POSLOVANJE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA OBČINE GROSUPLJE V OBDOBJU JANUAR—SEPTEMBER 1987 trospodarstvo Organizacije združenega dela še ved-no poslujejo v neugodnih gospodarskih razmerah, ki se odražajo v likvidnostnih težavah slabi preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, predvsem pa v zelo visoki inflaciji. . Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije so bile cene industrijskih iz-delkov pri proizvajalcih v obdobjuja-nuar—september 1987 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986 višje za 91,3%, cene izdelkov v prodaji na drobno za 114,1 %, življenjski stroški pa so se povečali za 114,1%, S sprejetjem novega Zakcna o celot-nem prihodku in dohodku (vključno z njegovimi spremembami) so bile uve-dene bistvene novosti v obračunskem sistemu. Prvi del zakona, ki ureja ugo tavljanje celotnega prihodka in dohod-ka,je v veljavi že od začetka leta, določ-be tistega dela zakona, ki urejajo razporeditev dohodka in čistega do-hodkapa veljajood l.julija 1987 dalje, lako da so že upoštevane v periodičnih obračunih za obravnavano obdobje. Tu velja omeniti novosl na podtočju delitve dohodka, ki se po novem razporeja: — na del, ki je rezultat dela v izjem-no ugodnih razmerah, — na obveznosti, ki niso odvisne od velikosti ugotovljenega dohodka in — na obveznosti, ki so odvisne od velikosti dohodka. Slednje lahko organizacije združene-ga dela v celoti pokrijejo iz dohodka samo v primeru, da jim ostanek dohod-ka to dopušča, v nasprotnem primeru pa jih morajo sorazmerno zmanjšati. Na področju razporejanja čistega dohodka sta z zakonom uvedeni novo-, sti, ki povzročata spremembo velikosti čistega dohodka v primeru, ko organi-zacija združenega dela doseže dohodek, ki je vczultat dela v izjeno ugodnih vaz-merah in se po novem razporeja nepo- sredno iz dohodka in ne več iz čistega dohodka, ter v primeru, ko organizacija združenega dela razporeja čisti doho-dek za nadomestilo za gospodarjenje z vloženimi sredstvi tujcev. Ob koncu tretjega tromesečja 1987 je bil seštevek izvoza organizacij zdru-ženega dela gospodarstva občine Gro-suplje za 16% večji kot v enakem ob-dobju preieklega kta, kar pomeni delno izboljšanje zunanjetrgovinskega poslo-vanja glede na I. polletje 1987, ko je bil izvoz nižji za 5%. Vendar pa moratno pri tem upoštevati dejstvo, da je pozi-tivna rasl izvoza rezultat velikega izvoza na klirinško področje, medtem ko je iz-voz na konvertibilni trg še vedno realno manjši za 12% glede na primerjalno ob-dobje preteklega leta. Toda tudi na področju konvertibilnega izvoza se opaža tendenca povečanja, saj se nega-tivna stopnja rasti iz obdobja v obdobje zmanjšuje (I. tromesečje: -38%, II. tro-mesečje: -30%, III. tromesečje: -12%). Po podatkih iz carinskih deklaracij so izvoz na konvertibilni trg povečale tri organizacije združenega dela: Kovinas-troj Grosuplje (IND 209), IMP Livar, TOZD Tovarna armatur (IND 112) in Iskra, TOZD Stikalni elementi Dobre-polje(IND 104). Skupni izvoz pa je po-leg že našietih organizacij povečala tudi IMP Livar TOZD LSNL (IND 185). Vrednost njenega izvoza (2.029.121 ti-soč din) predstavlja 34,4% celotnega iz-voza gospodarstva občine Grosuplje. Iz znanih podatkov je razvidno, da naše zunanjetrgovinsko poslovanje nima težav s pokritjem uvoza z izvozom (IND 215), kar je posledica predvsem nenehnega zmanjševanja uvoza surovin in reprodukcijskega materiala (januar-junij 1987: -49%, januar-september 1987: -52%). Stanje na področju fizičnega obsega proizvodnje organizacij združenega de-la gospodarstvi občine Grosuplje je še vedno zaskrbljujoče, saj je stopnja rasti tudi v obdobju januar-september 1987 negativna (-1,5%), čeprav je upadanje rasti nekoliko manjše kot v I. polletju 1987 (-4,2%). Ob istočasnem upošte-vanju rasti števila zaposlenih na podlagi delovnih ur (1%) lahko nadalje ugoto-vimo, da tudi produktivnost gospodar-stva občine Grosuplje pada, kljub sicer dokaj ugodnim finančnim rezultatom poslovanja. Zato ugotavljamo, da finančni rezul-tati, dobljeni na podlagi podatkov iz pe-riodičnih obračunov, ne kažejo realnih dosežkov organizacij združenega dela, ker jih zelo izmaliči visoka stopnja in-flacije, njihovo primerljivost pa ome-njujejo spremembe obračunskega sis-tema. Glede stanja zalog izdelkov v indus-triji ugotavljamo, da so zaloge v obrav-navanem obdobju za 7,7% nižje kot v enakem obdobju lani. Predvsem so se znižale zaloge blaga za potrošnjo (za 43,7%) in drugega blaga (za 24,9%), po-rastle pa so zaloge sredstev za delo in reprodukcijskega materiala. Gibanje zalog po mesecih glede na predhodni mesec pa je bilo zelo različ-no: večje sobilejanuarja, maja,junija in avgusta, ostale mesece pa bistveno manjše. Organizacije združenega dela občine Grosuplje so letos v devetih mesecih ustvarile 120.505.806 tisoč din celot-nega prihodka oz. 129% več kot v ena-kem obdobju preteklega leta. Večino celotnega prihodka je bilo doseženega s prodajo na domačem trgu. s prodajo na tujem trgu pa le 8,1%. Omenjeni delež se je glede na preteklo leto povečal za 4%, v primerjavi z rezultati v I. polletju letos pa celo nekoliko znižal. Več kot polovico prihodkov, ustvarjenih na tu-jem trgu, sta dosegla IMP Livar, TOZD LSNL, in Kovinastroj Grosuplje. Porabljena sredstva so imela samo dve indeksni točki počasnejšo rast kot cclotni prihodck in so bila za 127% več-ja, kot v enakem obdobju leta 1986. V obdobju januar-september 19857 je gospodarstvo občine Grosuplje dose-glo 32.285.926 tisoč din dohodka; v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986 je bil za 135% višji. Rast dohodka je bila hitrejša od rasti celotnega pri-hodka in porabljenih sredstev. Več kot tri četrtine dohodka gospo-darstva občine sta ustvarili le dve pod- ročji; industrija (44%) in gradbeništvo (33%). Dohodek pa se je najbolj po-večal v obrtni dejavnosti (IND 276), stanovanjsko-komunalni dejavnosti (IND 255) in irgovini (IND 246). Dohodek na delavca v gospodarstvu občine ie znašel 5.109.341 din (IND 227). Skoraj še enkrat večji dohhodek na delavca od občinskega poprečja so dosegli v Zavodu za prostorsko, komu-nalno in stanovanjsko uiejanje (11.657.933 din), Pekarni Grosuplje (10.475.522 din) in Obrtni zadrugi Magro (10.045.500 din). Razmerje med dohodkom in po-vprečno uporabljenimi poslovnimi sred-stvi nam kaže učinkovitost gospodar-stva. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so organizacije združenega dela v obravnavanem obdobju gospodarile učinkoviteje kot v primerjalnem ob-dobju 1986, saj so na 100 din porablje-nih poslovnih sredstev ustvarile 45,1 din dohodka (lani samo 39,7 din). Učinkovitost se je zmanjšala samo na področju trgovine in gostinstva. V obravnavanem obdobju sta dve organizaciji združenega dela poslovali z izgubo v skupnem znesku 477.651 tisoč din, kar je za 162% več kot v devetih mesecih preteklega leta. Z izgubo sta poslovali: — Slovenijales, DO Stolarna Do-brepolje (172.143 tisoč din), ki ni ustvarila niti toliko celotnega prihodka, da bi pokrila porabljena sredstva. Zne-sek izgube je skoraj še enkrat večji kot v I. polletju letos. — Zmaj, TOZD Specialne baterije Šentvid (305.508 tisoč din). Znesek iz-gube ie nekoliko niiji kot v I. polletju 1987 in vsebuje neporavnane obvezno-sti iz dohodka in čistega dohodka, med-tem ko je celotni prihodek zadoščal za pokritje porabljenih sredstev. Lesnina DO Sinoles Ivančna gorica, ki je doslej v več zaporednih periodič-nih obračunih izkazovala izgubo, je v obdobju januar-september 1987 poslo-vala s pozitivnim rezultatom in ustvari-la dovolj celotnega prihodka oz. do- hodka, da je poravnala vse nastale obveznosti. V primerjavi s prvimi devetimi me-seci preteklega leta so se letos delitvena razmerja v razporejenem dohodku pos-labšala predvsem zaradi nagle rasti obračunanih obveznosti za skupno po-rabo (IND 279) in druge potrebe (IND 251). Hitrejšo rast od rasti dohodka je imela tudi osebna poraba, medtem ko je akumulacija precej zaostajala za rast-jo dohodka (kar za 26 indeksnih točk). Zelo nizko rast je imela tudi splošna po-raba(IND162). Za akumulacijo so organizacije zdru-ženega dela razporedile 4.042.159 tiso? din dohodka oz. le za 109% več kot v lanskem primerjalnem obdobju, tako da se je njen delež v dohodku znižal od 14,ll%na 12,42%injenižji tudipdde-leža v I. poUetju 1987 (15,6%). Zelo visok delež akumulacije v do-hodku so imele naslednje organizacije: Pekarna Grosuplje (49,5%), Obrtna za- (Dalje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) kot v primerjalnem obdobju), Iskra, TOZD Stikalni elementi Dobrepolje (35,2%). Vse naStete organizacije, razen Obrtne zadruge Magro in še nekaterih drugih (predvsem IMP Livar, TOZD LSNL, Imos Instalacije), so izpolnjeva-le resolucijske usmeritve, ki predvideva-jo hitrejšo rast sredstev za akumulacijo od rasti dohodka. Zelo nizek delež akutnulacije v do-hodku pa so imeli v Lesnini, TOZD Si-noles Ivančna gorica (1,6%), GPG, TOZD Splošne gradnje (1,6%) in Mot-vozu in platnu (1,9). Akumulacijska stopnja, ki izraia akumulacijsko sposobnost gospodarst-va, je ostala na isti ravni kot v primer-jalnem obdobju lani (5,6%) oz. je neko-liko višja kot v letošnjem I. polletju (4,9%). Najvišjo akumulacijsko stopnjo je dosegel Zavod za prostorsko, komu-nalno in stanovanjsko urejanje (54,3%), najnižjo pa GPG, TOZD Splošne gradnje (0,6%). Iz navedenih podatkov sklepamo, da trenuten položaj gospodarstva občine Grosuplje ne omogoča razširjanja ma-terialne osnove dela, kar nam potrjuje tudi podatek o investicijskem vlaganju organizarij združenega dela med letom, ki je v obdobjujanuar-september 1987 manjše(4.068.941 tisočdin)odobraču-nane amortizacije (4.348.694 tisoč din). To pomeni, da gospodarstvo ne dosega niti enostavne reprodukcije, kaj šele da bi izvajalo aktivnosti v smeri ra- zšiijene reprodukcije. S tega vidika se je položaj gospodarskih organizacij zdru-ženega dela glede na primerjalno ob-dobje preteklega leta, ko je bil znesek investicijskih vlaganj za dobri dve tret-jini večji od obračunane amortizacije, precej poslabšal in dopušča majhne možnosti za tehnološki razvoj in pres-trukturiranje občinskega gospodarstva. Razporejena sredstva za bruto oseb-ne dohodke in skupno porabo so v ob-dobju januarr-september 1987 rasla hi-treje kot v predhodnem obdobju in so za 1,8 indekspe točke presegla rast do-hodka, kar ni v skladu aiti z resolucij-skimi usmeritvami niti z usmeritvami družbenega dogovora o razporejanju dohodka, po katerih naj bi se prekinila praksa delitve osebnih dohodkov ne glede na rezultate poslovanja, ampak bi morala biti ravno uspešnost poslovanja osnovno merilo za njihovo delitev. Očitno je, da vse orgamzacije niso dos-ledno upoštevale danih usmeritev in je zato pnšlo do omenjene prekoračitve rasti. Nad rastjo poprečnih čistih osebnih dohodkov, obračunanib na delavca za prvih devet mesecev leta 1987, se ne moremo pritoževati, saj je kar za 17,4% višja od rasti cen življenjskih potrebščin (realna rast osebnih dohodkov), čeprav ugotavljamo, da realna rast upada (v I. polletju je znašala 24%). Povprečni čisti osebni dobodek, obra-čunan na delavca za obdobje januar-september 1987 znaša namreč 218.085 Gospodarstvo obLine je v obdobju januar - september 1987 razporedilo 32.763.577 tisoč din dDhodka. Struktura razporejenega dohodka (dohodka povečanega za znesek izgub) je bila naslednja: Struktura (vX> I-I*/Bt I-IX/87 RAZPOREJENI DOHODEKj - razporejeni skupni dohodek - del.d0h.2a skupne potrebe - del.doh.?a sploSne potrebe - del.d0h.2a druge potrebe - razporej.sred.za &DD in skup.por, ~ akumulacije 100,00 100,00 ¦ 1,91 1,16 12,45 14,66 1,93 1,32 14,13 14,99 55,47 55,45. 14,11 12,42 din in je za 134% višji od poprečnega čistega osebnega dohodka, obračuna-nega na delavca v prvih devetih mese-cih leta 1986. Organizacije združenega dela so v obravnavanem obdobju zaposlovale 6.078 delavcev (po sttanju ob koncu meseca) oz. za 1% več kot v enakem obdobju lani. Porast zaposlovanja je najbolj viden na področju prometa m zvez, zniževanje števila zaposlenih pa zasledimo na področju kmetijstva, gos-tinstva in turizma ter stanovanjsko-komunalne dejavnosti. Negospodarstvo Na področju družbenih dejavnosti posluje v občini Grosuplje 14 organiza-cij združenega dela in 4 delovne skup-nosti DPS in SIS. V obdobju januar- ¦ september so zaposlovale 989 delavcev oz. za 7% več kot v enakem obdobju la-ni. Po osem delavcev so dodatno zapos- lfle: ŠC, TOZD Srednja šola družbos-lovne usmeritve, Dom starejših ob-Canov in Upravni organi občine Gro-suplje. Celotni prihodek in dohodek sta ime-la v obravnavanem obdobju enako rast (132%), rast porabljenih sredstev pa je bila za eno indeksno točko večja. Obračunane obveznosti iz dohodka so v primerjavi z devetiini meseci pretek-lega leta zelo porasle in sicer za 169%, del čistega dohodka za bruto osebne dohodke (ki po družbenem dogovoru vsebujejo tudi neposredno skupno po-rabo) pa za 136% oz. v delovnih skup-nostih za 145%rMajhen del dohodkaje bil razporejen za akumulacijo, katere rast je negativna (-3%). Iz tega sklepa-mo, da so organizacije združenega dela družbenih dejavnosti večji del dohodka razporedile za osebne dohodke. Raven povprečnega obračunanega čistega osebnega dohodka na delavca je znašata pri vseh organizacijah združe- nega dela družbenih dejavnosti v letošn- la 264.825 din (IND 240). Ob upošte- jih prvih devetih mesedh 245.550 din vanju rasti življenjskih stro5kov ugo- mesečno, toje 135% več kot v enakem tavljamo, da so čisti osebni dohodki obdobju leta poprej. Ta raven je bila za tudi v diužbenih dejavnostih dosegli po- 27.465 din višja od poprečja v gospo- leg nominalne tudi realno rast. darstvu. V delovnih skupnostih SIS in Komite za družbeno planiranje DPS je bila še nekoliko višja in je znaša- in gospodarstvo TABELfl: Finantni rezultat gospodarstva obiine Grosuplje v chdobju janyar.- septeraber 1987 - v tisoč din Elementi in kazalci I-IX/86 I-IX/B7 IND Celotni prihodek ¦ 52,559,707 120,505,806 229 Porabl.jena sredstva 38,638,727 88,224,129 227 OoseJeni dohodek , ' 13,726,828 32,285,926 -235 Razpareditev skupnega dohodka ' 262,830 376,132 143 Del dohodka za skupne potrebe- 1,710,159 4,771,346 279 Del dohodka ra splažne patrebe 264,876 429,209 162 Del dohodka za druge potrebe 1,94*5,145» 4.878,782 251 Cistl dohodek 9,587,450 21,984,665 229 Razporeditev sredstev za bruto OD 7,272,756 17,382,58S 239 Stan.in druge inv.potr.skup.por.v TOZD 346,258 662,072 191 Akumulacija 1,937,671 4.042,159 209 Izguba 182,220 477,651 262 Dohodek na delavca 39.7 45.1 114 Akumul.v primerj.s popr.uporab.poslov. sredstvi (v X) - akumulacij.stopnja 5,6 5.6 100 Sredst.za reprod.v primer.s popr.upor. posl.sred. (v "/.) - reproduk. stopnja 10.1 11.7 116 Delež prihod.ustv.na tujBm trgu v celotnem prihodku