno vsak dan avtobus. Krajevna odbora čemšenik stvene ustanove, stanovanj- in Jesenovo sta vpeljala tako ska skupnost Zagorje — Cen- prakso dela, da že nekaj
ter pa bo tu nastopala kot investitor.
Stanovanjska skupnost Lo-
Kisovec je finančno podobni.
časa sklicujeta skppne seje in razpravljata - o problemih, ki so si zaradi bližine dokaj
tom v starih stanovanjskih šibka, saj upravlja večinoma hišah z oprostitvijo odvaja- s starimi zgradbami, ki so nja amortizacije, da so z na- že dotrajane. Nekaj dohodka jetimi posojili popravili sta- ustvarijo z remontnimi de-
novanjske zgradbe, i Številni so tudi servisi, ki delujejo v okviru te stanovanjske skupnosti: tako go-
Iavnicami za pomoč hišnim
Sploh pa je značilno, da so si krajevni odbori v Podku-mu, Senožetih, na Jesenovem in v Čemšeniku prizadevali, da bi bile urejene ceste in
svetom. Lani so v Kisovcu potem vzpostavljene redne
avtobusne proge s središčem občine. Zdaj si prizadevajo za ureditev ceste Tirna —
in na Lokah uredili razsvetljavo, zdaj se dogovarjajo o spodinjski servis (s pralnico, gradnji nove prepotrebne krpalnico, popravljalnico no- vzgojno - varstvene ustanove. Senožeti še. vaščani Time in ga vic in čistilnico), servis za saj dosedanji en sam prostor želijo, da bi tudi k njim vo vzdrževanje stanovanjskih hiš za to dejavnost ne .ustreza
(z mizarsko, ključavničarsko, več. Predlagali so tudi, da bo inštalatersko in slikarsko sku- treba misliti v prihodnje na pino), šiviljska delavnica (ki tamkajšnjem področju na pa ima premalo prometa, da ureditev sodobnega gostinki poslovala rentabilno) in skega ldkala. zidarski servis (ki pa dela Vse kaže, da so sc v tej
zil avtobus.
Ob tem pa je ostalo še vrsto nerešenih problemov. V Ravenski vasi je nedograjen društveni dom. S prostovoljnim delom, s prispevki vaščanov in s pomočjo Ter-i Cementarne dom dogra-
STSinSt ££$££	MCp^;'del spodnjih
?=S" Ieseš
Pralnica je dobila letos nove pomenijo Ž bi' morSe sTa Nedograjen jc tudi gasilski pralne stroje, ki jih je odsto- rovSe s&mdsTS nat *oia v Kandr5ah v Podkumu pil Rudnik, šiviljsko delavni- bolj inteLivno sorklOTatinri b' bi-to ,rcba obnoviti J*°-co bi bilo treba iz Toplic izdelavi Tlčm^ ptnov ^ SVCtni d?m: V#Sča"! -pa 50 ,Zc preselrti v Zagorje, vendar se V(>ja in doseči da hod«	zavzemajo za gradnio vodo-
poraja vprašanje, kje zagotc^ Ka v S Ž natŽdK Voda in s° pripravl*ni prV viti primeren prostor. S pre- razvojem nos imeznih	spcvaU Precejšnja sredstva
selitvijo pa računajo, da bodo čij kar najbolj proučena X- ta n,amcn V šentgotardu V šiviljski delavnici promet ?c nekaj let v 7-,t'nri„ «' radi uredl,i razsvetljavo Povečali. Zraven tega pa bi ob Savi v'navad?	£	$c v vasi Hrastnik. V Scnože-
rabili večje prostore tudi za dobijo kraievn^or^ri sVed Se pripravllai° na K™*-klcparsko delavnico. Ta sta- stvaivd	I, 11 *	* n->° novega poslopja, v kate-
novanjska skupnost je dobila poti in cest^letos^InTJ! rcm bodo prostorl krajevne-doslcj skupaj le i miHjon	( F' «n urada in trgovina - po-
300.000 din dotacij, in sicer stri	slovalnica trgovskega pocT
ob ustanovitvi za servisno ževaniu reciJv° Vz.dr" *cl'a »Potrošnja« Zagorje. V' dejavnost.	f™”JU FF tudl vaMani s Tirni h; radi nfcnnv.-i: «.lii,n
....	. Prostovoljnim delom, sevred-
V okviru stanovanjske nost dodeljenih sredstev po-Skupnosti deluje tudi vzgoj- veča najmanj za enkrat Kra-no-varstvena ustanova, za po- jevni odbori so s takim na- m Blovanje Ic-tc pa dobi stano- činom delitve sredstev zado- „n • podKfJli P°lav'ha vanjska skupnost dotacijo voljni, želijo le, da bi v'pri- n n 1	t™8°°VU V1-?° ‘
Občmske skupščine. Zdaj je hodnje dobili nekaj sredstev	vzdrževanje
v središču Zagorja nredvide- Še za ostalo d.i	'F Poprav,lo Storilnih domov.
popravil nujno po-
Tirnj bi rodi obnovili gasilski dom. še in še bi lahko naštevali želje. Ob vsem tem se j>a — kot vse kaže — na širšem področju pojavlja
Zagorja predvide- Še za ostalo dejavnost.	v;
oa gradnja nove vzgojno-var- Seveda pa vzdrževanje po- trebni.
Nalog, ki so jih bili opravili, je precej. Omeniti velja le, da se krajevni odbori v zadnjem obdobju še niso posluževali vseh pravic, ki jih imajo. Tako niso samostojno sklicevali zborov volivcev, niti niso na zborih volivcev, ki jih je sklicala občinska skupščina, obravnavali vprašanja, obravnavo katerih ni predlagala občinska skupščina.
Opaziti je, da se zaradi uspešnega dela občani vse bolj obračajo na krajevne odbore. Vse bolj se krepi tudi sodelovanje med krajevnimi odbori in drugimi organizacijami, organi in društvi. Vse bolj neposreden stik pa imajo občani in krajevni odbori tudi s predsednikom občinske skupščini Krajevni uradi zdaj sporočajo upravi občinske skupščine, da občani ali kra jevni'odbori žele, da bi jih obiskal predsednik občinske skupščine, potem pa da predsednik občinske skupščine tudi obišče posamezna področja.
Pred organi neposredne
krajevne samouprave na področju zagorske občine Sta zdaj dve važni nalogi, mimo vseh tistih nalog, ki se sproti porajajo na posameznih področjih in jih je treba reševati, zraven tega pa bo treba izvoliti še člane novih krajevnih odborov, ki bodo delali dotlej, dokler ne bo sprejet nov statut občine.
Piva važna naloga je izdelava statutov krajevnih skupnosti (s tem delom v Zagorju še nismo začeli). Ob tem velja omeniti, da je v pred-
logu osnutka statuta občini predvideno, da se pri občin ski skupščini ustanovi »oor dinacijski odbor, ki ga se stavljajo predsedniki krajev nih skupnosti, ki bo vsklaje val delo posameznih krajev nih skupnosti. Pa tudi v ob činski upravi bo sistematizi rabo posebno mesto. Usluž bcnec, ki ga bo zasedel, bc zbiral gradivo sej krajevni! skupnosti in zborov občanov analiziral predloge, vodil evi denco o realizaciji predlogo, in pripravljal gradivo zi seje koordinacijskega odbora Zraven izdelave statutoi krajevnih skupnosti pa izsto pa še naloga aktivnega so delovanja pri pripravljanji gradiva za sestavo 7-Ietncga perspektivnega načrta gospo grškega in družbenega raz v6ja zagorske občine. Treba bo zbrati lastne želje in ji! seveda uskladili z željami ostalih in pa možnostmi, ki so, ob tem pa upoštevati tud1 lastno pripravljenost poma gati pri realizaciji posamez nih nalog.
Prizadevali smo si, da bi podali kar najbolj celovito delo krajevnih odborov In obeh stanovanjskih skupnosti. S tem namenom sta predsedstvo Občinske skupščine Zagorje ob Savi In urednl štvo »Zasavskega tednika« pripravila razgovor, ki pa se ga predstavniki krajevnih odborov Senožeti, Kolovrat, čemšenik, Jesenovo, Tirne, Kotredež in Izlake niso udeležili. Tako — žal — nismo mogli podrobneje nanizati tudi delo in načrte krajevnih odbornikov.
Urbanistični načrt
O delih v zvezi z izdelavo urbanističnega načrta je bilo zadnje čase precej govora, zlasti še, ker povsod poudarjajo, da je trebe dela čimprej končati, s čimer bi bilo rešeno vrsto vprašanj, ki se porajajo v zvezi z dodeljevanjem lokacij. Občinska skupščina Zagorje ob Savi vlaga vsako leto sredstva v Izgradnjo tega načrta.
Ob letošnjem občinskem prazniku se je Občinska skupščina Zagorje ob Savi odločila, da bo razstavila del urbanističnega gradiva, da tako občane spozna z doslej opravljenim delom pri Izdelavi urbanističnega načrta. V Delavskem domu bodo razstavljeni načrti občine Zagorje ob Savi, Zagorja z okolico, prometne osnove Zagorja, conlng Zagorja, zazidalni načrti središča Zagorja, Potoške vasi in Dolenje vasi, kjer bo možna Individualna gradnja, Kisovca, urejevanje nove rudniške ceste v Toplicah ln načrt ureditve prostora za »Petrol« ob Cesti zmage.
Stanovanjska Izgradnja ln gradnja nekaterih drugih objektov je zahtevala najprej Izdelavo določenih ureditvenih načrtov ln coningov, da so s pred: videnimi deli začeli, hkrati s tem pa poteka tudi . izdelava urbanističnega načrta za Zagorje ob Savi.
Razstavljene urbanistične načrte bodo po razstavi še izpopolnili, potem pa bo to gradivo služilo kot osnova za razpravo v občinski skupščini In za javno razpravo med občani.
|0 • Zasavski tedulk
»Jt.33 $ 8, avg. 1963 e
Problemi
kmetijstva
V zadnjem času posvečamo kmetijstvu v zagorski občini več pozornosti. Napori za postavitev realnega programa v razvoju kmetijstva so že pokazali prve uspehe, čeprav se je treba ob tem zavedati, Ua smo pravzaprav šele na začetku poti. Potrebno bo namreč še mnogo naporov, tako posameznikov kot skupnosti, da bomo našli pravilne metode dela, ki bodo prispevale k dosegi željenih rezultatov.
Področje zagorske občine ni toliko obširno, ima pa izredno razgibano konfiguracijo terena, ki zahteva specifično obdelavo in proizvodnjo v kmetijstvu. Za zdaj še ni mogoče najti rešitve v strojni obdelavi zemljišč, ker za taka hribovita področja še ni ustreznih strojev. Zato ne bo mogoče v teh predelih organizirati skupinsko obdelavo površin, pač pa bo prišla v poštev za zdaj le specializacija kultur. V ta namen se je že pristopilo k izdelavi zemljevida interesnih področij kmetijstva. Ta zemljevid ima namen analizirati in določiti perspektivo razvoju kmetijske proizvodnje na področju zagorske občine v prihodnje.
ŽIVINOREJA
je gotovo za zagorsko področje najugodnejša kmetijska panoga. Tu bi prišli v poštev manjši živinorejski ;obrati, ki naj bi bili urejeni . ob cestah. Ti obrati naj bi se bavili z mlado plemensko živino in s kravami molznicami. K njim bi pripadala tudi bližnja zemljišča, na katerih bi pridelovali potrebno krmo. Kot dopolnitev takih obratov bi bili bolj oddaljeni hribovski predeli, na katerih bi uredili višinske pašnike, ki bi bili zelo primerni za vzrejo mlade plemenske živine. Osnovni pogoj za navedeno živinorejsko proizvodnjo pa je izbor živine in v zvezi z njim molzna kontrola. Nekaj časa so sicer na področju zagorske občine živino že izbirali, potem pa so to opustili. Posledica tega je zdaj velik pasemski izbor goveje črede na Področju občine, ki pa je malo produktiven. K hitremu izboljšanju produktivnosti črede in pretapljanju vseh vrst pasem bi pripomoglo tudi dosledno umetno osemenjevanje. Ce bi bili v tem Pogledu dosledni, bi uspeli zadostiti proizvodnim zmogljivostim Mlekarne na Izlakah, ki zdaj niso polno zasedene. Vsi pomisleki proti temu programu so odveč, saj vse razvitejše države na svetu regresirajo proizvodnjo mleka, ker so za proizvodnjo mleka zainteresirane. Mleko kot živilo je namreč bogato ? živalskimi beljakovinami m sorazmerno poceni dostopno vsem in užitno za vse vrste in starostne dobe ljudi. Tudi v Jugoslaviji smo uvedli regres za mlečno
proizvodnjo v ■ socialističnem sektorju, zato so vsaki izgovori o nerentabilnosti mlečne proizvodnje odveč.
Gnojenje je zraven pravočasne in pravilne obdelave zemlje, kvalitetnega semenskega materiala, klime in vlage osnovni pogoj za dober pridelek na njivskih in travnatih površinah. K osnovnepiu gnojenju z organskimi gnojili (hlevski gnoj in kompost), ki jih pridobivamo v živinorejski proizvodnji, moramo dodajati še umetna gnojila. Pri umetnih gnojilih pa je važno pravilno doziranje, pravočasno trošenje in pravilna izbira umetnih gnojil. Predno pa pride umetno gnojilo do potrošnika, ga je treba pravilno vskladiščiti. V Zagorju pa nimamo primernih skladišč za to. Nujno potrebno bi bilo v Zagorju zgraditi skladišče, da se ne bi več ponovili primeri iz letošnje pomladi, ko je bilo povpraševanje po umetnih gnojilih veliko, ponudba pa majhna. Letošnji primer dolge zime in pomanjkanja železniških vagonov ni mogoče obravnavati kot trenutno zadevo. Računati pa je tudi z dejstvom, da se bodo kmetijski proizvajalci pri nas vse bolj izobraževali in da bo zato poraba umetnih gnojil in ostalega reprodukcijskega materiala vedno močnejša.
SADJARSTVO
je druga interesantna panoga za zagorske predele, v tej panogi pa imajo kmetovalci tudi precejšnjo tradicijo. Na področju zagorske občine bi bilo treba še naprej razvijati sadjarstvo, in sicer:
—	na eni strani urejati velike sadjarske plantažne nasade, kakor je to primer v Kandršah. Ti obrati bodo morali imeti razen za reprodukcijski material tudi primerna skladišča za sadje in manjši predelovalni obrat za predelavo manjkvalitetne-ga sadja. Samo taka organizacija plantažnega nasada bo odgovarjala osnovnemu namenu, t. j. pravočasni intervenciji na zasavskem tržišču" in racionalnemu izkoriščanju primernega zemljišča;
—	iz urbanističnega, zdravstvenega in gospodarskega stališča bo treba dopuščati privatnim lastnikom in vrtičkarjem gojenje sadnega drevja. Sedanje stavo. «■ -ure-
ČESTITKAM ZAGORSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA 9. AVGUST •— PRAZNIK OBČINE ZAGORJE OB SAVI SE PRIDRUŽUJEJO KOLEKTIVI DELOVNIH ORGANIZACIJ:
SAP Ljubljana — Ekonomska enota Zagorje ob Savi
čestita občanom, podjetjem in ustanovam občine Zagorje ob Savi k občinskemu prazniku in želi vsem še mnogo uspehov in napredka v razvoju naše socialistične skupnosti.
Sporočamo, da smo izvršili rekonstrukcijo zgradbe v Kisovcu, v katero sojo preselili vso našo prometno službo in mehanične delavnice za popravila motornih vozil in vozil podjetja »Crvena zastava«.
V stolpnici (nebotičniku) na Cesti zmage imamo prometno pisarno za prodajo mesečnih vozovnic, organizacijo izletov in drugih informacij.
Za vse usluge se priporoča in zahvaljuje SAP LJUBLJANA — EE ZAGORJE
Delovna organizacija podjetja za PTT promet Trbovlje
z vsemi svojimi izvršilnimi enotami čestita delovnim ljudem občine Zagorje k njihovemu občinskemu prazniku!
Kolektivi ŽTP Ljubljana — Prometna sekcija Zalog
s svojimi poslovnimi enotami na železniških postajah Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Sava, Litija, Kresnice, Laze in Zalog priporočajo svoje cenene transportne usluge ter za občinski praznik — 9. avgust čestitajo vsem občanom, delovnim in družbeno političnim organizacijatn občine Zagorje in jim ob tej priložnosti žele še mnogo plodnega dela in delovnih uspehov za dobro naše socialistične skupnosti SFRJ!
Konfekcija »LISCA« Sevnica	1
z ekonomsko enoto Zagorje ob Savi čestita za 9. avgust — praznik občine Zagorje ob Savi!	i
Trgovsko podjetje »TOBAK« Ljubljana
s poslovalnicami v Zagorju ob Savi se pridružuje čestitkam za 9. avgust — praznik Zagorja in želi občanom še novih delovnih zmag!
»ODPAD«, Glavna odkupna postaja Trbovlje
čestita vsem delovnim organizacijam in občanom Zagorja za 9. avgust — občinski praznik!
Zavarovalnica Trbovlje
čestita za občinski praznik Zagorja ob Savi in priporoča svoje usluge!
Za 9. avgust — praznik občine Zagorje ob Savi čestitajo kolektivi delovnih organizacij;
»VELEŽLTAR« Celje Gozdno gospodarstvo Ljubljana
Veletrgovina »PREHRANA« Ljubljana — Direkcija samopostrežnih trgovin
»ELEKTRO — Trbovlje« Trbovlje
Tovarna obutve »PEKO« Tržič
Založba »Mladinska knjiga« Ljubljana
Komunalna banka Ljubljana
Mesna industrija »EMONA« Zalog — Ljubljana
»KOTEKS — TOBUS« Ljubljana
Tobačna tovarna Ljubljana
j eno in okuženo sadno drevje bo treba zamenjati z mladimi nizkimi in srednjimi drevesi kvalitetnih vrst. Na ta način bi zadostili vsem momentom, lastnikom pa bi omogočili uspešno zaščito in dober pridelek.
Med
POLJEDELSKIMI
kulturami na našem področju zavzema krompir najvažnejše mesto, ker je najprimernejša kultura za naše talne in klimatske prilike. V perspektivi bi želeli opustiti številne poljedelske kulture, ki jih danes naši kmetovalci sicer še gojijo, toda brez ekonomske računice. V tem primeru nastane problem kolobarjenje na poljedelskih
površinah, ki je nujno potrebno. Iz tega sledi naloga kmetijske pospeševalne službe, ki bi morala stopiti v stik s Kmetijskim znanstvenim zavodom, da bi skupno našli rešitev za ustrezni plo-dored in kolobar. Pridelovanje semenskega krompirja smo nameravali letos spomladi ponovno nadaljevati na področju Cemšenika in Podkuma. Do realizacije tega načrta pa ni prišlo zaradi slabe organizacije kmetijsko pospeševalne službe, največ pa zaradi pomanjkanja sredstev. •
KMETIJSKA POSPEŠEVALNA SLUŽBA
doslej še ni odigrala svoje vloge. Ni mogoče reči, da je
premalo številčna, pač pa ni dobro in dosledno organizirana. Njen stik z neposrednimi kmetijskimi proizvajalci je slab. Verjetno bi bilo mogoče z ustreznim načinom nagrajevanja kljub majhnemu številu zaposlenih doseči več kot zdaj. Z reorganizacijo kmetijske zadruge (t. j. z odcepitvijo gozdarskega odseka) se bo verjetno precej spremenilo' na bolje. Ureditev kmetijskih obratov ter pogodbeno sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci je bila in bo tudi v prihodnje osnovna naloga kmetijske zadruge. Preje se bodo v kmetijski zadrugi tega zavedali, toliko bolje bo za samo zadrugo in za kmetijstvo.
POMEMBNE PRIDOBITVE
Praznovanje letošnjega zagorskega občinskega praznika je združeno s tremi pomembnimi delovnimi zmagami in novimi pridobitvami.
Podjetje »Elektro-Trbovlje« bo Izročilo ob tej priložnosti namenu novo poslovno - stanovanjsko zgradbo na Kidričevi cesti v Zagorju. V njej bodo prostori Radio in televizijskega servisa, instalacijski: skupine in rajona Zagorje. Prostori so sodobno in okusno urejeni in opremlje-
Zagorje dobi novo vzgojno varstveno
Že dalj časa smo ugotavljali, da še ni v zadostni meri pri nas poskrbljeno za varstvo predšolskih in šolskih otrok, že zdaj je v mestu precej družin, kjer sta zaposlena mož in žena in ki nimajo možnosti, da bi dale otroka v organizirano varstvo. Sicer deluje v Zagorju vzgojno-varstvena ustanova, ki ima svoj oddelek tudi v Toplicah, vendar so njene zmogljivosti premajhne, hkrati pa je to še vedno ustanova klasičnega tipa otroškega vrtca. Manjka pa vzgojno-varstvena ustanova, v kateri bi bila zagotovljena tudi pre-
Prireditvena dela v »Lisci«
V zagorskem obratu sevni-ške konfekcije »Lisca« so zdaj v teku ureditvena in razširitvena dela. Preuredili bodo dosedanje prostore ob-
ni in sodijo med najlepše v mastil.
Poslovalnica SAP iz Ljubljane se bo iz neprimernih in pretesnih prostorov preselila v Borovnik. Tam bodo odprli tudi mehanično delavnico za popravilo motornih vozil in servisno delavnico za vozila podjetja »Crvena zastava«.
Precejšnje važnosti za nadaljnji razvoj turizma na področju Mlinš, Raven, Zasavske gore, Senožeti in Tir-
ustanovo
hrana otrok in celodnevno varstvo.
Lani so začeli razmišljati o gradnji nove vzgojno-varstve-ne ustanove. Po več razpravah je bilo odločeno, da se bo začelo z gradnjo take ustanove v bližini stolpnice. Tako bi biio mogoče kar najbolj organizirati tudi prehrano otrokom, saj bi vzgojno varstvena ustanova dobivala hrano iz obrata družbene prehrane, ki bo začel z delom v stolpnici. Zraven .ustanove pa je predviden tudi prostor za rekreacijo otrok.
Načrti in predračun za novo vzgojno-varstveno ustanovo so že izdelani. Gradbena dela bodo veljala 25 milijonov din, oprema pa 5 milijonov din. Za gradnjo nove vzgojno-varstvene ustanove v Zagorju ob Savi je Svet za socialno varstvo SRS odobril 9 milijonov din posojila; po 4,5 milijona din pa bosta prispevala tudi stanovanjski in komunalni sklad. Letos bo
ne pa bo nova cesta na Zasavsko goro, ki jo bodo izročili prav tako svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku Zagorja.
Začetek del pri regulaciji Medije
Računajo, da bodo letos končno le začeli z deli pri regulaciji struge potoka Medije. Načrti za odsek od izliva Kotredežčice v Medijo do izliva Medije v Savo, ki upoštevajo tudi prestavitev ceste in železnice, so izdelani in poslani v revizijo. Vodna skupnost išče primernega izvajalca del, ki pa bo moral imeti na voljo vso potrebno mehanizacijo za izvajanje regulacijskih del. Vrednost del po predračunu bo znašala okrog 86 milijonov din.
Prodajalna »Peko« dobi nove prostore
Prostori, v katerih je zdaj prodajalna tovarne obutve »Peko« iz Tržiča, so postali žc zdavnaj pretesni. Zaradi tega je tovarna kupila stanovanjsko hišo na Kidričevi cesti (Zarnikova hiša). Z adaptacijo prostorov bo tako Zagorje dobilo spet en nov sodoben lokal. Ker pa je celotna površina za lokale prevelika za prodajalno tovarne »Peko-, iščejo zdaj interesenta za preostale prodajne prostore.
ZDAJ BENCINSKA ČRPALKA ZARES — Ob Cesti zmage so pred kratkim začeli z deli pri gradnji nove bencinske črpalke (mesto označuje na sliki puščica). Sredstva za gradnjo črpalke so zagotovljena, dela pa bodo končana predvidoma do oktobra
Gibanic gospodarstva
ra*‘!'	nJ . Pj* vv tako na voljo za dela 18 mili- (Nadalj. s 7. strani)	ni stroški. Te stalne stroške in k\aliticirane delovne sile
prejšnjdi prostorih skladišča jonov din, investitor gradnje Osnovni vzrok, iz katerega nc pogojujejo specif ičnosti od- ter pomanjkljive komercial-— utedili nov prostor za	nove vzgojno-varstvene usta-	pa vsi ti .problemi izhajajo,	kopa (globoke jame,' voda	ne službe tem naročilom ne
proizvodnjo, v katerem bodo	nove pa bo Stanovanjska	pa so na eni strani plafoni-	itd.), visoki stroški vzdrže-	bo moglo zadostiti. Poleg te-
namestili-čez nekaj mesecev, skupnost Zagorje — Center, rane cene, ki so že od leta vanja in pa stroški vepioduk ga pa nastaja vseskozi progo jih bodo dobili iz uvoza,	Računajo, da bodo z deli 1958 konstantne, s tem da se cijc konstantnega kapitala, blem redne dobave repro-
potrebne stroje. Računajo, da	pri gradnji končali prihodnje	cene ostalega reprodukcij-	Tako podjetje/ kljub večii	dukcijskega materiala in pa
bodo lahko potem, ko bodo	leto, ko bo treba za dokonča-	skega materiala povečujejo	proizvodnji, boljšemu izkori-	pomanjkanje deviznih sred-
stroji v Zagorju, zaposlili na	nje del zbrati še nadaljnjih	iz leta v leto. Na drugi stra-	ščanju kapacitet in večji pro-	štev, ki bi bila potrebna za
novo nekaj deset žensk.	12 milijonov din.	ni pa so izredno visoki stal-	duktivnosti dela ne ustvari.!	snalizacijo nekaterih proiz-
zadovoljivega dohodka in s	v odov.
: '.»Ib	’ -	'	1 >	■' /ŽV'
POSLOVALNICA SAP ee l»o preselila v nove prostore p Borovniku. Tu bo laže, prostori pa bodo omogočili razširitev dejavnosti
tem v zvezi skladov.	V izvozu so zagorska pod-
Do nedavnega je imel rud- jetja za 6 odst. pod pollet-nik tudi velike težave s pro- nun planskimi predvrtieva-daio premoga, ker mu Želez- nji. Razen rudnika, ki je pre-riiško transportno podjetje ni segel plan izvoza za 36 odst. ob pravem času dostavljalo so ostali, t. j. LIP in Kine-zadostne količine vagonov, tijska zadruga precej pod Ta zastoj je znatno vpliv al polletnimi predvidevan ji. na povečanje stroškov, ki so Rudnik je do I. 6. 1963 iz nastali v zvezi z dcnonir.i- vozil 10.955 ton premoga ali njem na separaciji. V zad- za 36 odst. več kol jv prednjem času pa je rudnik to videval plan za celo Jelo 1963. tesno »grlo« rešil s prevo- Do konua Jela pa predvide-zom premoga z lastnimi ka- vajo, da bodo ivzozili še do-mioni. Glede dobave premo- tlatn-ih 10.000 ton premoga, ga pod-tetje na domačem ■ tr- hi to predvsem v Avstrijo, žišču nima problemov. to Lesno industrijsko podjetna predvsem zaradi dobre Je je za 10 odst. pod plan-k vali tete in pa visoke kalo- slom predvidevanji. Glede lične vrednosti premoga. »a zaključene pogodbe za »TEVE-Vamost« je za 5 rozani les, pa bodo do kon-odst. pod planskimi predvi- ca leta še presegli planska devanji. V naivečji meri vpli- predvidevanja, vajo na izpolnitev plana tes- Kmetijska zadruga ic ko" na »grla «v proizvoduii in pa maj 18 odst. dosegla polletna pomanjkanje s (mineva par- predvidevanja, kar je razum-ka. Podjetje ima velika na- ljivo predvsem zaradi poročila znotraj države; ven- manjkanja živine, katere rz-dar pa zaradi že -zborni orne- pad bo pa kmetijska zadrti-delo mnogo njenega dejstva in na no- ga nadoknadila v četrtem manjkanja visokokvalilicira- tromesečju letošnjega leta.
ŠPORTNI TEDNIK
nogomet
Pred prvenstvom v SNL
TRBOVLJE — Po sklepu ligaškega odbora Nogometne zveze Slovenije se bo tekmovanje v slovenski ligi pričelo '8. avgusta, liga pa bo štela 16 nastopajočih enajstoric, mcd njimi tudi drugi gami-*uri drugoligašev Maribora in Olimpije. Trboveljski Rudar Igra po naslednjem razporedu:
I: kolo: Rudar : Slovan: 2. kolo: Maribor : Rudar; 3:ko-1°:	Rudar : Celje; 4. kolo:
Olimp : Rudar; 13. kolo: Ru-. •lar : Sobota (sprememba v •ekmovanju); 5. kolo: Rudar: Olimpija; 6. kolo: Aluminij : Rudar; 14. kolo: Rudar : Triglav (sprememba v tekmovanju); 7. kolo: Rudar : Svoboda; 8. kolo: Ljubljana : Rudar; 15. kolo: Odred-Krmr : (Rudar (sprememba v tekmovanju); 9. kolo: Rudar : Delamaris; 10 kolo: • Železničar : Rudar; 11.kolo: Rudar : Kladi var; 12. kolo: Nova Gorica • Rudar.
Maribor II ; Rudar (T) 4:1 (1:1)
MARIBOR — Trboveljski Rudar je v nedeljo gostoval J1® centralnem stadionu v ljudskem vrtu, kjer se je po-111 trii / b ekipo Maribora za nogometni pokal SRS. Zma-’a*i so zasluženo domačini, 11 so predvsem v drugem de-igre bili bolj učinkoviti in lusegli tri odločilne gole. V
prvem "polčasu pa sta si bili enajsterici enakovredni, častni zadetek za Rudarja je dosegel Breznikar. Velja pa omeniti, da so v vrstah Maribora nastopili trije novi igralci, ki bodo prišli v poštev za prvo moštvo Maribora.
ROKOMET V Kranju Rudar prvi
KRANJ — Preteklo sredo je bil v Kranju rokometni turnir ob otvoritvi novega stadiona. Na njem je sodeloval tudi Rudar iz Trbovelj, ki je osvojil prvo mesto. Najprej so trboveljski rokometaši v prvi skupini premagali Mladost iz Kranja z 9:6, za tem pa Amstel iz Amsterdama z 11:3, v finalu- pa so se pomerili z. ekipa Tržičae in jo premagali z rezultatom 12:9.
TSV Ansbach : Rudar 1*9
TRBOVLJE — V soboto zvečer, je bila na rokometnem igrišču prijateljska mednarodna rokometna tekma med zahodnonemškiin prvakom TSV Ansbach in domačim Rudarjem. Zmagali so zasluženo gostje z rezultatom 19:9.
KOŠARKA MEDNARODNA TEKMA V ZAGORJU
Proletarec : PoVtuale 66:78 (31:35)
(JJ) ZAGORJE — Zadnjo sredo zvečer so zagorski ljubitelji košarke prvič prisostvovali mednarodni tekmi,
v kateri se je domači Proletarec pomeril z italijanskim moštvom Portuale iz Livorna.
Italijanski košarkarji so že takoj na začetku pričeli napadati in razlika v koših je nenehno rasla v njihovo korist. Pred koncem prvega dela je Proletarcu uspelo znižati razliko na 4 točke, ki jo je takoj na začetku drugega dela nadoknadil in prišel v vodstvo s 40:37. Vodstvo domačih košarkarjev pa je bilo — žal — kratkotrajno, saj so gostje preko Leonovi ja (2,10 m) kmalu zopet prevzeli vodstvo in zasluzeno zmagali. Domačim košarkarjem se je poznalo, da imajo za medna rodna srečanja še premalo izkušenj.
Pred okrog 800 (!) gledalci sta srečanje vodila Brumen iz Domžal in Bolka iz Ljubljane.
MEDNARODNI TUR
NIR V DOMŽALAH
Proletarec četrti
(JJ) ZAGORJE — V nedeljo, 28. julija, je bil v Domžalah mednarodni košarkarski turnir za memorial Franca Širclja. Zraven domačinov so nastopili še košarkarji WSG Radenthcim (Avstrija), Portuale iz Livorna (Italija) in zagorskega Proletarca. Košarkarji Proletarca so po točkovnem sistemu osvojili četrto mesto, zmagali pa so domačini, okrepljeni z Olimpijcem Dermastio.
Rezultati tekem Proletarca:-
Portuale : Proletarec 74:69 (27:29) — Proletarec je ves čas tekme vodil, vendar so italijanski košarkarji dve minuti pred koncem rezultat
izenačili, nato pa zmagali s tesnim rezultatom.
W9G Radenthcim : Proletarec 77:73 (37:32) — Po vodstvu igralcev Radetu heima za skoraj 20 točk so igralci Proletarca zaigrali bolj živahno in bi nato v drugem polčasu kmalu presenetili, saj so se približali Radentheimu kar štirikrat na 1 točko razlike.
Pred tekmovanjem so vsi prisotni z enominutnim molkom počastili žrtve hudega potresa v Skopju, ekipa Portuale iz Livorna pa je. vse potne stroške in dnevni ce.na-lncnila za pomoč Skopju.
PLAVANJE
Celulozar : Rudar (T)
12.690 : 10.922"
Videm Krško — V sredo.
popoldne je bila v Videm-Krškem prvenstvena plavalna tekma druge zvezne lige — sevoma skupina me J do-, maco Celulozo in PK B^udar iz Trbovelj. Zmagali 'so ponovno domačini, ki so zbrali 12.699 točk. Rudar pa 10.922. Tekmovanje v tej skupini je končano. Rudar je kljub porazom zasedel tretje mesto in bo po zaslugi Crvene zvezde, ki ja tik. pred tekmovanjem odpovedala udeležbo, ostal v ligi. Upamo, da bo prihodnjo sezono uspešneje tekmoval, posebno ker bo letos na voljo zimski bazen. Porazov domačih plavalcev ne smemo jemati z očitki, temveč je potrebno razumeti, da je Rudar stnrtal letos zelo pomlajen. To velja še posebej za moško ekipo, kjer so prenehali tekmovati nekateri standardni plavalci, njihovi mlajši naslednik L pa
193. Celo Dante je "jedel z velikim tekom, čeprav ga je kuhala vročina. Kmetova žena jr pogledala njegovo nogo in ko jr videla, da Je rana gnojna, je odšla na vrt po zdravilne roža Vrnila sc. je s celim šopom trav v roki in jih vrgla v lonec, da se skuhajo. Antonio se je v tern trenutku prestrašeno odmaknil od, okna: -Zopet orožnikih- Res je bilo slišati tudi pse. Dečki so skočili od mize in se ogledovali pa vidiki kuhinji, kam bi se skrili. »Ne bojte sc,e jih je miril krnel, »saj jih ne Im sem. Gotovo grede v gostilno. Sel bom. za njimi, dai izvem, kaj novic. 'IY> so gotovo besni, ker. so vas,zaman iskali v močvirju!« Kmet je zvito pomežiknil in odšel. Njegova žena je mešala v loncu zelišča, da so se skuhala v gosto kašo. Potem je to kašo razmazala po rani na Dantejevi nogi in jo,skrbno zavila v čislo, platneno krpo.
194. -Zdaj moraš v posteljo,- je rekla, ko j* končala. -Toda mi moramo na pot.« je ugovarjal Giorgio, -tu je preveč nevarne.« Zena je odkimala: »Ta nc mora preveč ga boli.« V tem se j« že vrnil kmet. V gostilni je prisluškoval pogovoru med orožniki in človekom z brazgotino. Tudi Anselmo je bil z njimi. Orožniki so bili prepričani, da so odšli dečki proti Luganu in da morajo skozi Vereše. Zato so vse peti do- tja z »stražili, da jim begunci ne bi ušli- »In zdaj?« sta se zaskrbljeno spogledala Giorgio in Antonio. ■ Našli bomo kako drugo pot,« je miril fante kmet. -Namesto v Vare se boste šli v Porto Ce-resio. 'Itega se niti orožniki nc bodo domislili. Potem sicer morate preko jezera, toda takoj na drugi strani pa ste že v Švici.« — »Toda jaz ne vem, kje je Porto Ccresie,« je bil skoraj*obupan Giorgio.
za odločilne spopade še nimajo dovolj rutine. V ekipi Rudarja je samo dvakrat startala ludi lanskoletna rekorderka Juška Podlesnik, ki letos ni mogla resneje- tre -lati. Vendar je bila ženska ekipa Rudarja v vseh tekmovanjih zelo uspešna.
Rezultati dvoboja s Celulozo:
Moški: 460 m prosto:	1.
Švab (O) 5:072; 3: Bosti a Malcrrašič IR) 5.40.79; 20»m-prsno: 1. Kravos (C) 3.4>3j§;. 31 Borut Kuhar (R) 3.15 5: 200, m hrbtno:	1. Jesenšek.
(C)i 2232: 3. Rudi Kokeia-(R) 3.01.3; 200 m metuljček:
1. Lilcg (C) 2.43.8; 3. Bo-ut Kuhar (R)	3,20,6;	100 -n,
Ciavvl: L svab (C) 1.05,0: 7.. -Gvido. Burja i R) 1.052,"' žen-ske. 403 m prosto:. 1. Luči.a Vodišek (R) 526,8; 2.. Suva Kostanjšek (R) 6.04,5; 205 n-prsno: l. V. Breskvar ‘ (C)
3 08,2; 3. Mateja POdtčsrdk i Rf 3:39.5; ISO in lirbtne: I; Marjeta S vihar <R) 1.29,6: Franja Golbb- (R)	1:352;
100 m prosto: V. Silva Kostanji** R() 1:182; 2. Nevenka Kavšek (R) 1.21,0.
V nedeljo bo v trboveljskem bazenu plavalni mttbr; z udeležbo nekaterih plavvinih klubov iz Slovenije.
ŠAH
Steklarna prva
(m) PARAČIN — V Para-vinu je bito tekmovanje jugoslovanskih steklarn v šahu. Po tridnevnih borbah je osvojila prvo mesto ekipa 5'e-klarne Hrastnik, ki je zbrida 7,5 točke, sledijo Rogaška Slatina 12, Paračin itd.
Tudi v brzopoteznem .turnirju je zmagala šahovska ekipa steklarne iz Hrastnika, ki je zbrala 122 točke.
Svoboda II (H) : ŠK Celje 5,5 : 4,5 (m) CELJE — sahisti Svobode II iz Hrastnika so se v dvokrožnem dvoboju pomerili s celjskim šahovskim klubom in ga premagali z rezultatom 5,5:42.
Brzoturnir za avgust (m) HRASTNIK — V brzopoteznem turnirju za mesec avgust si prvo mesto med desetimi udeleženci turnirja delita Kranjc in Milenkovič, ki sta zbrala 6,5 točke. Tretji ie Peršič 6 točk itd.
Zanimivosti
žigi v potnem listu — za spomin
•	»Potni list ni zvezek za
•	spominske žige!« je natis-
•	njeno v oglasa, ki ga je
•	pričel razdeljevati svojim
•	strankam potniški urttd v
•	Frankfurtu.
V zadnjem času s o imeli nekateri potniki pri prehoda uez mejo velika nepotrebnih težav. V svoje potne liste so vtisnili namreč žige planinskih koč, muzejev, hotelov, restavracij in drugih objektov, ki so jih obiskali. Državni obmejni kontrolni organi posameznih držav teh tako »okrašenih« potnih listov nočejo priznati.
VAS OBVEŠČEVALEC
Kino Šmartno pri Litiji: 11. in 12. avgusta ameriški W film DREVO OBEŠANJA; 14. in 15. avgusta francoski VV film TI STRUP.
iMifuaiuin
zeleno«; 22.15 Skupni program JRT Ljubljana.
PONEDELJEK, 12. avgusta
8.05 Angleški in italijanski
12.25 Domači napevi; 13.30 Od tod in ondod; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Koncer1 dije; 12.05 Zabavna glasba; po željah poslušalcev; 20.00 Zabaona orkestra G. Mesce-li in D. Rese; 20.20 Radijska igra.
Gl B AN J E PREBIVALSTVA
Trbovlje, Obrtniška 14. J
erama
Prodam motorno kolo PUCH SGS letnik 1958 — Jože Jan,
Knezdol 4, Trbovlje I.
Prodam »Rogovo« žensko ko-	-mn
lo na prestave, z jamstvom in rabljeno frotir odejo. — Rojstva: ni bilo!
Poroke: Franc Kovač, ključavničar, Hrastnik št. 312 in Eva-Ljudmila Bolarič, knji-govodkinja, Hrastnik 312. Smrti: Janez Brinar, upokojenec, Hrastnik 253 — star večernih oddelkov za odrasle 83 let. pri Delavski univerzi Trbov-	nR -*vt
lie. Za sezono 1963/64 razpi- ZAGORJE OB SAVI suje Delavska univerza v Tr- Rojstva: Anica Breznik, Za-oovljah vpis v naslednje od- gorje, Cesta 9. avgusta 18 —
dfelke za odrasle:	dečka. d a ir ev v.
.	„	.	Poroke: Rudolf Škoberne, ru-
1.	večerno osemletko
2.	I. letnik ESŠ (oddelek za odrasle)
3.	I. letnik TSŠ — strojni oddelek
4.	I. letnik TSŠ — elektro oddelek
5.	I. letnik TSŠ — rudarski SmrtUnf bilo! oddelek
6.	tuji jeziki — angleški intenzivni — začetni tečaj
—	nemški intenzivni — nadaljevalni tečaj
—	angleški intenzivni — nadaljevalni tečaj
—	nemški intenzivni — začetni tečaj
—	francoski intenzivni — začetni tečaj
Za oddelke od 3 do 5 je potrebna industrijska ali vajenska šola.
Kandidati naj v razpisnem roku do 31.8.1963 dostavijo Delavski univerzi prošnjo, zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz matične rojstne knjige.
ČETRTEK, 8. avgusta
8.30 Naša pevca Lola Novakovič in Predrag Gojkovič;
9.10 Vesele počitnice in pozdravi za mlade risarje;
9.35 Petindvajset minut z orkestrom R. Conniff; 10.15 Četrkov dopoldanski operni spored; 12.25 Domači napevi; 13.30 Plesni zvoki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabav- TOREK, 13. avgusta na glasba; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
madrigali, francoski šansoni; 8.30 Glasba ob delu; 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni glasbi; 10.35 Naš podlistek: Pomorska bitka SREDA, 14. avgusta pri Midwayu; 12.25 Domači g napevi; 13.30 Moderni plesni ritmi; 14.05 Morda si želite to poslušati?; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Pisana paleta; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Melodije v mraku; 21.00 Glasbena medigra.
dar, Zagorje, Kolodvorska št. 17 in Stanislava Medved, delavka, Zagorje, Kolodvorska 17; Ivan Gruden, uslužbenec, Jesenice, Titova 9 in Veronika Čebela, šivilja, Zagorje, Dolenja vas 48.
PETEK, 9. avgusta
8.30 Veliki zabavni orkestri; 9.25 Petkovo dopoldne z ansamblom Rimskih virtuozov; 10.35 Naš podlistek: Kako je bila odkrita Amerika — II; 12.25 Domači anpevi; 14.05 Veliki plesni in godalni orkestri; 14.35
8.05 Prizori iz jugoslovanskih oper; 8.35 Godala in lepe melodije; 9.10 Mojstri simfonije; 9.50 Kitarist Bob Bain; 10.15 Operetne melo-
Otroške razglednice: 9.10 Glasbena oddaja za cicibane; 9.25 Popevke v sredo dopoldne; 10.15 Prvi godalni kvartet; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi: 13.30 Slovenski pevci v domačih operah; 14.95 Polke in valčki J. Straussa; 14.35 Po romanski in slovanski glasbi; 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom; 17.05 Promenadni koncert; 18.10 Od skladatelja do skladatelja; 20.00 Urica ob zabavni glasbi.
§ S SODISCA §
NEPREVIDNI MOPEDIST št. 93 z vozilom, ne da bi se _	.	. , prepričal, če je cesta prosta
Franc Lapornik, stanujoč za obračanje. To je imelo za
iStHSB pisf
?,b,r 7^Vnih mel0d"ah: zil javni promet na cesti ta- Franca Lapornika, padel po 21.15 Oddaja o morju m j(0 da je sprav4j v nevarnost t,el1 in se poškodoval. Obcm-pomorščakih.	^ življenje ene osebe. Dne 22.4. SL° sodišče v -Trbovljah je
____, ..... ..... ‘ okrog 16.55 je vozil v vinje- spoznalo Franca Lapornika za
Kristina Slivšek, Zg. Obrež SOBOTA, 10. avgusta	nem sjanju moped po cesti iz krivega in ga obsodilo na 2
smeri rudnika nrnti kemični meseca zanora noeoino za 1
BREŽICE
Rojstva Marija Žaren, Se-muše 12 — hčerko; Antonija Koštomaj, Zgornje Pijav-ško 14 — dečka; Marija Semenič, Koritno 23 — dečka;
št. 15 — deklico; Terezija Kolan, Volčje 16 — deklico;
Alojzija Suban, Obrež pri Samoboru — dečka; Marija Kodrič, Senožete 2 —dečka;
Elizabeta Žnidaršič, Nova gora 49 — deklico; Frančiška Virant, Koritno 6 — dečka; Marija Stritar, Zadovi-nek 17 — dečka; Olga Jurišič, Bela Gorica 24 — deklico.
Poroke: ni bilo!	\irnn n «1 „	.
Smrti: Marija Vahčič, roj. Ma-	f"s 3
toz, poljedelka, Glogovbrod št. 23 — stara 36 let; Mara Kovačevič, poliedelka, Tiso-vec 7 — sta« 56 let.
8.05	Poštarček v mladinski smeri rudnika proti kemični meseca zapora pogojno za glasbeni redakciji; 9.10 De- tovarni in obračal pri hiši leto. set pianistov iz desetih dežel; 10.15 Pojo zabavni zbori: 12.25 Domači napevi;
13.30 Naši pevci zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba;
19.05	Glasbene razglednice;
20.00 Po domače ...
Kino Delavski dom v Trbovljah: 9„ 10 11. in 12. avgu- TRBOVLJE sta ameriški CS film ZA- _ ,	.	...	_ ,
BRANJENE STRASTI; 13., R°3s*va;.	Grebenc-
14. in 15. avgusta nemški Trbovlje, Vodenska cesta 47 film DRAGA, OSTANI Z “ deklico; Greta Kreže, Tr-
MENOJ.
Kino vSoboda II Trbovlje: 9.,' 10., 11. in 12. avgusta ita-lijansko-zahodnonemški CS glasbeni film MARINA; 13. in 14. avgusta švedski film ŽENSKE ČAKAJO.
Kino Svoboda Zasavje Trbovlje: 10. in 11. avgusta ameriški barvni CS film OBRAČUN NA ATLANTIKU.
Kino Svoboda II Hrastnik:
od 10. 12. avgusta italijanski barvni CS film MARATONSKA BITKA;, od 14. do 15. avgusta italijanski barvni CS film RIMSKA SUŽNJA.
Kino Delavski dom Zagorje:
Poroke; Rudolf KraU, elektri-
bovlje, Keše.tovo 15 — deklico; Erna Kreže. Hrastnik, Boben 22 — deklico; Jožefa Hodko, Hrastnik 79 — dečka; Sanislava Slapšak, čka; Heda Jere, Zagorje, Na bregu 8 — dečka; Stanislava Slapšak, Hrastnik 206 — deklico; Marija Brvar, Domžale — "dečka.
Smrti: Mariia Lobnikar, roj. Mašin, upokojenka, Grajska vas 8, Gomilsko — stara 76 let; Ivan Žavki, Trbovlje, Opekarna 16 — star 36 let; Frančiška Mlakar roj. Hom-šek, upokojenka, Trbovlje, Keršičev hrib 10 — stara 81 let; Alojz Janežič, upokojenec, Trbovlje, l.maja 15 — star 58 let.
8.00 Prežihov Voranc: Nagrada; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 11.50 Tisoč pisanih taktov; 14.15 Operni koncert; 15.15 Zabavna glasba; -19.05 Glasbene razglednice; 20.00 »Pod lipco
OBČANI TRBOVELJ
Ob hudi nesreči, ki je zadela bratsko makedonsko ljudstvo v Skopju je dolžnost slehernega občana, da prispeva svoj delež in s tem pomaga prizadetemu prebivalstvu.
Gledališče Svobode Center Trbovlje bo v ta namen priredilo dne 10. 8. 1963 ob 20. uri v Delavskem domu delo »IRKUTSKA ZGODBA«.
Občani, pokažite svojo zavest in obiščite predstavo polnoštevilno, saj bo ves izkupiček namenjen ponesrečencem v Skopju.
Vstopnice po din 150 in 100 bodo v predprodaji pri kino blagajni Delavskega doma v Trbovljah od 5. 8. do 10. 8. od 17. do 20. ure.
štab za pomoč Skopju Trbovlje
kar, Trbovlje, Keršičeva 24 in Pavle Sušnik delavka, Trbovlje, Trg svobode 16.
LITIJA
film OBLEGANJE SIRA-KUZE; 14. in 15. avgusta domači čmobeli film PARTIZANSKE ZGODBE.
Kino Litija: od 9. do 11. av- Rojstva: ni bilo! gusta angleški (jarvni film Poroke: ni bilo!
DOKTOR IN LJUBEZEN; Smrti: Menegatija Stanislav, 13. in 14. avgusta francoški upokojenec, Litija, Jeza 7 film PAST ZA DEKLETA. — star 50 let.
Z
Q '
UJ 'o
^ % ^ Si £2 g'
<	3
<	bo N .-
a E
43 .2.
o
«0 o
Z CL
s
<u
a
■a
at
E
m
<u
B
♦*
K/l
KO
13
«
u
%
<ti
S)
S
o.
I
1
J
Zasavski
TEDNIK
TRBOVLJE
P. P. 82
Govoril je v množini, kakor da je glava in
da sam odloča. V sebi pa je vedel, da je samo majhno kolesce velikega stroja, Id obratuje, kadar mu gospodar zapove in da je njegovo življenje odvisno samo od volje tistega, ki temu
stroju zapoveduje. Bilo jim je strogo prepovedano govoriti o teh in podobnih rečeh in sploh sklepati poznanstva z nepoznanimi ljudmi. Ker pa je danes izredno razpoložen in tudi pod vplivom kozarcev gina, katere je na hitro popil, se je Filip ohrabril. Mogoče pa je gospodarju napravil uslugo, ker je tega človeka videl v zaporu, kljub temu, da Ima le gospodar pravico odpuščati in sprejemati ljudi v njihovo službo.
Odšel je ponovno k telefonu in se oglasil nekomu, kar pa Henri ni mogel razumeti. Odšel je za njim, toda Filip je tako zaloputnil vrata govorilnice, da ni mogel slišati nobene besede.
Henri se je dobro spomnil Tomovih besed in se veselil, da je vsaj po tej poti lahko šel. Žal mu je bilo, da tudi on ni mogel telefonirati Tomu.
Izgledalo je, da je Filip dobil dovoljenje in ko sta izpila, še par kozarcev, sta naročila taksi in odpotovala v Brooklin, to veliko predmestje ali bolje rečeno ta veliki del Nevv Yorka. Po poti mu je Filip pripovedoval o lepoti dela, katerega mu bo morda preskrbel, obenem pa mu zabičal, da ne sme o tem nikomur nič povedati.
Zaradi hitre vožnje ni mogel prepoznati vseh ulic, po katerih so se peljali in tudi ne, kje se je avto ustavil. Filip je dal šoferju lepo napitnino in mu naročil, naj počaka. Pred vhodom v majhno restavracijo je stala neka ženska. Ko
24 Veliko pričakovanje
je šel Filip mimo nje, je spregovoril nekaj besed in v spremstvu Henrija odšel notri. Ženska je šla takoj za njima,
»Izvolite, gospodje, če ste lačni in žejni«, je dejala in pokazala z roko na stopnice, ki so Peljale v prvo nadstropje. »Imam majhen, lep |n tih prostor za tako visoke goste, kjer bosta izredno dobro postrežena.«
Sla sta za njo in prišla v sobo, "kjer jih je ze čakal neki »gospod«, kakor ga je ta lepa plavolaska predstavila. Ampak ta se Je takoj grobo obregnil ob Filipa:
»Je to tisti novinec?« ga je vprašal in s prezirom gledal Henrija, ki je ostal pri vratih In čakal, da ga pokličejo za njihovo mizo.
Filip je neprijetno presenečen začel jecljati, ker je bil osramočen zaradi takega sprejema. Henri je takoj videl, da mora t>iti to gospodar a)i eden njemu najbližnjih, eden, ki je zavzemal višji položaj na gangsterski lestvici.
»Dobro«, je rekel, »vzeli ga bomo s seboj, če 8a bo gospodar sprejel, tedaj sl napravil dobro, ? v nasprotnem primeru ...« zmajal Je z glavo 111 * tem je bil neprijetni del končan. Dal je zn*menje plavolaski, ki je stala zraven Henrija, n*l prinese jedačo in pijačo.
Kosilo je bilo zares obilno. Filip, kateremu Policijska hrana ni teknila, je jedel, kakor da je ["J*'1 * tlake. Henri je bil razburjen in je hlinil vendar je zelo zaostajal za svojim novim Prijateljem.. Zdelo se mu je, da je Filip tega svojega gospodarja imenoval Kobs. Ta gospod •tobs, kljub temu, da je veliko pil, ni bil niti •Palo pod vplivom alkohola. Henri se je trudil, da ne bi zaostal za njima, toda bal se je, da ga Pijača ne bi omamila.
Padel je v »osje gnezdo« in to zelo lahko in i*ro. Sedaj sc ni mogel več braniti. Ena stvar , u le dajala malo upanja, to je bila pištola, ki , le Imel v zadnjem žepu in katero je tu In ani nalahko otipal. Ce bo treba. In če pride do evarnosti, jo bo že znal uporabiti.
Ko je bilo to bogato kosilo pri kraju, Je videl, afco je gospodar večkrat pogledal na uro. To Pomeni, da je bil ta sestanek zmenjen In da še ■prišleca. Ko je na to pomislil, je pozabil na ne-ekoga čakajo. Henri je bil zelo zadovoljen zara-arnost, v kateri Je bil. Glavno Je bilo, da se *P bolj približa cilju. Mogoče bo tudi Tom *ed** *n 86 "o*18*10 Izvlekel. Henri Je vedel, da se n'daj nahaja v družbi pravih gangsterjev in ga * *il nihče prisilil, da bi sedaj popustil. Te j Posterje je sovražil že leta In leta, zato ni ho-
odstopiti od svojega namena, od te poti, ki «a Čaka.
Kmalu zatem je prišel v sobo neznance. Bil je ler, ki je pripeljal avtomobil. Oni so pomahali
samo plavolaski in se odpeljali. Da bi plačali račun, ni bilo govora. Vozilo je odpeljalo v neznano smer, vsaj za Henrija.
Bilo je slučajno, da se Je gospodična Jani Ger vozila pred zgradbo newyorške policije južne četrti. Nekajkrat se je tudi tu ustavila in odšla v bližnje trgovine. Razumljivo je, da je morala ob takih sprehodih srečati tudi Inšpektorja Kenneta. Pa tudi inšpektor je bii človek, ki mu taka »slučajna« srečanja niso ostala neopazna. Nekajkrat sta se srečala in se prijateljsko pogovarjala. Njegovemu bistremu očesu niso ušli njeni simpatični pogledi, ob njenih ljubeznivih besedah pa mu tudi ni bilo nerodno. Kajti inšpektor Kennet je bil vendarle mlad moški, čedne zunanjosti. Nekajkrat so dekleta, ko so zvedele, da je inšpektor, vztrajale, da se povežejo z njim intimneje. Morda je ravno njegov neprisiljen način govorjenja, pa vendar taktičen, ugajal ženskam. Tu so bile tudi njegove lepe in tople oči.
Gospodična Jane Ger ni bila tako neumna ženska, da ne bi po nekaj srečanjih z inšpektorjem ne odkrila teh sposobnosti, pa tudi ljubosumnosti drugih žensk, ko so ju videle skupaj.
Neko nedeljo sta se dogovorila za izlet. Jane je obljubila inšpektorju, da bo prišla ponj s svojim avtomobilom. S sireno je dajala znak, da je prišla, inšpektor je bil na poti proti njenemu avtomobilu. Tedaj je pritekla služkinja. Klicali so ga po telefonu. Jane je bila razočarana, ko ji je povedal, da je nujno zadržan.
— Saj je vendarle nedelja. Delate vi tudi ob nedeljah, vam to plačajo?
— Mi delamo vedno, ji je odgovoril žalostno, a kar se tiče plačila, o tem bi se dalo govoriti. Niti en policaj se z njim ne bi mogel kaj posebej pohvaliti.
Iz njegovega pogleda je čutila obžalovanje, da je izlet propadel. Zapeljala ga je proti policiji.
Ker je ta izlet propadel, je v hipu pomislila in rekla:
— Upam, da ml ne boste odbili prošnje. Zvečer vas povabim na kavo. Prišli bodo tudi moji prijatelji in prijateljice. Ne bo vam dolg čas.
Povabilo ga je razveselilo in brez premisleka je pristal nanj. Pogledala sta si iz oči v oči. Oba sta želela zvedeti, če iz njih sveti kaj več kot veselje. Ob slovesu sta drug drugemu veselo pomahala.
Zvečer Je bil Inšpektor prvikrat v njeni luksuzni vili. Svojim prijateljem je sporočila, da bo imela nocoj izrednega gosta. Zato jih je povabila tudi veliko manj kot običajno. Kljub temu, da inšpektorja ni povabila kot policaja, se Je vseeno držal precej resno. Z vsemi se je ljubeznivo pogovarjal, vse ga je zanimalo, toda to ni bilo tisto njegovo razpoloženje, ki ga je Jane poznala in želela. Ko so gostje že popili nekaj Izbranih pijač, jih je inšpektor šele poskušal. Takšno njegovo obnašanje jo je spravljalo v slabo voljo. Poprej je mislila, da bo to ena izmed njenih najlepših noči, zdaj pa je čutila, da je razočarana. Menda so to njegovo ponašanje občutili tudi gostje. Odšli so poprej kot po navadi.
Na inšpektorjevem obrazu se je čutilo nezadovoljstvo. Pričakoval je mnogo več gostov, večje razpoloženje, intimnejše razgovore, toda to se ni uresničilo.
Ostala sta sama. Medtem ko je Jane spremila še zadnje goste. Je Kennet zamišljen sedel. Prisedla je k njemu.
— Vidim, gospod inšpektor, da ste nerazpoloženi. Žal mi je. Navajena sem, da je tu vedno vse veselo.
■ — Morda imate celo prav Jane. Ne vem, kakšen razlog bi bil za to moje nerazpoloženje.
— Da ni ta razlog gospodična Ava... Ni izgovorila do kraja. Globoko je vzdihnila.
Inšpektor Je vzdignil glavo in jo začudeno pogledal. Ne, ni pričakoval, da bo tudi Avo srečal tukaj.
Vedel je, da je v rokah gangsterjev in da Janc ni kriva za to. Resnica pa je, da je kriv njen oče. Inšpektor v to ni dvomil. Spoznal je življenje družine gospodične Jane. Pa zakaj se je sploh še zadrževal v družbi s to žensko? Zdaj nima pri njej kaj iskati.
Vendar je Janc ugajala Kennetu. Prijal mu Je mir in to, da sta sama. Beseda »žal«, ki jo je izgovorila, ko Je vprašala za Avo, Je vseeno prijetno delovala nanj. Iz njenega žalostnega pogleda je slutil ljubosumje, drhtečega glasu ljubezen. Morda je tudr takšno njegovo vedenje bilo privlačno za Jane.

'r~ V l-;..	-Jk"- -
PROTI CHURCHILLU
6
»Na letališču nam je prišel nasproti Mc Arthur, ki sem ga vidci prvič. Pokazal se je takšnega, kakršnega sem si ga zamišljal. Moj prvi občutek je bil, tla stojim pred resnično velikim človekom ... Ocenil je Ruse za večjo nevarnost od nacistov.«
Ob nekaterih drugih priložnostih je lord Alanbrooke pokazal, da misli o Rusih isto, pa je verjetno predvsem to vzrok njegovih simpatij do Mc Arthurja! O Rusih je imel z Mc Arthurjem razgovore, ki spominjajo na najvulgarnejšo nacistično propagando in prav gotovo niso na ravni dveh inteligentnih in objektivnih mož.
MC .ARTHURJEVA STRATEGIJA
»Zasledoval sem dolgo — piše Alanbrooke — Mc Arthurjevo strategijo na Pacifiku in vse bolj in bolj me je navdušila. A vse to, kar sem pri srečanju z njim občutil, je samo Utrdilo moje občudovanje. Mc Arthur je bil največji general in najboljši strateg, ki ga je dala la vojna.
Nedvomno je zasenčil Marshalla, Eisenho-werja in vse druge ameriške, pa tudi nekatere britanske generale, vključno tudi Mont-gomeryja.« Zanimivo je, da omenja med tistimi, ki jih je Mc Arthur po njegovem mnenju zasenčil, celo Montgomeryja. Alanbrooke je med vojno česlo, to se vidi iz njegovega dnevnika, opominjal temperamentnega in trmoglavega Montyja, naj ne »vtika nosu v stvari, ki se ga ne tičejo«, vendar je bil z njim kljub temu v dobrih odnosih, pri čemer ju je predvsem družil odpor do Ameri-kancev, posebno do Eisenhowerja.
Po izidu Alanbrookovih memoarov, ko so ga mnogi obsojali, posebno zaradi netaktnosti in grobosti do Eisenhovverja, ga je branil njego.v somišljenik Montgomery. Neki londonski list je ob tej priložnosti napisal:
»Nad tem se niti malo ne čudimo, že dolgo vemo, da imata drug o drugem visoko mnenje, še posebej pa vsak — o samem sebi!«
Monty je hotel predvsem odbiti očitke, ki so padali po generalih, češ da so »navalili s svojimi memoari«, v katerih se niso omejili na vojaška vprašanja, temveč so pokazali tudi politične ambicije, ki jim »niso ležale«. Monty pravi:
»Ni res, kot trdijo mnogi, da Alanbrooke kleveta Churchilla .in druge. V vojni morajo politiki in vojaki tesno sodelovati, ker morajo biti vojaške operacije determinirane razen s strateškimi tudi s političnimi razlogi; Kar pa zadeva Amerikance, loti niso hoteli vedno upoštevati, da bodo Rusi po vojni pridobili pozicije v nekaterih evropskih sekton-jih, pozicije, ki ne bodo ustrezale našim interesom.«	j
NA KONFERENCI
Lord Alanbrooke objavlja v drugi knjigi svojih memoarov »Zmagoslavje na Zahodu«' tudi dnev. zapiske o tujih državnikih. Med drugo svetovno vojno je kot šef generalnega štaba srečal nekatere visoke osebnosti. Churchill je na primer vzel Alanbroolca s seboj na zgodovinsko konferenco v Teheranu. Na tej konferenci naj bi Stalin, Churchill in Roosevelt sprejeli nekatere nove sklepe d globalni strategiji.
SESTANEK V TEHERANU
»Bili smo na konferenci« — piše lord — »cele tri ure in pol, a ko so naši načrti postali mnogo bolj nejasni, kot so bili na začetku, smo »sejo končali. Vendar je bil ta sestanek kljub temu zanimiv in mnogokaj mi je posta-lo precej bolj jasno, kot mi je bilo dotki. Bilo jc to prvič, da so Winston Churchill, Stalin in Roosevelt sedeli za isto mizo j rt razpravljali o borbi, ki so jo vodili.*
Šef britanskega generalnega štaba ic bil prevzet ob pogledu na te tri ljudi. V njihovih rokah je bila usoda sveta Kdo ie naredil nanj največii vtis? Verjetno Churchill, o katerem jc iiucl že svoje mišljenje.
Iti tednik » št. 31 ® 8. -v.-g. 1963 • J5
zadnja stran * zasavski tednik »B,
VAŠA KRI Z ANKA
Znašel se je
Lastnik elekiromehanične delavnice v Werlu (Zahodna Nemčija) Peter Riderschmidt se je pozno v noč vračal iz kavarne in zavil v ulico, v kateri je imel svojo delavnico. Na svoje veliko presenečenje je že od daleč opazil tatu, kako prazni izložbo njegovega lokala in v voziček zlaga radijske aparate, tranzistorje in druge predmete.
Riderschmidt je iz javne telefonske govorilnice najprej poklical policijo, potem
ca« hotel po vsej sili rešiti
Ker s prigovarjanjem ni do segel nobenega uspeha, se gz je lotil s pestmi. Ta igra ji trajala toliko časa, dokler si ni pojavila policijska patro la...
■J	li-
pa se je tatu mimo približal, posnemajoč pijanca. Prosil ga je, naj bi mu pomagal iskati ženo, češ da mu je pobegnila. Kradljivec tega obiska seveda ni bil kaj vesel, zato se je nadležnega »pijan-
Pravi milijonar z lažnim denarjem
Dolge mesece je v severnih bankovcev po tisoč cruiseiri in severovzhodnih področjih sov kot pravih. Policija j Brazilije krožilo več lažnih ponarejevalce mrzlično isk:
la, toda dolgo časa brez uspe ha. Končno je ujela več osel z velikimi vsotami ponarejt nega denarja. Njihove sled so vodile v Rio de Janeiro ii Sao Paulo. Tam je neki gc stilničar naposled spregovc ril in pojasnil resnico.
Organizator posnemanja h širjenja ponarejenega denar ja ni bila morda tolpa sterjev, temveč milijonar Uructan Bezera Lente, v Rio de Janeiru dobro znan de-naralk!
humor - humor - humor
'v .	-	,	- 'v
— Vsi razen tebe najdejo kakšen način, da pridejo do denarja!
Letalo — poštar 0 Brez posla je ostzd esklm-0 skl poštar Chester Noo-6 nogvvook. Bil je zadnji po-B Star v Združenih državah, 0 k! je raznašal poštne po-0 šlljke s pasjo vprego. Raz-0 našanje pošte na otoku 0 St. Lavvrence, kjer je služ-0 boval, je pred nedavnim 0 prevzelo letalstvo.
Vodoravno: 1. skupnost, 9. oddeljeno, 10. mazurij, 11. zač. imena češkega pesnika (1811 - 1870), 12. del telesa, 13. indijsko oblačilo, 15. poželenja, 17. zver, 19. slab met žoge, 20. makedonski narodni ples, 21. krat: račun, 22. Strelska zveza (Hrv.), 24. tega leta (latin), 25. treska, 27. kamenine, 30. strokovnjak za rude.
Navpično: 1. bivši vrhov, rudar, nadzor, organ, 2. slavospev, 3. rimsko: petinpetdeset, 4. odporniški pokret na Cipru, 5. prislov, 6. kratica za elektrarne, 7. star veznik, 8. vod za tekočino, 13. teniški pojem, 14. glina, 16. jamska potrebščina, 18. doba, 22. vsemirsko telo, 23. suha trava, 25. član izumrlega ljudstva, 26. ime psa, 28. avto znak za PEC, 29 oziralni zaimek.
Pričujoča križanka je nagradna. Med 3 reševalce borne razdelili nagrade. Rešitve pošljite do 13. avgusta.
Imela sem še enega dobrega prijatelja. Nekega dečka, ki je živel blizu nas, enega naj lepših in najboljših ljudi, kar sem jih srečala. Brž, ko je zvedel za moje probleme, mi je rekel, da se želi poročiti z menoj. Toda nisem hotela. Za mojega prijatelja je bil to strašen udarec. Doživel je živčni zlom in moral je na zdravljenje. To je bil človek, ki je zares trpel, ker me je ljubil. Cez dolgo časa sem v nekem trenutku vendarle privolila v zaroko. Sram me je priznati, da sem ga prevarila in da na zaroko kratko malo nisem prišla.
Po smrti otroka sem odšla v London. V restavraciji na Baker Strectu sem se seznanila z dekletom, ki je bilo zaposleno v Kabaret — klubu, enem znanih nočnih lokalov v VVcst E tulu. To je bil lokal, kjer je bil vsgk večer program z mladimi dekleti. Leta -in leta so semkaj prihajali bogati in lepi ljudje iz mesta. Pripovedovanje dekleta me je globoko prevzelo in ni bilo dolgo, ko sem se ji pridružila.
•	Vsak večer Sem se pojavljala na odru
•	v pomanjkljivem kostumu z dolgim no-
•	jevim perjem na glavi. To je bil zame
•	fantastičen korak naprej.
Najprej sem bila popolnoma prestrašena, nisem se mogla toliko ohrabriti, da M Stopile na oder, ne da bi pred lem kaj popile.
Kot plesalka sem dobila 8,5 funta na teden (17.000 dinarjev) in kot gostiteljica«, sedeč pri mizi z gosti, ki sem jih zabavala in pila z njimi, sem zaslužila še 33 funtov tedensko (60.000 dinarjev). Mnoga dekleta so pila samo sadne sokove in brezalkoholne pijače, jaz pa zmerom šampanjec. Mnogokrat sem imela zaradi tega, ker mi prija šampanjec, neprilike.
Neke noči je pristopil k meni bogat Arabec, naš stalni gost, in me vprašal, če bi mu hotela delati družbo. Privolila sem. »Boš šampanjca?« Tedaj se je zgodilo to, kar je tako zelo spremenilo moje življenje. Pri mizi tega Arabca so me spoznali, z igralko Clare Gordon in njenim spremljevalcem Stephenom Wardom.
Tega se spominjam zelo dobro. Na Stcphenu je bilo nekaj, kar me je takoj prevzelo. Morda njegove oči — modre. Prodorno so zrle vame. Ali njegov blagi bas? Kot da je govoril, da sem najvznemirljivejša M nezanimivejša stvarca, ki Jo Je kdaj srečal. Ali pa so bila to njegova široka atletska ramena in nenavadna ljubkost njegovih gibov? Ali pd njegove z mišicami prepletene roke In čudovito pobliskavanje njegovih zob, kadar se Je napol zasmejal, čisto po svoje prijetno? Ne vem. Vem samo, da me je popolnoma očaral In da sem čisto pozabila na Arabca, ki je ta večer plačal ves zapitek.
Stephen je pospremil Clare Gordon domov in se potem vrnil. Na moje veliko presenečenje se ml ni približal, toda dobil je mojo telefonsko številko od Arabca In že naslednjega dne ml je telefoniral. V naslednjih treh dneh mi je telefoniral po petkrat na dan in ml govoril sladke neumnosti o tem, kako bi me spet rad videl. Namerno sem ga odbijala. Domnevam, da sem počenjala to čisto nagonsko. To Je bil čudovP
človek, ki me je hotel spoznati. Se je že ufel sklenila pa sem, da me ne ujame tako hitro.
Nazadnje je sam prišel k meni, ko sem bils z materjo v Braiseberryju. Rekel je: »Upam da se ne jezite, ker sem prišel, toda tu bliže imam posestvo.« BU je vztrajen, pa sem popu stila. Imetje, o katerem je govoril, je bilo tre uutno več kot slavno posestvo lorda Astora 1 Clevdenu. Odšla sem tja s Stephenom na čaj Tedaj sem šele spoznala, da ima Stephen nena: vadno širok krog prijateljev. Od tedaj smo s« videvali stalno, nenehno me je vabil na kavo toda nikoli se ml ni zares približal.
To mi je ustrezalo, ker sem imela prijatelja svojega fanta, ki je delal v Kabaret — klubu Nazadnje sem morala klub zapustiti, ker me j* Stephen nenehno grajal, češ tako neugleden posel.
I
NA KRIŽIŠČU MED POLSVETOM IN
VISOKO DRUŽBO
V/ard je v tridesetih letih študiral na akademiji Kirksvlllc v ameriški zvezni državi Mia-souri in tam promoviral za doktorja osteopatlje-Ko sc je vrnil v Anglijo, je kmalu postal znan. Masiral je IVinstona Churchilla, petrolejskega milijarderja Paula Gettyja In filmska milijonarja Douglasa Fairbanksa in Elizabeth TayIor.
še več znanih osebnosti pa je Ward portretiral; pozirali so mu princ Plililip In princesa Margaret, lord Snowdon in vojvoda Gloucestrskb prlcesa Marina in Alexandra Kentski, premier Macmlllan, bivši zunanji minister Sciwyn I.loyd Churchillov zet Duncan Sandys in Sophla Loren Ward: »Portretiral sem verjetno več članov kra ijevske hiše kot kdorkoli drug.«
(Se nadaljuje)