Leto 1903.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXX. — Izdan in razposlan dne 15. avgusta 1903.
Vsebina: Št. 16(1. Državna pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in med nemško državo o napravi železniške zveze od Friedeberga ob Kv. v Heinersdorf.
166.
Državna pogodba z dne 20. novembra 1902.1.
med Avstrijsko-Ogrskim in med nemško državo o napravi železniške zveze od Friedeberga ob Kv.
v Heinersdorf.
(Sklenjena v Berlinu 20. dne novembra 1902. L, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena v Budimpešti 13. dne februarja 1903. L; pritrdili sta se izmenjali v Berlinu 1. dne julija 1903. L).
BI i Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski.
apostolski kralj ogrski; kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo s tem na znanje in poročamo:
Ker je med Našimi pooblaščenci in med pooblaščenci Njegovega Veličanstva nemškega cesarja, kralja pruskega zato, da se napravi železniška zveza od Friede-berga ob Kv. v Heinersdorf, bila 20. dne novembra 1902. 1. v Berlinu podpisana pogodba, ki slove od besede do besede tak<5 :
(Slovunlsch.)
124
Njegovo Teličaustvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski
in
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski, v imenu nemške države, ki zastopa pri tem Prusko na njegov predlog,
sta se dogovorila, da se uredé razmere med Avstrijo in Pruskim, skleniti pogodbo radi naprave nadaljnje železniške zveze, in sta v ta namen imenovala za pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski:
Svojega ministrskega svetnika v c. kr. ministrstvu za železnice drja. Avgusta Weeberj a,
Svojega ministrskega svetnika v c. kr. finančnem ministrstvu drja. Friedricha barona pl. Ray monda,
Svojega sekcijskega svetnika v c. kr. ministrstvu za železnice Ladislava Millerja,
Svojega sekcijskega svetnika v c. kr. finančnem ministrstvu drja. Engelberta Pilza,
Svojega sekcijskega svetnika v c. kr. trgovinskem ministrstvu drja. Friedricha Karminskega
in
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski:
Svojega pravega tajnega legacijskega svetnika Franca pl. Aichbergerja,
Svojega pravega tajnega višjega finančnega svetnika Julija Rathjena,
Svojega tajnega višjega stavbnega svetnika Balduina Viesnerja,
Svojega tajnega višjega finančnega svetnika Gustava Lacomija,
Svojega tajnega finančnega svetnika Rudolfa O ttendorffa,
ki so sporočivši in vzajemno pripoznavši svoja pooblastila, dogovorili in sklenili nastopno pogodbo, pridržavši pritrdilo.
Člen 1.
Vladi v začetku oznamenjenih držav sta se dogovorili, dopustiti in vzajemno povspeševati železniško zvezo od Friedeberga ob Kveisu v Heinersdorf.
člen 11.
Gesarska-kraljeva avstrijska vlada je gledé kosa v členu I oznamenjene železnice, ležečega na svojem
ozemlju, z datumom od 8. dne septembra 1900. 1. dodelila dopustilo okrajnemu odboru Friedland-skemu. Imenovana vlada bode silila koncesijonarja, da se avstrijski kos v izmeri, zahtevani s stikom, popolnoma dovrši hkratu, ko bo dograjen pruski kos.
Kraljeva pruska vlada izjavlja, kar se tiče nje, da je pripravljena izvršiti na svojem ozemlju ležeči stični kos te železniške zveze od državne meje do Friedeberga ob Kveisu na svoj račun, čim bo dobila za to zakonito pooblastilo in bo ugotovljena izpolnitev tistih pogojev, od katerih bi se naredila po zakonu odvisna zgradba tega kosa. Ako nastopijo ti uveti, naznani to kraljeva pruska vlada eesarski-kraljevi avstrijski vladi v treh mesecih najdalje in bo gradnjo pruskega kosa tako pripravila in pospeševala, da bo dograjen in obratu izročen brž ko moči.
Člen III.
Posebno določiti železniško progo, ter celokupni črtež za gradnjo in načrte posameznega izdelovanja, vse to se pridržuje vsaki izmed obeh visokih vlad za njeno ozemlje.
Ker se je mesto, na katerem prestopi železnica mejo, že določilo po tehniških, v ta namen odposlanih komisarjih, odobravata visoki vladi pogodnici gledé tega sklenjeni dogovor.
Člen IV.
Železnica naj se izvrši kakor stranska železnica in naj dobi spočetka povsod samo en kolovoz. Ako bi se pozneje pokazala potreba, da se napravi drugi kolovoz na celi železniški progi, oziroma na posameznih njenih delnih kosih, ali da se prve stavbne in obratne naprave kako drugače zgradé, če bi to bilo potrebno, da se nemoteno razvija promet, se bodeta visoki vladi, da se sporazumeta o tem, nadalje dogovarjali.
Svetla širina kolovozov naj znaša, kakor pri železnicah, ki so žnjo v stiku, L435 metra med šinama. Tudi v ostalem naj bodo razmerja sestave železnične proge, ki jo je zgraditi, in njena obratila ugotovljena tako po enakomernih načelih, da je moči na obojestranskih železniških kosih vršiti vzajemni obrat, zlasti tudi da morejo obratila neovirano prehajati iz stičnih Železnic in nanje, oziroma da se morejo vzajemno porabljati.
Vozila, ki jih preskusi ena izmed obeh visokih vlad, se bodo pripuščala brez nove preskušnje tudi na železničnem kosu, ki teče v ozemlju druge vlade.
Člen V.
Visoki vladi se zavezujeta dopustiti, oziroma ukazati, da se železnica na njenih koncih primerno s šinami zveže s sedanjimi stičnimi železnicami, da bodo mogla vozila prehajati.
Člen VI.
Cesarska kraljeva avstrijska vlada privoljuje, da kos, ležeč na avstrijskem državnem ozemlju, od obojestranske meje do bodoče obratne menjalne postaje (člen XV) obratuje kraljeva pruska uprava državnih železnic.
Člen VII.
Polna deželna vrhovna oblast (torej tudi izvrševanje pravosodne in policijske oblasti) se izključno pridržuje gledé železnične proge, prestopajoče obojestransko mejo, na vsakem obeh ozemelj dotični teritorijalni vladi.
Člen Vlil.
Visoki vladi si pridržujeta, da v izvrševanje vrhovnih in nadzorovalnih pravic, ki jima gredö
o železnici, kolikor je teče po njunem ozemlju in v obratu po njej, postavita komisarje, ki bodo razmerja svojih vlad do železničnih uprav zastopali v vseh tistih primerih, kateri niso taki, da bi se pristojna deželna oblastva poprijela naravnost sodnih ali policijskih del.
Člen IX.
Ne kraté vrhovne in nadzorovalne pravice cesarske kraljeve avstrijske vlade o železničnem kosu, kar ga gre po njenem ozemlju, in o dotičnem obratu imela bode izvrševanje najvišje nadzorne pravice o železnični upravi, ki oskrbuje obrat, kraljeva pruska vlada.
Člen X.
Železniško policijo bodo izvrševali, dokler se drugače ne ukrene, uradniki železniške uprave pod nadzorstvom oblastev, pristojnih za to v vsakem obeh ozemelj, po predpisih in načelih, veljajočih za vsako ozemlje.
Člen XI.
Ako kak avstrijski podjetnik v pruskem ozemlju ali kak nemški podjetnik v avstrijskem ozemlju povsem ali deloma prevzame ali bi v bodoče prevzel gradnjo, oziroma obrat železnične proge, ki je predmet te pogodbe, se mora gledé vseh zahtev odškodnine, ki izvirajo iz naprave in iz obrata železnice, podvreči zakonom in sodni oblasti države, v kateri se je naredila škoda, ako zahteva odškodnine ne izvira iz vozništva, sklenjenega z obratujočo železniško upravo ali s kako drugih železnic, ki so se udeležile prevoza.
Člen XII.
Nemški državljani, ki jih morda namesti pruska železniška uprava za obrat proge Heinersdorf— državna meje, ležeče na avstrijskem ozemlju, ne izstopijo radi tega iz podaniškega razmerja svoje domovine.
Vendar naj se za mesta lokalnih uradnikov, iz-vzemši načelnike kolodvorov, telegrafske in take uradnike, ki pobirajo novce, kolikor je moči jemljejo osebe iz domačih državljanov.
Vsi uradniki so brez razlike, kje so nameščeni pri železnici, gledé disciplinarnega postopka podvrženi samo oblastvu, ki jih je namestilo, v ostalem pa zakonom in oblastvom države, v kateri imajo svoje stanovališče.
Člen XIII.
Da ustanovi in odobri vozne črteže in tarife, se pridržuje tisti vladi, v koje ozemlju ima obratujoča železniška uprava svoj sedež.
Člen XIV.
Pogodbena določila, obstoječa vsaki ^as v olajšavo mejsebojnega železniškega prometa med nemško državo in Avstrijsko-Ogrskim, veljajo tudi za železniški stik, zagotovljen s to pogodbo.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta delati na to:
1.	da se na železnici, ki je predmet te pogodbe, kolikor moči v stik k vlakom sosednih železničnih prog uvedeta vsaj dva vlaka za odpravljanje oseb na dan v obeh smereh in za promet blaga toliko vlakov,
kolikor jih je potrebno, da se zmaguje promet, in pa da se drugačne obratne naredbe uredé prometnim koristim primerno;
2.	da obratujoče železniške uprave udeleženih železnic ne ugovarjajo, ako se uvede direktna odprava v prometu oseb in blaga med železnico, za katero gre, in med sosednimi železniškimi progami, če bi visoki vladi izjavili, da želita to v korist prometa ;
3.	da se omenjena železnica zglasi v spisek železnic, podvrženih mednarodnemu dogovoru za železniški tovorni promet.
Člen XV.
Obrat na železnici, ki se napravi, naj se menja na postaji Heinersdorf, ki je na avstrijskem ozemlju in koje razširbo in uredbo določijo tehniški komisarji na podstavi projektov, ki jih je izdelati.
Za napravo in opremo menjalne postaje so merodajna v Avstriji veljajoča načela.
Uredbe gradnje in obrata, sestava vrhovne gradnje in uredbe za dajanje znamenj na avstrijskem ozemlju ležeče proge od meje do menjalne postaje pa naj se ujemajo s tistimi uredbami, ki se v tem oziru odobrč za stično progo, ležečo na pruskem ozemlju.
Člen XVI.
Cesarska kraljeva avstrijska vlada bode od koncesionarja proge v členu 1 navedene železnice, ležeče na njenem ozemlju, terjala, da dovoli kraljevi pruski upravi državnih železnic skupno porabo postaje Heinersdorf, ki se zgradi za mejno in menjalno postajo.
Člen XVII.
Gledé pogojev, s katerimi je prepuščati kraljevi pruski upravi državnih železnic obrat na avstrijskem kosu (člen VI), se pridržuje dogovor med udeleženimi železničnimi upravami.
Ako ni sporazumljenja, naj se železnične uprave pokorč naredbam obeh visokih vlad, ki se skupno ukrenejo po prejšnjem dogovoru.
Vsekako pa naj kraljeva pruska vlada obratujočo upravo zaveže prevzeti na svoje stroške vedno
vzdrževanje njej v obratovanje dane proge z vsem pristojstvom, vštevši obnovitve, ki postanejo potrebne po avstrijskih upravnih načelih, in lastniku obrestovati za progo, kakor je dokazano, porabljeno napravno glavnico s štirimi odstotki na leto, toda ne vštevši kakih stroškov za nabavo novcev in kurznih izgub.
Po enakih načelih se ravna z razširjavami prvotnih železničnih naprav, o katerih bi cesarska kraljeva avstrijska vlada spoznala, da so potrebne v korist prometa.
Člen XVIII.
Tudi gledé pogojev, s katerimi naj gre kraljevi pruski upravi državnih železnic pravica skupne porabe kolodvora Heinersdorf kakor menjalnega kolodvora, in zlasti gledé posebne odškodnine, ki jo je za to plačati lastninski upravi, se pridržuje dogovor med udeleženima obojestranskima železniškima upravama.
Ako ni sporazumljenja, naj se železniške uprave pokoré naredbam obeh visokih vlad, ki se skupno ukrenejo po prejšnjem dogovoru.
Vsekako pa naj stroške za naprave in zgradbe, ki jih je zgraditi na menjalni postaji, vštevši službene prostore in stanovanja za železniško, carinsko, poštno, telegrafsko in policijsko upravo, v obsegu pogojenem z resnično potrebo prometa omenjene železnice, povrne kraljeva pruska uprava državnih železnic, ki skupno porablja ta kolodvor, lastniku v gotovini po razmerju skupne porabe ali jih obrestuje s štirimi odstotki.
Po enakih načelih se ravna z razširjavami prvotnih železniških naprav na menjalni postaji, o katerih bi cesarska kraljeva avstrijska vlada spoznala, da so potrebne v korist prometa ali katere bi kraljeva pruska vlada morda rabila za svoje v tretjem odstavku oznamenjene službene stroke.
Člen XIX.
Na mejni postaji Heinersdorf, ki naj se združi z menjalno postajo, ki jo je napraviti na avstrijskem ozemlju, ustanovita obe stranki po en mejni carinski urad z odpravnimi oblastmi, primernimi prometnim razmeram.
Visoki vladi pogodnici izjavljata, da sta pripravljeni razširiti oblasti imenovanih carinskih uradov, kadar in v kolikor bi to zahtevala razširitev prometa.
Člen XX.
Formalnosti carinskega pregledovanja in odpravljanja popotniške prtljage, uvažanega in izvaža-nega blaga in pa carinskega nadzorovanja prehodnega prometa naj se o svojem času še natančneje dogovoré po obojestranskih komisarjih.
Člen XXI.
Določila o izvrševanju policije za potne liste in tujce, ki že obstojajo v železniškem prometu ali se še-le dogovoré, naj veljajo za železniško zvezo, ki je predmet te pogodbe.
O uradnih oblastih policijskih uradnikov, ki jih kraljeva pruska vlada morda postavi na mejnem kolodvoru, se pridržuje poseben dogovor med visokima vladama.
Dotično pogajanje naj se začne najpozneje tri mesece, predno se začne obrat na železnici, ki jo je zgraditi, ter naj se, kolikor se bode dalo, povsem dožene in sklene, predno se začne obrat.
Člen XXII.
Uredba poštne in telegrafske službe se pridržuje posebnemu dogovoru med obojestranskima poštnima in telegrafskima upravama.
Za primer, da bi bila po tem menjava obrata tudi za poštni obrat na tistem mestu, ki je po členu XV namenjeno za menjavo železniškega obrata, naj prevzame kraljeva pruska uprava državnih železnic obveznost, na kosu med obojestransko
mejo in med menjalno postajo izvrševati ta obrat v prid cesarske kraljeve avstrijske poštne uprave.
Člen XXIII.
Češarka kraljeva avstrijska vlada ne bode obratu na svojem ozemlju ležečega železniškega kosa, v kolikor in dokler ga vodi kaka pruska železniška uprava, naložila kakih drugih ali višjih davščin, nego so tiste, ki zadevajo v obče železniški obrat inozemskih železniških uprav.
Člen XXIV.
Ako bi se pozneje izpremenile lastninske razmere na avstrijskem ozemlju ležeče proge vsled nje odkupa ali pripada ali ako bi cesarska kraljeva avstrijka vlada sama prevzela obrat omenjene proge, ne da bi si pridobila njene lastnine, ostanejo, ne oziraje se na to, določila te pogodbe neizpremenjena v moči.
Kraljevi pruski vladi bodi na voljo dano prenesti pravice in dolžnosti, ki izvirajo zanjo iz te pogodbe, na meško državo.
Člen XXV.
Ta pogodba naj se obojestransko predloži Najvišjemu odobrilu in pritrdili, ki se izdasta o tem, naj se kakor hitro moči izmenjata v Berlinu.
V dokaz tega so pooblaščenci pogodbo podpisali in pritisnili vsak svoj pečat.
Tako narejeno v Berlinu, 20. dne novembra 1902. 1.
Z (M-p-)	Weeber s. r.	(M. P.)	pl. Aichberger s.
(M. P.)	Raymond s. r.	(M. P.)	K at lij en s. r.
(M. P.)	(Miller s. r.	(M. P.)	Wiesner s. r.
(M. P.)	Dr. Pilz s. r.	(M. P.)	Lacomi s. r.
(M. P.)	Dr. Karminski s. r.	(M. P.)	Ottendorff s. r.
smo to pogodbo, ko smo preskusili vse njene člene, potrdili in odobrili ter obetamo s Svojo cesarsko in kraljevo besedo za Se in za Svoje naslednike, dajo bodemo po vsej njeni vsebini zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dajali.
(Slovenlich.)
125
Y potrdilo tega smo to listino svojeročno podpisali in ji dali pritisniti Svoj cesarski in kraljevski pečat.
Tako narejeno v Budimpešti 13. dne februarja v letu odrešitve sveta tisoč devetsto in tretjem Našega cesarjevanja petdesetem in petem.
Franc Jožef s. r.
Agenor grof GrOtuchowski s. r.
Na Najvišje povelje Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva:
Aleksander vitez pl. Suzzara s. r., sekcijski načelnik.
Spredaj stoječa državna pogodba se razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaju, 4. dne avgusta 1903. 1.
Koerber s. r. Böhm s. r.
Wittek s. r. Call s. r.