[ r ^^nrrTTTYTTTT i DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) INDUSTRIJA V WARREN, 0. OBSTALA gusta. Takrat so poslali na češko 35 vagonov sadja. — Kot je že bilo poročano, je bila letos primeroma dobra sadna letina. Slabša je letina v žitaricah. Najslabše pa je s krmo za živino. To velja zlasti za Slovenijo. ENOTNE CENE ZA PŠENICO. — Za celo Jugoslavijo so določili enotne cene za prodajo pšenice. Za 100 kg pšenice so določili 440 dinarjev. (Razmerje med dolarjem in dinarjem je določeno na 50 dinarjev 1 dolar.) S to enotno ceno je poma-gano predvsem kmetu v žitnici Jugoslavije, v Bački in Banatu, kjer so pogoji za pridelavo mnogo bolj ugodni kot, recimo, v Sloveniji. "HUNGERS XPORT" ALI LAKOTNE CENE. — Naj na tem mestu navedem pismo o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. To pismo postavlja v pravo luč trgovske pogodbe o izvozu in tudi določanje raznih cen. Ci-liram pismo dobesedno, da si more vsak napraviti sam svojo ^odbo in da gledamo razmere ta- (Dalj.e na 2. strani)_ Stavka pri elektrarni je zavrla ves obrat v je-klarnah zanj in se vleče na razpravo stvari, ki nimajo z obtožencem nikake zveze. Katoliškega škofa sodijo skupaj z verskim odpadnikom in nemškim generalom kot Kristusa med dvema razbojnikoma. Sovraštvo in komunistična propaganda, to je komunistična pravica. Ali hoče "Enakopravnost" tako pravico tudi v Ameriki? Tako "zgodovino" bo sedaj "napredni" list prežvečkoval in prepisoval za svoje ovčice. Kdor pa bo bral vse s pametnim premislekom bo videl umazano tendenco proti Cerkvi tako jasno, da bi to še SANSov Kuhelj pogruntal. Nekaj ljudi dobite, ki vse verjamejo1 fortunetelercam, nekaj "naprednih" čitateljev bo tudi sveto verjelo, kar jim pove komunističen list. Za take bo seveda poročilo kot sol za kostrun-čeka ali kot vesela napoved ve-doževalk za srečeiskalca. Tudi takih tičev mora biti na svetu nekaj za spremembo. Warren, O. —- Industrija v Warrenu in Niles, o. je obstala in na tisoče delavcev je doma, ko so odšli na stavko delavci in uslužbenci pri Ohio Public Service Co. Delavci spadajo k uniji CIO. Samo 21 supervizorjev je ostalo na delu. Bolnišnice, časopisi, radijske postaje in trgovine dobivajo normalno .kvoto elektrike, toda industrija je prizadeta. Republic Steel Co. je morala poslati domov na stotim* delavcev. Enako je po drugih tovarnah, General Electric, -General Motors in drugih. Povrhu tega so pa že en teden na stavki vozniki busov, ki spadajo v unijo AFL, 8 čemer je pa-raliziran ves javni promet v mestu. Elektrarna misli, da bo morala zapreti še več elektrike, zato je apelirala na vse odjemalce, naj kolikor mogoče varčujejo z njo. Unija, ki zahteva 18 centov na uro priboliška v jaer^'je postavila okrog elektrarne piketne straže. Na stavki je samo 110 delavcev in uslužbencev in sicer spadajo obratovalni inženirji k uniji AFL, utilitetni delavci pa k CIO. Kompanija pravi, da ne bo mogla pričeti s pogajanji, dokler se ne ugotovi, katera unija bo govorila za večino delavcev. Pittsburgh, Pa. — Unija delavcev pri elektrarni Duquesne Light Co., ki je že dva tedna na stavki, je včeraj izjavila, da je predložila nove pogoje kompani-ji. Department trgovine v mestu so včeraj ddprle in dobivajo elektriko od generatorjev, ki so jih postavile individualno za vsako trgovino. -o-- Ga že ni še dodobra poznala Port Washington, Wis.—Neko dekle je prineslo v tiskarno delat poročna vabila. Čez par dni jih je prišla iskat. Toda se je kmalu vrnila nazaj ž njimi in natihoma povedala tiskarju, naj napravi druga. Pokazala jih je namreč ženinu in ta ji je povedal, da je njegovo ime Frank in ne Charles, kot tiskano na vabilih. j NADŠKOF JE OŽIGOSAL SODNO OBRAV-jNAVO V ZAGREBU New York. — Newyorski nadškof, kardinal Francis Spellman je označil sodno obravnavo pro-' .ti nadškofu Stepinacu v Zagrebu kot da jo vodijo "satanski 1 priliznjenci Sovjetije," ki so te-! kom te obravnave pokazali, da se ravnajo po perfidnem vzorcu ! komunističnega brezboštva, barbarizma in suženjstva." noviTrobovi Johana Mele Po težki bolezni je sinoči ob 9:45 umrla v St. Alexis bolnišnici Johana Mele roj. /Svete, 1 stara 69 let,. Družina stanuje ( na 6806 Bonna Ave. Doma je ] bila iz Kamnika, fara Preserje. J Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba in f drugo bomo sporočili jutri. Angela Rud man . ( Danes se vrši pogreb mate- , re-pionirke Angele Rudman ] roj. Popovič, ki je umrla v petek večer na svojem domu, 1395 j E. 25. St. Bila je stara 74 let c in vdova po Nikolaju, ki ji je j umrl leta 1939. Zapušča 7 si- s nov : Petra, Pavla, George, Da-nieia, Josipa, Ernesta in Kar- l la. Bila je članica dr. 21 HBZ. j V Anaconda, Montana, zapu,- r šča brata Johna. Pogrbe je da- r lies ,oo 9 :30 v cerkev sv. Nikolaja pod vodstvom pogrebnega u zavoda A. Grdina in Sinovi. v Frank Maras s Po dolgi bolezni je umrl v ^ mestni bolnišnici rojak Frank 8 Maras, stanujoč, na 3488 W. 11 63. St. Star je bil 56 let in do- k ma iz Pevme pri Gorici. V ^ Ameriko je prišel pred 26 letii. Bil je član dr. Nanos št. 264 SNPJ in društva Soča št. 26 c SDZ. Zapušča soprogo Valentino roj. Trzar in hčer Nenina L Jablonski, v starem kraju pa i sestri Matildo in Jožefo ter več s sorodnikov. iPogreb bo v četr- p tek zjutraj ob 9 iz Sustarjeve- j ga pogrebnega zavoda v cerkev s sv. Bonifacija ob 9:30 in na St. e Mary'« pokopališče pod vod- j stvom Louis Ferfolia. v -o- Se mu je res zdel nekam znan Muskegon, Mich. — Willia-rau Johnsonu je bil ukraden k avto. Ker ni mogel drugače d domov, se je ustavil ob cesti in d z roko dajal znamenje motori- j ,stom, naj bi ga kateri pobral, j i; Res je eden ustavil. Ko je Wil-'n , liam stopil v avto, je videl, da j ;je to njegov ukradeni. Potem p ;se je pa vnela vroča debata, bi l i človek mislil. r Samo majhen nesporazum je bil pri tem Harry Milsten, 976 E. 105. St. v Clevelandu je najel nekega moškega, kateremu mu je naročil, naj v njegovi odsotnosti krmi 66 puranov. Da bo, je ta obljubil. Ko ne je pa Harry vrnil, ni bilo puranov nikjer. Toda po tleh je videl raztreseno perje od puranov in za tem sledom je šel, ki ga je pripeljalo naravnost v hišo prijatelja njegovega najetega delavca. Tam je našel zaklane in oskubene purane, pripravljene za v ponev. Naj-brže ga delavec ni razumel pravilno in se je hotel sam hraniti s purani, namesto da bi on purane krmil. Policija bo zdaj to ruztolmačila. -o- Trumana, (10 dolžijo rastočih cen in nemira v industriji Delavci bi bili na boljšem, če bi zahtevali manj, pravi unija AFL. Chicago. -»- Tukaj se vrši konvencija Ameriške delavske federacije- Kakih 600 delegatov zastopa 7,151,808 delavcev. Izvršni koncil unije je obdolžil predsednika Trumana in unijo CIO rastočih cen, ki so sledile zahte- STEPINACU SO DOVOLILI ZAGOVOR i Sodišče mu je dovolilo 22 j prič kljub protestu pro-sekutorja l j Zagreb--Sodišče, pred katerim se vrši obravnava proti nadškofu dr. Stepinacu, kije obtožen sodelovanja s sovražnikom, je dovolilo poklicati za pričevanje v prilog 22 prič, 14 drugih pa ne dovoli. i Ko je nadškofov zagovornik zahteval, da se mu dovoli pokli-' cati priče, ki bodo dokazale, da je imel nadškof govore, v katerih je napadal vlado Ante Paveliča in njegovih ustašev ter njih zločine, je državni tožilec odločno protestiral proti temu. Sodišče ! je pa ugodilo zahtevi zagovornika. Ta je tudi predložil dokumente, ki dokazujejo, da je bil, nadškof Stepinac odprto proti temu, da bi se nasilno spreobra-j čalo pravoslavne Srbe v katoliško cerkev. Državni tožilec je' rekel, da. so vse priče "notorični fašisti." # * 1 * Rim. — Papež Pij je izjavil z ozirom na obtožbo Titove vlade,' češ, da je zagrebški nadškof Stepinac nasilno "spreobračal IBrbe v katoliško cerkev,'' da je po cerkvenem pravu nasilno spreobra-čanje v katoliško vero prepovedano, torej dr. Stepinac kaj takega ni mogel delati. ——o- Če bi Amerika izgubila vojno, bi bili pa naši voditelji sojeni Detroit. — Ohijsld senator Taft je v tem mestu izjavil, da bi bili ameriški voditelji v zadnji vojni sojeni in morda obsojeni, če bi zavezniki izgubili vojno. Rekel, da je bilo 11 nemških nacijev obsojenih na vislice zato, ker je osišče izgubilo vojno. Ako bi bilo pa osišče zmagalo, bi bil pa predsednik Roosevelt in drugi voditelji obsojeni na smrt, je rekel Taft. ' : i Senator zagovarja princip, da nemški voditelji, ki so začeli vojno, še niso zagrešili zločina. Pač pa se lahko posamezne sodi za zločine, kot masne umore .po taboriščih in podobno. Toda po ameriškem principu ne more biti nihče sojen po statutu, ki je bil ustavrjen šle po zločinu, je rekel Taft. -o- Usmrčene nacije bodo pokopali v nezazna-movanem kraju Filadelfija. — Dr. Robert Kemper, ki je bil eden izmed sodnikov tekom sodni? obravnave proti 21 nemškim nacijem v Nuernbergu, je rekel, da bodo 11 nacijev, ki so bili obsojeni v smrt na vislicah, pokopali v neznanem in nezaznamovanein grobu. To pa radi tega, da fanatični na-cj"ji ne bi romali na njih grobove, ker je v Nemčiji danes še vedno dosti njih privržencev. --o- Dvomi, da bi mogli to žensko najti St. Joseph, Mo. — Policija je dobila naročilo, naj poišče neko žensko, ki je izginila z doma. Policija jo bo spoznala po tem, da ima brazgotino na desnem stegnu, so povedali do-Imači. Razne drobne novice iz j Clevelanda in te okolice ! Sorodnike išče— j Jordan Alojzij, D. P. Camp, JSpittal a Drau, Austria, bi rad zvedel za naslove sledečih svojih sorodnikov: Jera Uhernik roj. Zemič iz Zameško 3, obč. Škocjan, se nahaja menda v Pittsburghu, Pa.; Jordan Martin, Zameško 1, obč. Škocjan, sedaj prebiva menda v Chica-gu; Jordan Anton, Zameško 1, obč. Škocjan, prebiva menda v Clevelandu; Zamič Alojzij, Zameško 3, obč. Škocjan. Očeta išče— Mirko Trdin, doma iz Domžal, bi rad zvedel za naslov svojega očeta Janeza Bakovec, doma izstotam. Sinov naslov je: Mirko Trdin, 34 Pennbridge Villas, London W. II. England. h bolni"nice— Po težki operaciji v Mt. Sinai bolnšinici se je povrnila na svoj dom Mrs. Tofant, stanujoča tia .178]4 Neff Rd. Prijateljice io zdaj lahko obiščejo na njenem lomu. Ver obisk— Mrs. Johanna Preveč, doma iz Pod loža, po domače Miklava, je >rišla iz Chisholm, Minnesota, ;a obisk k svoji prijateljici Mrs. Frances Lekan, 1108 E. 77. St. Tukaj ostane par tednov. Dobrodošla v naši rneti-opoli. Vile rojenice—- Družini Mr. in Mrs. Albert Phillips, 1055 E. 147. St. so pri-itsle vile rojenice krepkega sineta, James Alberta. Mati in de-:e se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Mati je hči John Urankarjeve družine iz 884 E. 239. St., ki je zdaj že enajstič itari ata. Mr. in Mrs. Filips sta jostala pa zdaj prvič stari ata n stara mama. čestitke! )bisk— Včeraj je obiskala naše ured-lištvo Mrs. Jennie Peternel iz VIeadow Lands, Pennsylvania. Tukaj se nahaja na konvenciji Slover Farm Stores, ki se vrši v IJarter hotelu. Delegati iz 26 dr-šav so prišli na to važno konvencijo. demokratska seja— Prosi se vse člane Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu in vse druge, ki se zanimajo za x>novno izvolitev guvernerja Lauscheta, da se udeleže važne seje, ki se vrši nocoj ob 8 v Slovenskem društvenem domu na Rcher Ave. --o-- talijanska druhal i Gorici je napadla Slovence Gorica. — Zavezniške oblasti so dovolile Slovencem demonstracijo v Gorici prošlo nedeljo, [talijanska fakinaža je pa demonstrante napadla. Ob cesti, kjer je paradiralo kakih 2,000 Slovencev, se je nastavila italijanska mularija, ki je metala na demonstrante kamenje, nože in pokalice. Od 15 do 20 oseb je bilo ranjenih. Italijani so že prej dinamiti-rali železniško progo, ki vodi med Trstom in Gorico, da bi preprečili Slovencem obisk Gorice. Italijani so vpili; "Duce! Du-ce!" in "Viva L'ltalia!" Ni našel vode, pa je le zadovoljen Los Angeles.—Frank Knapp je najel delavct> da so na njegovi farmi vrtali za vodo. Vrtali so 190 čevljev globoko in privrelo je na dan — olje. N vam po višji mezdi. Koncil sicer ni z imenom omenjal CIO, toda to se je razumelo, ko je naglašal, "tiste unije, ki so zlomile plačilno lestvico, da so dobile 18'/oc priboljška, so krive rastočih cen." "Ako bi bile unije (CIO) voljne sprejeti manjši priboljšek pri mezdi ter prilagodile svoje zahteve zmožnosti plačevanja od strani industrije, bi bili danes na boljšem in na boljšem bi bili vsi ameriški delavci," se je glasilo poročilo koncila. Dalje trdi poročilo, da je Tru-manova administracija poravnala jeklarsko stavko s tem, da je dovolila višjo mezdo delavcem, jeklarnam pa dovolila višjo ceno produktom, kar je imelo uničujočo posledico za vso ekonomijo v deželi. -o- Avto se je zaletel v podmornico Miami, Fla. — Ko je neka ženska povedala na policiji, da se je s svojim avtom zaletela v podmornico, so se ji smejali. Pa je vendarle govorila resnico. Avto je podrl zidano ograjo ob obrežju in se zaletel naravnost v podmornico, ki leži tam še od prve svetovne vojne. a IV Jugoslaviji bo kmalu po cerkvi trdi Stepinac ce If flME^KftWDOMOVINA : BAROMI A^LANNruAGErONLVEIGN . . .^r^ZJ^ . SLOVENIAN MORNING UJ w LANGUAGE 0NLY__AMERICAN HOME NEWSFAFER No 1Q7 • ....... .....~ " .........." " ~ * .»»■■■- „ .I,,-,m, - v CLEVELAND 3., O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 8, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII TRGOVSKE POGODBE. -V zadnjem času je Jugoslavija sklenila več trgovskih pogodb c izvozu in uvozu raznega blaga lako je sklenjena pogodba z Nizozemsko za eno leto." Najvažnejše blago, ki ga bodo uvažali 12 Nizozemske je: barvilo, umetna svila, elektrotehnični izdelki, sanitetne naprave, stroji, kemikalije. Iz Jugoslavija bodo izvažali; Trd in mehak les, tanin za strojenje, rude, hmelj vino in sadje. S Švico JE BILA SKLENJENA PODOBNA POGODBA 22. septembra. V veljavo P* s 15. oktobrom in velja za eno leto; potem se lahko spet po-•ifa- Iz Švice bodo uvažali: stroje, zdravniške predmete, ani-inske barve in svičarsko govedo. Svica bo dobila iz Jugoslavije: les, sadje in vino. Zamešava bo. 100 dinarjev za osem švicarskih frankov in 60 centi-mov. PRVO SADJE V TUJINO. —i ] 'avn° Podjetje "Sadje" je po-1 salo iz Maribora prve pošiljke' v inozemstvo v začetku av- Pri "Enakopravnosti" bodo delali zgodovino Naša tovarišiča na St. Clair ju 'naša komunistično poročilo o Razpravi proti škofu Rožmanu. er igra škof v mišljenju "na-rednih" vedno veliko vlogo in ^ duhovščine sploh ne shaja-pravijo, da je ta napad zgo-jOvinskega pomena, že mogoče. 0 delamo reklamo za io "zgodo-branje, pa naj vendar 'kromno pripomnimo tole: Obravnava proti Rožmanu je a, kakor so jo hoteli komuni-l' in poročilo o obravnavi je .t ga hočejo isti komunisti. tJ°bene priče niso hoteli zasliša-• ki bi govorila za obtoženca, n zagovornik ni smel govo-1 za obtoženca, noben list ni Pisati v obrambo obtožen-pTo so komunistični procesi.' ri obravnavi sodniki zasmehu- iiu\° nvenavz°če, se norčujejo iz1 novščine, ki se ne more bra-j vltl> Plačano "ljudstvo" se dere j Re1:)odPoro sodnikovih opazk. Da ^iMi oblati obtoženca se v po-, B^^Jzpusti vse, kar bi govorilo! Razne najnovejše svetovne vesti lvo TAMPA, FLORIDA. — Tropični vihar, ki je pridivjal predi' zaliva, je zadel sinoči o polnoči zaliv Tampa v Flori-1 in T0t bil° naP°vedano- v teJ okolici sta- mesti St. Petersburg 1 Ško l ^mpa' Prva poročila javljajo, .da vihar ni prizadel posebne Sv ' Na tisoče prebivalcev je zbežalo od obrežja, ko je prišlo; aril& precj viharjem. &1. , CLEVELAND, O. — V Greater Clevelandu se je včeraj re-ra- riralo 57,000 volivcev, največ vojnih veteranov. Volivni urad nVUna> da je v okraju Cuyahoga zdaj več kot 631,785 registrira-1 n volivcev, kar je bilo rekordno število 1940. Sch STUTTGART. — Nemška policija je aretirala Hjalmara' ted ta' ministra ekonomije v Hitlerjevi vladi, ki je bil prošlii trii}11 opro^en vsake krivde vojnih zločinov od mednarodnega ^estna vlada je določila ta teden Posebno pažnjo proti ognju je , .Velandski župan Tom Burk tobj 1 teden od 6l do 12, ok" katJ^-kot posebne dneve, tekom isvef, IlaJ bi vsak meščan po-Cgjj-1 Posebno pažnjo proti slo ] i V Clevelandu je bilo pro-lov Gt° mn°g° oseb žrtev poža-mnogo jih je bilo pShablje-' 10. mnogo lastnine je zgorevaj "ato nar°ča mestna vlada,' C'lriejj^k Pomaga pri tem, da se Hegj.^^oiikor mogoče to strašno toiiu ki zahteva vsako leto' llCo žrtev. I Požarna bramba bo tekom tega tedna vodila podučevalno kampanjo za preprečitev ognja in sicer po radiju, literaturi in raznih demonstracijah. S tem bo ognjegasni oddelek podučil (ljudi, kako je rabiti gasilsko pripravo in kako se je obnašati v času požara. Mestna vlada prosi časopisje, radijo, šole, industrijske in de-1 lavske organizacije naj pri tem >' pomagajo, da se ljudi v tem pra-I vilno poduči. Zagreb. — Ko je državni tožilec končal s čitanjem obtožnice napram zagrebškemu nadškofu dr. Stepinacu, je povzel ta besedo. S prstom je žugal sodnikom ter izjavil, da če imajo komunisti pravico boriti se za svojo materialistično teorijo, da "imamo tudi mi pravico boriti se za krščanstvo." Nadškof je govoril v svojo obrambo 48 minut ter je bil med tem časom ponovno prekinjen od podivjanega občinstva, ki se ga je trlo v sodni dvorani. Nadškof je pred sodnijo izjavil, da Titova vlada terorizira cerkev, rekoč: "Niti en katoliški škof ali duhovnik ni varen svojega življenja, ne ponoči ne po-, dnevi." | vi govorite o svobodi vere v Jugoslaviji," je izjavil dr. Ste-' pinac pred sodnijo, "in da take svobode ne uživa nikjer drugje. Jaz pa trdim, da ste umorili ve-' liko število duhovnikov, katere bi bili sicer lahko zaprli, ne da bi jih bilo treba pobiti. Narod vam tega ne bo nikoli odpustil in izjavljam, da večje sramote v tem oziru ni bilo nikjer drugje na svetu." Nadškof je tudi izjavil, da nima Titova vlada nobene pravice soditi njegovih dejanj do leta • 1945. "Ne samo, da nima cer-i kev v Jugoslaviji nobene svobo-i de, ampak bo tudi kmalu popol- • noma zatrta," je izjavil nadškof pred sodnijo. * * * London. — Angleška vlada je ; prejela od kardinala Griffina, , westminsterskega nadškofa apel, naj bi intervenirala pri jugoslovanski vladi v prilog nadškofu Stepinacu. * •» * Vatikan. — Vatikanski radio je poročal, da so se začeli Zagrebčani v takem številu zbirati po cerkvah, da bi molili za svojega nadškofa Stepinaca, ki ga je Titova vlada obtožila veleizda-je, da je policija prepovedala zbiranje pred cerkvijo več kot 5 osebam. Radio je tudi poročal, • tla se vršijo aretacije katoliških j duhovnikov po Jugoslaviji kar I naprej. | AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 8, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVBC, Editor) 6117 St. Clair At«. HEndenon 0628 Cleveland 3. Ohio _ Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NARO0NINA: Za Ameriko na leto $7.00; n Cleveland in Kanado po poiti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pofitl pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; u Cleveland in Kanado po poAtl četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00, Četrt let« $2.50. _ Pmmwm Itevllica »tirne 6 centov. _____ SUBSCRIPTION RATES: United Btate« $7.00 par year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. 8. $400 for S month«. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 0 months. U. 0. $2.60 Axr S month*. Cleveland and Canada by mail $2.75 for S months. Cleveland and auburtM by Carrier $7.00 per year. $4.00 lot S months. 12.50 for 8 months. Single ooplca 5 cents each. Entered u second-das« matter January 8th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187». ________ No. 197' Tues., Oct. 8, 1946 Amerikanec svari pred komunizmom J. Edgar Hoover, načelnik FBI, dobro ve, kaj se dogaja danes v Ameriki. Če je komu to znano potem je njemu, ki dobiva poročila od tisočerih svojih agentov in iz drugih virov. Ko je oni dan govoril pred konvencijo Ameriške legije v San Franciscu ter izjavil, da se zgrinja nad Ameriko megla komunizma, so zbudile njegove besede splošno pozornost po vsej deželi in tudi izven nje, JKar je Mr. Hoover takrat izjavil, je tako važno, da ni več kot prav, da njegove besede ponovimo in je dobro, da bi si jih vsak pravi AME-RIKANEC vtisnil globoko v spomin. Rekel je: "Zadnjih pet let so zarezali ameriški komunisti najbolj globoko brazdo v nase ; narbtjno življenje. Komunisti so znali izrabiti našo popustljivost in si znali poiskati našo "Ahilovo peto." Ameriška legija zastopa, silo, ki ima v sebi moč in zmožnost, da razkrinka hinavščino in brezobzirnost tega "izma," ki se je vtihotapil v naše narodno življenje. "To"je zadeva samoohranitve. Veterani, ki so se borili za Ameriko, bodo med prvimi, ki bodo občutili in trpeli, če bo komunizmu uspelo izvršiti svoje diabolične namene ter uničilo ameriški način življenja. "Taktika "deli in podjarmi" ni izumrla s Hitlerjem, to so si privzeli zdaj z veliko spretnostjo ameriški komunisti s svojo strategijo: vrtaj odznotraj na ven. Njih propaganda, skrbno zasnovana in vestno izvrševana, je bila vržena sko-ro v vsako fazo našega narodnega življenja. "Fakt, da šteje komunistična partija v Zed. državah samo 100,000 članov, je uspavala mnoge Amerikance v napačno brezskrbnost. Mene ne bi prav nič skrbelo, če bi imeli opravka samo z 100,000 komuisti. Toda komunisti sami se b-ahajo, da je za. vsakega člana njih stranke 10 drugih pripravljenih delati za stranko. To so,.njih sateliti, njih sopotniki in tako zvani progresivci ter navidezni liberalci. "Znali so se vriniti v pozicije, kjer par komunistov kontrolira Usodo stotin, ki se radi pustijo voditi, ali pa so bili omamljeni v poslušnost in ubogljivost drugih. "Povprečen ameriški delavec je lojalen, patriotičen in poslušen zakonom. Hoče imeti varnost za svojo družino in zase. Toda v nekaterih unijah se znajde članstvo med komunističnimi kleščami, katere drži v rokah par voditeljev, ki so znali članstvo z ustrahovanjem ali vabljivimi besedami upokoriti. Komunistični delavski voditelji so znali čakati na priliko in čas, da so dobili iz svojega komunističnega glavnega stana navodila. Dostikrat se je odlašalo z resolucijami, dokler so prišla taka navodila in mnoge stavke so bile preložene, dokler ni bila na razpolago podpora komunistov. "Vpliv komunizma se je znal vriniti v nekatero časopisje, revije, knjige, radio in v filme. Znal je priti celo v nekatere cerkve, šole, kolegije in celo v bratske podporne organizacije, ne sicer z odobren jem dotičnega članstva, ampak navzlic njih. Veseli me pa reči iz mojega opazovanja, da se komunistom ni posrečilo vriniti se v Ameriško legijo. Prepričan sem, da bo vaša pažnja nadaljevala, da v vaših vrstah ne bo prostora za zahrbtne, izdajalske komunistične raz-dirače. "Mi se naglo bližamo času, ko bi moral lojalen Ameri-kanec rad stopiti naprej ,da ga bomo lahko šteli. Ameriška komunistična stranka kljub svoji trditvi ni politična partija! Komunistivna stranka v tej deželi ne deluje za splošni blagor vsega našega naroda — dela proti našemu narodu. N;ji ni mar delovati za skupno obrambo. Njen namen je vkovati Ameriko v verige ter jo spremeniti v brezbožni, komunistični n^ein življenja. "Ako bi bila komunistična stranka politična organizacija, bi se moglo z njenimi člani pogovoriti pametno. Toda komunisti so stranka intrigantov, ki meji že na fanatizem. Ne pozna nobenih mej dostojosti. Komuisti bi prodali Ameriko za vsak denar, če bi to skužilo njih namenom: uničenje rlaše tako negovane svobode. "Ne dajmo se več zapeljevati z njih zvito propagando ter goljufivimi pridigami o svobodi. Oni hočejo samo doseči svoje cilje in če bi dobili enkrat nad nami oblast, bi bila svoboda za Amerikance samo še — spomin nanjo. Tisti, ki hdčejo provocirati predsodke in razdražiti javno mnenje proti naši formi vlade, so v škodo vsaki postavi in redu, ki garantirata in varjeta pravice naroda. "Mi, ki smo od te generacije, smo zrli nasproti v Ameriki dvema sovražnikoma: fašizmu in komunizmu. Oba sta proti veri; oba sta nečloveška in nizkotna. V resnici se razlikujeta samo po imenu. Komunizem je zaplodil fašizem in fašizem je rodil komunizem. Oba sta ravno obratno, kar uči ameriška svoboda in demokracija. Ako želijo imeti narodi drugih dežel komunizem, naj ga imajo, pustimo jim ga, toda v Ameriki pa ni in ne sme biti prostora zanj. "Hitler, Tojo in Mussolini, nositelji fašizma, so bili strti na bojnem polju. Vsi tisti, ki so za ameriški način življenja, se morajo dvigniti ter poraziti rdeči fašizem v Ameriki s tem, da se posveti nanj z javnim mnenjem ter da si zgradimo ob: ambo zavedne dostojnosti, skozi katero komunizem ne bo mogel prodreti." ?»♦♦* »mm»11m r» m rt beseda iz naroda Lepa hvala! tfyiwtrmnw i>Mwrtmni HHIIMUI "zločinih" in "izdajstvu" škofa Rozmana ter tisto obsodbo. Imenitno je v uredniškem članku v A. D. pod naslovom "Križaj ga" povedano o tej obsodbi nad škofom. Kdor je bil dosedaj tako za luno, da je vrjel našim ameriškim partizanom, je moral zdaj sprevideti, kako po krivici se je dolžilo škofa Rozmana zločinov, katerih nikdar storil ni. Pisatelj članka je upravičeno primerjal obsodbo nad škofom, ob sodbi Pilatovi, ki jo je nerad izrekel nad nedolžnim Gospodom, a izrekel jo je četudi prisiljen ter si umil roke —. Zdaj vidimo, da tudi jugoslovanski komunisti niso mogli nič Peninsula, O. — Ker sem videl, da ste bili farani od sv. Vida tako zainteresirani v naš jesenski festival v Peninsula, Ohio, zato vam moram z veseljem poročati, da smo imeli jako lep uspeh v veliko veselje faranov naše fare žalostne Matere božje. Mi, tukaj v Peninsula, znamo ceniti vašo prijaznost, prijateljsko razpoloženje, kooperacijo in potrpežljivost, katero ste nam pokazali ta dan. Vsi, ki ste bili tukaj 15. septembra, ste lahko sami videli s čem in kako ste nam pomagali in prepričan sem, da ste vsi zadovoljni, ko ste videli, da ste svojim novim prijateljem — faranom fare žalostne Matere božje nudili tako izdatno pomoč. Moji farani tukaj sedaj vedo tudi o fari sv. Vida in poznajo farane kot svoje prijatelje. Kljub temu, da vam ne moremo dosti povrniti, se farani fare žalostne Matere božje pridružujejo meni in vam tem potom z mano vred izrekajo najprisr-čnejšo zahvalo s željo, da vas Vsemogočni blagoslovi in vam poplača za vse, kar ste storili za nas. Hvala lepa. Father Andrey. -o- Pokojni Frances Tavčar v spomin Cleveland, O. — Ob zatonu meseca septembra mi splavajo misli nazaj na ravnokar minule težke dneve, ki so pustili neizbrisen sled družini mojega brata, John Tavčarja, tajnika Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., kateremu je umrla ljubljena soproga 22. septembra. Besed mi nedostaja k opisu občutkov nemile usode, ki sega s kruto roko v posamezne družine; vem le predobro, da iste ne morejo nadomestiti prerane izgube blagopokojnih — nikjer . . . Tebi dragi Ivo in Tvoji družini izrekam iskrene simpatije; cenjenim prijateljem in znancem, ki so poslali krasnega cvetja h krsti moje svakinje in skušali tolažiti v globoki žalosti prizadeto družino in sorodnike, pa iz dna srca tudi jaz pošiljam svojo zahvalo! Tebi, draga moja Fannie, pa te skromhe vrstice v zadnji pozdrav : Ko zlatorumeno listje jesensko šepeče uspavanko tam ob gomili — vedi, da z dihom njegovim pre-lestnim sanja mi duša o Tvoji vrlini. . . Zvesta soproga in mati ljubeča, najlepši je lavorjev venec pač ta; spletla ga v srčni ljubavi za dom si. . . svet naj Te čisla, za vzor svoj ima! Sladko počivaj v ameriški zem- Iji, šopek ljubezni poklanjam Ti v dar! Vsa Tvoja dobrota, besede iskrene . v časten spomin bodo — na Te —vsikdar. Pepca Praust. Vsi pridejo na vrsto Kdo vsi? Vsi dbori škof je, duhovniki in res še značaj ni katoličani v Jugoslaviji, vsi pridejo na vrsto — pred rdeči tribunal, da jih sodi kot "izdajalce." Seveda, seveda ljubi moji "tudi katoličani," ki še verjamete komunistom, da so vsi tisti katoličani, ter duhovniki z škofom Rozmanom vred "izdajalci," ker so se umaknili pred satanskim komunizmom. Zdaj smo imeli priliko citati o najti, nobene krivde nad ljub-; ljanskim škofom. Tako velik tako odličen ni bil škof Rožman še nikdar pred našim narodom ter pred vso javnostjo sploh, kakor je danes, ko mu komunistični tribunal ni mogel dokazati nobene krivde: živel metropolit Slovenije! Mnogi niso nikdar dvomili nad škofovo iskrenostjo in poštenostjo, da je bil prvovrsten Slovenec, pa tudi prvovrsten duhovnik; obsodba nad njim potrjuje, da so bili na pravem, do-čim so bili tisti, ki so vrjeli ameriškim in starokrajskim partizanom v veliki zmoti. Ali bodo zdaj spregledali? Nekateri pač vsi pa ne, ker so že preveč za slepi j eni od komunistične propagande. Nas pa od srca veseli, da nad škofom rdeči tribunal ni našel nič smrti vrednega kot ni našel Pilat pri Gospodu. Ko je šel v pokoj nikdar pozabni, zdaj že pokojni nadškof Jeglič, smo mislili, da takega izlepa ne bo v škofijski stolici ljubljanski kot je bil Jeglič, ki je pa dobil v Rožman a sebi popolnoma vrednega naslednika. Zdaj smo prepričani, da, is nadškof Jeglič, ki je živel in umrl kot svetnik, izbral izmed najboljših najboljšega. Ni Jeglič zastonj molil in prosil Boga, da mu da dobrega naslednika. Kakor zdaj čujemo, se na rdečem tribunalu niso nič spomnili tistega kako je škof Rožman iz gole uljudnosti segel v roko nemškemu generalu in so te slike razpečavali delegatom KSKJ v Pueblo, da s tem pokažejo kak "zločin" je storil škof Rožman. Pametnim in vsaj primerno olikanim ljudem se vidi ta stvar naravnost neumna, ko se predo-čuje škofa, ko iz uljudnosti podaja roko nemškemu generalu, ter se ga radi tega dolži izdajstva. Ravno tukaj so se glavarji Sansa pokazali, da nimajo pojma niti o osnovni oliki. Uljudnost je vendar lepa čednost. Vsaj do danes je to velja 10. Zato, ker je škofu ljuden, je "izdajalec." Kako se sansovci smešijo! Nas doma v ljudski soli so uči 11, da moramo vsakega pozdraviti z lepim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus? ali podobno in se pri tem seveda še odkriti, pa bil to še tako nadložen berač na cesti; ako kateri ni tega namenoma storil, je bil potem v šoli kaznovan. Tako so nas učili doma in niso delali pri tem nobene izjeme, pa srečaj duhovnika, orožnika, prosjaka ali kogarkoli. Tu se pa spodtikajo nad tem, ko je škof segel v roko generalu. in taki kot so pri Sansu nas bodo učili? Adamič, Kuhel, Kristan in vsa njih žlahta naj se sami prej naučijo primerne olike in manire. Vsa čast škofu Rožmanu! Nad njim se danes izpolnjujejo one evangeljske besede "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene za-sramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnjivo govori- li. Veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih" —. škof Rožman in mnogi duhovniki in lajiki, ki so ostali zvesti veri in Cerkvi, so morali bežati, a dosti pa jih je padlo od komunistov pobitih širom Slove- nije in Jugoslavije. Kateri pa še niso prišli na vrsto, pa pridejo. Zdaj je na vrsti zagrebški nadškof dr. Stepinac ,ki ni ne prvi ne zadnji, kajti za njim pridejo še drugi, prej ali slej in to vsi, ki so ostali še zvesti veri. Ker se je ljubljanski škof umaknil pred komunisti, so dejali "še katoličani"; Ja nekaj je že moral napraviti, ko je bežal; doma naj bi ostal. Tako! Kaj je pa zagrebški nadškof napravil? Tudi nič protipostavnega kot ni ljubljanski in vendar je tudi zagrebški nadškof obtožen in pride pred komunistični tribunal. Menda ja, saj drugače pa bi ne bili sto procentni komunisti tam v Jugoslaviji, če bi tudi zagrebškega nadškofa ne postavili pred sodišče. Kakšni Stalinovi služabniki pa bi bdli, ako ne bi tega storili? Najprvo vladika ljubljanski, zatem zagrebški, potem pridejo pa še drugi, vse do zadnjega delavca, ki je še zvest katoliški Cerkvi. Pa se bodo še dobili ljudje, ki bodo rekli, da se vera v Jugoslaviji ne preganja. Saj se bolj preganjati sploh ne more, kot se. Saj jo ni tako preganjal niti cesar Neron in njegovi nasledniki rimski cesarji; jo niso tako niti Huni, ne Tatar-jl in ne Turki kot se to dela v Jugoslaviji. Vse kajpada po ruskem, oziroma sovjetskem mu-štru. Kakšne "zločine" bodo zdaj našli nad zagrebškim nadškofom se že lahko naprej ve: kar bodo svetovali v Moskvi, ki je Meka vseh pravovernih komunistov; tam bodo že "svetovali" pa morda tudi narekovali "zločine" za nadškofa. Gotovo ne bodo pozabili povedati, da je nadškof Stepinac silno nevaren "demokraciji." Kdo ve, ali ima kak hrvatski "sans" tudi kake slike, ki bi predočevale nadškofa, da koga iz uljudnosti pozdravlja in bi ga zato označili kot "izdajalca." Le to se mi zdi, da Hrvatje le niso tako hudobni pa neolikani, kot so nekateri pri slovenskem Sansu. Stopnjema bodo komunisti li-kvidii-ali svoje nasprotnike, v prvi vrsti pa se ve katoličane, pri tem pa razkristjanili mladino, kakor beremo v Ave Mariji pod naslovom "Skrbi škofa Rozmana," kjer pove, kaj vse se dogaja tam v "svobodni" Jugoslaviji. Tudi v privatnih pismih nam dosti povedo, kaj se godi tam. če bi človek od prej ne poznal oseb, ki to pišejo, bi ne mogel verjeti. Res sp nekaterim dobro godi, pa komu? Komunistom, pa nobenemu drugemu. Drugi pa trpe kot doslej še ni bilo slišati, žal, da pisem ni mogoče objaviti, če jih ne objaviš z imenom pisca, ti porečejo: to je laž! Kje je ime? Pa povej ime, ga bo že jutri, ko izve zloglasna OZNA, proglasila kot izdajalca in likvidirala. Pa si pomagaj. Pa se bo dobila kaka brumna oseba, pisala v Jugoslavijo, kakemu partizanu ali pa simpatičarju, za pojasnilo, če se vera res preganja. Odgovor od takih bo, da se ne preganja. To seveda mora v javnost in ljudje temu nasedajo, pa verjamejo. Jaz pa pravim tole: Ljudje, ne vrjemite takim čenčam.-Ali vam ni dwolj jasen dokaz proces proti škofu Rožmanu, ali vam ni dovolj jasno to, da pride pred sodišče nadškof Stepinac, ali vam ne povedo dovolj duhovniki in pa vaši rojaki, kaj so trpeli in kaj trpe1. Ali vam ni dovolj jasno vse to kar se godi, in vedite, da se bo še godilo/dokler vsi ne pridejo na vrsto. Pa lahko enkrat še tudi vi, ki danes krivo sodite škofa Rožmana in pa vse ostale begunce, ki trpe po nedolžnem. Vzdramite se pa z denarjem pomagajte Ligi katoliških Slovencev, .partizanskim čenčam pa ne verjemite. Jože Grdina. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) ko kot so in ne kot jih slika jugoslovanska propaganda: "Gospodarske) se dežela navidezno popravlja. Prehrane je dosti, cene padajo. (Jabolka na štajerskem so po 1 dinar kilogram). To pa ne pomeni, da imajo vsi vsega dosti. Ravno narobe; revščina je velika, ker primanjkuje denarja, čie bi bilo malo več denarja, bi bilo takoj vse blago razprodano. Vidi se jasno tole: Titovska politika gre (po ruskem vzorcu seveda) za tem, da dvigne kupno moč dinarja, ustvari navidezno obilje blaga in nizke cene. Vse to pa s tem namenom, da z ozirom na navidezno obilje blaga upraviči izvoz. Torej tipičen "Hungerex-port" (izvoz v lakoti), kot so ga pred vojno uganjali Rusi. Dvigni produkcijo, zmanjšaj ljudem dohodke, da produkcije ne bodo mogli pokupiti, potem pa izvažaj "odveč" blago. Tak izvoz seveda ne pomeni domačega bogastva, ampak domačo revščino. Mogoča je seveda taka gospodarska politika samo v totalitarnih državah, kjer nihče,ne sme kritizirati vladne politike, če je še tako lačen." PARNIKE DVIGAJO. — Jugoslovanski korespondenčni državni urad "Tanjug" poroča, da je reševalni oddelek jugoslovan-slje mornarice dosegel nov uspeh pri dviganju parnika "Hercegovina," ki je bil potopljen v zadr-skem pristanišču, že prej je isti oddelek rešil dva največja jugoslovanska potniška parnika in sicer "Zagreb" in "Split." CESTA BEOGRAD-ZA-GREB. — Poročajo, da hočejo čim prej modernizirati cesto Beograd-Zagreb, da bo kos vsakemu riiodernemu prometu. JUŽNO A.F RI SKI RDEČI KRIŽ je poslal v Jugoslavijo štiri vagone blaga. Med darovi so oblačila, obutev in živila. Razdelili so blago med dijaške organizacije. Vse dijaške 'organizacije v Jugoslaviji so kontrolirane od komunistov. Potem vemo, komu je izkazal nehote posebno uslugo južnoafriški Rdeči križ. RJAVI HROŠČ je po poročilih listov napravil letos veliko škode v kamniškem okraju. POPIS STANOVANJ. — V Ljubljani so izvršili v dneh od o. do 10. avgusta nov popis vseh stanovanj v mestu. Pravijo, da je to bilo potrebno zaradi pravilne razvrstitve ljubljanskega prebivalstva. Za popis so uporabili posebne obrazce. Za pravilne podatke je moral jamčiti stanovalec in hišni lastnik ali upravitelj. Ta popis je čisto v redu za komunistično državo, kjer o -vsem odloča država; tudi o tem, kje se sme kdo naseliti. Ni pa seveda prav nič v zvezi s kako svobodo, katero oznanja Titov režim celemu svetu. PLANINSKE KOČE OBNAVLJAJO. — Obisk planin je bil v Sloveniji predzadnjo vojsko zelo velik. Slovensko planinsko društvo je imelo planinske postojanke, večje in manjše koče, kjer se je mogel turist oddahniti in kjer je mogel tudi prenočiti, po vseh va/žnejših planinskih točkah. Značilno je, da se sedaj piše, da te koče obnavljajo. Tako so obnovili češko kočo nad Jezerskim koncem julija s posebno slovesnostjo. Veliko večino planinskih koč so uničili partizani sami med vojsko. Tako so uničili vse planinske postojanke v Triglavskem pogorju razen dveh. Ko so jim to očitali, so odgovarjali, da bodo morali Nemci vse to znova pozidati. Danes mora Slovenec sam popravljati, kar je partizanska neumnost uničila. Mnogo tako imenovanega obnovitnega dela mora danes narod delati, ker je komunizem uničeval, da bi podžigal komunistično revolucijo. Uničevali so šole, prosvetne domove, električne inštalacije, cele vasi. Danes nič ne popravlja Nemec. Delati mora za komuniste narod sam. Tak je velik del obnove, o kateri se toliko piše. Tako je tudi s planinskimi kočami. ............MIHIH Če verjamete al' pa ne iiMimmiiiiiiiin In tako je prišlo, da sem nekega pridnega dopoldne zaslišal naše Ančke mili glas v sobi pred mojim uredniškim svetiščem: "Mr. Grdina, stopite malo k našemu uredniku, bi vam rad nekaj povedal, ali kaj." "O, tako, tako," sem nato zaslišal Tonetov dopadljivi glas, "no, ja, bom pa stopil k Jakatu, saj imam ravno nekaj časa." I" ker je od tam pa do mene, P° ameriško računano, natančno 7 korakov, sva se z Mr. Grdino v tistem trenutku tudi že gledala' iz obličja v obličje, eden bolj sladak kot drugi, kakor se to spodobi med starimi prijatelji, kadar niso ravno v vojnem razpoloženju. O, ja, sva tudi midva s Tonetom že vlekla, kakor junca-novaka v jarmu — vsak v svoj0 stran, pa vselej prišla spet nazaj v prijateljske odnošaje. Tudi razbijala sva že s pestmi po kandru, hoteč s tem dokazati Vsak svojo namero, da so kal" štilčki poskakovali in se je lesena miza bridko pritoževala nad takim nasilnim ravnanjem, tega vendar ni zaslužila. Pa sv» ne kasneje kot 24 ur zatem zopet delala za skupno stvar, k°t bi ne bilo med nama nikdar n^1 cahna kakega diplomatskega ne-sporazuma. Sva oba take sorte, da vzkipiva kot mleko v piski-11' čez 5 minut pa ne veva več, f1 kaj je prav za prav šlo. Saj J® bilo grdo od mene, ki sem nekaJ manj časa na svetu kot Tone, d® sem se mu postavil vnic, ko vendar vem, da b'i on najraje ves svet pritisnil na svoje veliko srce in bi bil najraje vsemu svet11 birmanski boter z vsemi najlepšimi odpustki, ki bi jih mogel nakupiti. Zato pa, ker ima v mislih vedno samo koristi svoje' ga bližnjega, ne more zapopast1' zakaj se tega nekateri tako z vso ihto branijo, in zato ni čudno, če včasih malo zaropota, Pa ki pri tem ne misli nič hudega. S pripravnim dobrim jutron1 sva se pozdravila, najprej ugasla, da kaže lepo vreme in koJ1' štatirala, da je vse zdravo in zadovoljno. Kakopak, saj se tak° šika, kadar človek ne ve PrtlV' kako bi zastavil besedo. Pohvalil sem Grdinova podjetja, P°* sebno krasno novo poslopje prodajalno s pohištvom, n°v° kegljišče ter omenil, da bo noV efesnim očesom nisem priplaval v Ameriko prežgani župi, sem takoj ve ' da sta si z brezžičnim brzojavo rekla: ali jih vidiš, 'kako si k dita in drug drugemu skusata j dokazati, kako strašno da s I potrebna počitka, šur! \/a£rto za pošiljatelje denarja prekofmorja Kraji, kamor se zdaj lahko pošlje tuja valuta, so se zvišali v številu in American Express služi vsem. 36 predvojnih uradov že posluje v inozemstvu. Zanesljiva in svetovna American Express postrežba vam da preprost in varen način pošiljanja denarja v tujino po zmerni ceni z izbiro pošte, zračne pošte ali kabla. To je važno za vas, ker zdaj kot nikoli prej potre bujete pripomočke American Express za pošiljanje denarja, da doseže vaše drage v redu. To postrežbo lahko dobite na vsakem uradu A mer ican Express, Railway Express uradih ter v tisočih pod agencijah in bankah po vseh Zed. državah. American Express Foreign M&mittances Pridemo iskat ZASTONJ kamorkoli v mestu POZOR! Mesa primanjkuje, toda mi vam damo najboljše delo, najhitrejšo postrežbo na vašem radiju, pralniku, ledenici, čistilcu in drugih potrebščinah, ki potrebujejo poprave, v naši, na St. Clair Ave. najfinejše opremljeni popravljalnici. Pokličite nas, vam damo proračun zastonj. MALI ELECTRIC 6902 St, Clair Ave. EN 4808 Razpeljemo po mm mesfy ZASTONJ | SIEVE F. PIRNAT 1 6516 sr. CDAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO i POŠILJA DENARNA NAROČILA v eyropxske države; vse .poSiljatve so ~ ; jamčene. S S PRODAJA ZABOJE za obleko in cIuiro ter sprejema pakete in vse po- S trebno uredi za odposlati v stari kraj. 5 : VRŠI URADNDE NOTARSKE POSLE, kamor se cenjeni rojaki vedno i lahko zaupno obrnejo za točno in vljudno postrežbo. 5 STEVE F. PIRNAT 'niiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiittiiHiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiii^f Za hišna dela Delo dobi ženska za hišna de-' la, za vsak dan, ali samo nekaj dni v tednu. Dober dom, lahko delo in dobra plača. Naslov izveste v uradu tega lista. (197) Delo dobi na farmi Išče se delavca, da bi delal j na farmi. Mora biti sposoben za vsako delo. Plača po dogo-! voru. Dobra hrana, dom in I stalno delo. Naj se zglasi pri Frank Kapina, 481 E. 152. St., Cleveland, O. in sicer od 3 do Pomagajte Ameriki, kupujte 4:30 popoldne. (197) Victory bonde in znamke. i^i-njrmjxnjTJTJTTi^ Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) DEKLETA IN ŽENE! Za line Sterling suknje, sute ali kožuhe, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na Will-Call, pokličite BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. ENdicott 3426 V BLAG SPOMIN PIIVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRE NO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Matija Urankar ki je v Bogu zaspal večno spanje 8. oktobra 1945. Eno leto v hladnem grobu soprog in oče že počivaš, toda v sredi našega srca, Tvoj dragi spomin vedo živi. Tihe solze nam silijo v oči, ker Te več med nami ni, k Rogu prošn je pošiljamb, da srečen si zdaj nad zvezdami. v Žalujoči ostali: JOSEPHINE, soproga; MATTHIAS, sin; JOSEPHINE m DOROTHY, hčeri, Cleveland, O., 8. oktobra 1946. Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem (Piše Jeseničan Albin Gaser) Ker tedaj še niso upali javno pobijati teh ljudi, ker jih je javnost poznala kot dobre poštene Slovence in zavedne Ju-goslavane so to storili na sledeči način. V decembru 1941 so poslali k odstavljenemu slov, županu odposlanca —komunizmu blizu stoječega voditelja Jugoslov. strokovne zveze, tov. del. Al. Pukšiča z vabilom, da pristopi O. F. Zahtevali so tudi naj denar, katerega on zbere, oddajo skupini blagajni. Prvo kot drugo je odklonil iz gori navedenih razlogov. Opozoril je tudi Pukšiča, da naj bo previden in naj se ne zanese na komuniste. Pukšič mu je hotel imenovati imena sodelavcev v O.F., kar je pa vabljeni odklonil z motivacijo, da ne mara vedeti za nobeno ime, kar bo vsa stvar prišla sigurno na dan in on noče dati nobene možnosti komunistom, da bi ga mogli ob dolžiti, da je koga on izdal. Prve dni januarja 1942 je bilo obsojenih na smrt in v Begunjah postreljenih od Nemcev več mladih pobičev starih od 16 do 18 let. Grozno so jih mučili Nemci med zasliševanjem. Posebno Okrožnikovega iz Ja-vornika so strahovito pretepali. Tem fantom je pa Pukšič na sejah natančno poročal o vsem tudi o razgovoru z županom. ^ Dečkom so bila znana tudi imena drugih akt. delavcev v O.F. razen komunističnih, ki so se spretno skrivali in tiščali v ospredje boja in nevarnosti druge ljudi, dasiravno so vrhovno komando imeli oni. D V noči od 12. na 13. januar 1942 so bili aretirani: Pukšič in njegova dva sinova, dopol- _ dne 13. j an. pa Rozman Jože, star delavec v org.' Jug. strok, zveze, Langus Vinko, Triler j. Polde tudi od JSZ, Bohinc I. d izven stranke, 'Svetlin Joško d eden izmed vodilnih ljudi na- v rodne napredne stranke, star _ sokolski delavec in kot zadnji opoldne imenovani odstavljeni župan. n (Dalje prihodnjič) z; -o-— y — Izmed 634 lokomotiv, ki so s. jih dali v promet lansko leto, jih p je bilo 534 na pogon z diesel mo- q tor ji, 4 DELO POBTJO ; Dobra služba r Sprejme se izvežbano strežki- [ njo. Zglasite se v Millerjevi [ rstavraciji, 4903 St. Clair Ave. [ Dobra plača. [ MALI OGLASI ! Stanovanje išče Veteran, mati in sestra, nuj- . no potrebujejo 4 ali 5 sob. Kdor . ve za kako primerno stanovanje , je prošen, da pokliče po 6 zvečer j PO 1993. (100) ' Peč naprodaj Naprodaj je kuhinjska peč v dobrem stanju. Zglasite se na 6202 Edna Ave. (199) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini. Se lahko takoj vselite. Nahaja se na 563 E. 99. St. blizu St. Clair Ave. Ima 10 sob, furnez, dvojno1 garažo. Cena je $8,500. Za podrobnosti pokličite M. Pe-trovich, KE 2641. ' (198) Hiša za 3 družine Naprodaj je hiša za 3 družine na 185. St. in Lake Shore Blvd. okolici. V prvem in drugem nadstropju po 6 sob, v 3. je 5. sob. Zelo lepo zidana, kopalnice- iz plošč in deloma kuhinje, avtomatično plinsko gretje, garaže, soli-' den dovoz, nosi lepe dohodke. Lastnik stanuje v hiši. Podrobnosti da Service Realty 12503 Suprior Ave. Liberty 1965 vzhoda. Toda dejstvo, ki je j pozabil nanj, da nihče ne po-1 stane prerok v svoji domovini, je postlalo zanj usodno. Medtem je v Janezovem roj-' stnem kraj u dobil oblast režim ki se je z železno metlo spravil | nad revolucionarne elemente. Vsi, ki niso pravočasno pobegnili v inozemstvo, so bili vtak-njeni v zapore. Gibanje je bilo zaradi tega popolnoma v raz-sulu, ostanki pa zbegani in de-moralizirani. Kominterna je izdala poziv na vse organizatorje, naj gibanje spravijo zopet na noge. Janez se je takoj prostovoljno priglasil, da gre na delo v domovino, saj je hotel vendar postati voditelj, junak, seveda le živ junak. V naglici pa je bil pozabil, da mora junak bita vedno pripravljen dati za svojo idejo tudi glavo. Po navodilih vodstva mednarodne stranke je nekaj časa o-stal na Dunaju, da se najprej v zakonitih razmerah prilagodil življenju v kapitalističnih državah, preden odide na nezakonito delovanje v domovino. — Tam se je seznanil z neko delavno tovarišico, hčerko tovarnarja. Ko so mu oskrbeli vse potrebno, je odpotoval, da v sami prestolnici kot voditelj komunistične mladine osnuje novo čvrsto organizacijo, ki naj podkoplje temelje obstoječega družabnega reda. Ali to je težavna stvar. Janez si jo je vse laže predstavljal. Pozimi je bilo, ko je Janez Kurnik, sedaj Fritz Berger, s ponarejenimi listinami odpotoval v prvem razredu orientske-ga ekspres.a z Dunaja v Beograd. Dostojno je sedel v ku-peju in puhal dim iz svoje dišeče cigarete. Njegove kretnje so bile premišljene in njegov obraz resen, kakor se to spodobi za tako važno osebo s tako poverljivimi nalogami, kakor je preosnova človeške družbe. Fritz Berger se je malce dvignil na svojem žametnem sedežu in se zatopil v globoke in vsem drugim nedoumljive misli, za kaetre je vedela samo njegova intlernacionala in on. V duhu je že spletal niti, ki na,f omrežijo v smrtno past propadajočo družbo. Ko bo napočil toliko^ pričakovani trenutek, bo on, Fritz Berger, bodoči diktator proletarske republike, potegnil niti in začel se bo ples. . . "Revolucija zavre, se širi in v nadčloveškem naporu podira pred seboj stoletne zapreke. . . Barikade, ulični boji, klopota-nje strojnic, tanki, dim, kričanje, goreče palače, po kandela-brih visijo tirupla. . . vse za boljšo*bodočnost človeštva in predvsem delovnega ljudstva. Na poslopjih plapolajo rdeče zastave s srpom in kladivcu, po ulicah valovijo neštevilne množice, sredi katerih se vozi v svetlem avtomobilu tovariš — Fritz Berger, predsednik sveta ljudskih komisarjev, obdan od mrkih agentov GPU-a, ki z napetimi revolverji in budnimi o-brazi čuvajo vodjo zmagovitega proletariata." ! I THOUGHT YOU I TOOK AN I HAD A HEADACHE. ALKA-JELT2ER > : HOW COME YOU AND CHASED THE j I FEEL $0 GAY? THING AWAY 1 ALKA-SELTZER is unusually effective in the relief of Headache because its analgesic (nainrelieving content) is made more positive by alkaline buffers. Alka-Seltzer being a combination * i nrelieving and alkalizing in-0t Kfhas gained wide usage ^ lularitv for the relief of Tt P,„dliestion CoUl Symptoms, t. Acid Yan^r" misery and Mus-, IVi0nlpls And be sure to try ' "I1" for that tired feeling $gS£ hard work or strenuous exercise. ^ ^ Uru> n HHUPCMKUK^ljr>M WAVIJH| V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK Prvo poglavje ^ MOSKOVSKI E M IS AR |l Sredi ravnine stoji velikan- J s sko rdeče poslopje, obdano z j visokim zidom. Okoli oglov se ! besno zaganja burja in tuli■ s besnelo pesem, železna vratca ' 1< na °knih mračnega zapora za- J r tolklo loputajo. Nekje v no-j ^ tranjosti rožljajo okovi in ve-j r nge, v rednih presledkih se o- j n Slaša ostier krik straže ob zidu.11 V celici št. 34 leži na slam-j s njači kaznjenec, obsojen na : n lobijo in ne more zatisniti o- i: cesa. t Poleg celice na steni visi ta- p blica z napisom: P Matična številka: 657 b n Ime in priimek: Janez Kur- ti nik n Vera: rimskokatoliška £ Kaznivo dejanje: zločin po r členu 1. d in 2. zakona o zaščiti države. r Obsojen: na 12 let robije. s1 . Izmučen od težkih misli se z Je Janez Kurnik sunkoma dvig- ž 111 z ležišča in stopil po ozki ž Cehci- Šest korakov tja, šest " Uazaj. Hodil je, da so mu no- T že klecale od utrujenosti. pričelo se mu je vrtieti od hitre n °Je in vednega obračanja. V P islih je brodil po svoji pre- s' J^losti in jo razčlenjeval do k Za«njih tančin. 11 Njegova mladost je potekla n akor pri Vseh drugih, ki pri- & adajo takoimenovanemu sred- Jemu stanu. Poslali so ga v v gazijo, da bi se učil stare lo Stke' on pa je bral pust0" ¥ ^vske romane. Prišli so časi,' P n° 1° tudi srednješolsko mladi-_ v jo Ze vpregi i v voz politike in 8' Navduševali za naj različne j- S ideale. Nekateri so se z vsem P . Jlm mladostnim navduše- s' ogreli za eno ali drugo i- s ]j medtem ko so drugi sanja- 0 > kako bodo postali' veliki in b riJVni voditelji, ki bodo govo- P jI Pred megafonom in jim bo- J , Po smrti postavili spomeni- g je "do neke afere v šoli. ll lla Je izključitev, doma pa v leallca- Tedaj je komaj 17 - s Pot ■ nez izbral zlat0 sredllJ'° ^ }>.. ^ jo odkuril v širni svet. ^ " lf> • , . , . o 2at svoja leta preorisan, " srer- ni iz^ubli- Odšel ->e v / W 'vse}- internacionalnih lille?istov in bodočih vodite- 0 ^.človeštva. t *es?tikal se je po tujem vele- l Ve U' d°kier ni našel zaposlit- t,u v neki tovarni. Tolažil se je, v Je to usoda vseh velikih 1 J1'0z. p,.,,;- .... . . , i Čun rrvic v življenju je ob- 1 o an•• grenkofco borbe za vsak- 1 3i kruh. Tisočeri letaki so 1 Ve oglih kričali gesla no- [ De- "Kdor ne de,a> naj Jai^z se je zagrizel v ] ^ delo in si mislil svoje. ■ _ se je razmeroma hit- ! Uslce2a jezika in zahajal je 1 žkih h USijske krožke tovarni- 1 Wi (!elaVCev- Hodil je v gim- 1 je Jo, Zato ni čuda, da je laž-azumeval marksistične te-let" v-?akor delavci, ki so že 20 Po2o'n-eli kramPe- Postali 80 «l«li nanj in g£l kmalU P0" Ocl L V, proPa£andistični tečaj. dist ! .J® odšel k°t propagando " mšruktor v srednjeazij- sovjetsko republiko. ko; d!t,Za0Stalih kraJih Je ta" 8omoi Vodilno mesto v kom-er je našel zakonsko timi" Co' dekle s tlemnimi žare-aonJi**. Pravo Azijko. Kom-»ina fa Fati»a mu je rodila ^eg'ov bil P^avolas kakor ' 0ce- Kot zaveden ko-Pome m'u Je dal ime Lem, kar teriin ',tri začetne črke imen: I Engeis, Marx, se jG ° Je nekaj let. Janez ZadoVo,Vlgal više in viŠG. t»da. kajti ; M6" kljub temu ni bil> °n>'Pa " v zapuščeni Aziji, slav/(,J° hrePenel predvsem po ni. daleč v svoji domovi-baki0 " :ie P0^tati prerok z mi tav*.1-Pl'inaša sv°Jemu, v te-VaJočemu narodu, luč z BELO POBIJO VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško I Samo snažne, čiste in lične i mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo ^ $29 za 40 ur dela na fedeii Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave, : ----- i C Punch Press operatorice Inšpektorice * Tovarniške delavke"* . ' 1. in 2. šift Dobra plača od ure in komoda Stalno delo s to 60 let staro družbo Izborne delovne razmere Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49 St. _ (198) Mošt za vino Imamo dober ohijski mošt in tudi dobro rdečo in belo vino lahko dobite. Pokličite IV 2724 in pripeljemo na dom Nottingham Winery 17721 WATERLO RD. I JOHN ZULICH ! INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za 1 " vaše domove, . avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD J-......; « «■ »'■ »-■«.....* t Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. i 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) POPRAVA RADIJEV LEDENIC PRALNIK0V ELEKTRIČNE POTREBŠČINE j Vse delo garantirano ' Mi pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pod novim vodstvom Točna postrežba. ST. CLAIR APPLIANCE CO. 7502 ST. CLAIR AVE. EN 7215 K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljiiča in posestva po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa * * * it * Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS V službi kalita ZGODOVINSKI ROMAN —To mora biti krasna ženska —- vzklikne mladec. —Kakor Širaska roža — se nasmehne Arabec. Ali piva raje. In prisilil je mladca, da je vnovič izpraznil kupico. Strezinji je lice zagorelo, nekaj od vina, nekaj od vzburjenja in jezik se mu je razvezal. —Ej, tu pri tebi je prekrasno! —Zakaj nisi prišel poprej. —Bil sem v resnici neumen. —Mislim, da me boš' odslej raje posecal. —Razume se, zakaj ti imaš res vsega v izobilju. tSanova- NIČ MILA? NEDOLŽITE VAŠEGA GROCERISTA * On je pravtako naveličaj* hot vi dajati vedno v odgovor "ne," ko vprašate za milo. Ne dolžite niti vlade ali izdelovalcev mila. Dokler ne dobimo dovolj industrijalnih maščob /,a izdelovanje mila in drugih mirnodobnih produk-tov, je treba storiti le eno stvar! . . ■ Hranite več nerabljivih maščob * Vsaka prihranjena kaplja nerabljive masti je nujno potrebna. Vsak funt nerabljivih maščob pomaga do izdelka dveh funtov mila, ki ga potrebujete. Milo rabite SLEDNJI dan . . . hranite tudi nerabljive masti SLEDNJI dan. Dobite 4<: za vsak fun.t Kjer je maščoba— tam je tudi milo njeje knežje, vino tako, da bi ga pili celo angeli in povrh še imaš pevko, kakršne nimajo niti cesarji v dvorih. Ali kje si jo dobil? —Hm — zmaje Arabec — to je tajnost. —Ali ni tvoja žena? —Ne. —Hči? —Ne. —Nič, kaj pa je? —Sužnja. —Ha. Tako krasno bitje, pa je sužnja. Ni mogoče. —In vendar je. —Odkod si jo dobil? —Kupil sem jo. —Od koga? —Od beneških roparjev. —Oj, ti zlodeji kradejo najlepše ljudi, najlepše žene in dekleta ter jih prodajajo. Vem to. Vsa telesna straža vaših kalifov je nastala samo na tak način. Oj, da bi mogel te zlo-deje uničiti, njihove ladje potopiti. Teptal bi jih, kakor gosenice, kakor kače . . . —Nu, nu, ne srdi se tako. Ako bi ne bilo njih, bi se ti malo prej ne osladili tako tvoji minoli trenutki. Pesem sladkega grla bi te ne opajala z milino in niti bi tako navdušeno ne govoril o deklici, katere ne poznaš. —Sedaj, ko vem njeno usodo sedaj mi je še stokrat dražja •in mila. Uboga deklica. Njen glas je, kakor glas vile, prepe va, da bi lahko blestela, kakor alem v cesarski kroni. A ona mora v črni noči suženjstva pe-vati pesmi na ukaz svojega gospodarja, ki jo sme celo prete pati. Mar ne, da jo smeš tudi pretepati? —To mi ni zabranjeno. —In ti delaš to . . . —Fatime še nisem pretepal. —Kako bi tudi mogel, tega slavčka, tega angela. Bil bi hujši od cesarja Dioklecijana, in od onega prokletega Nerona, ki je ubil lastno mater. —Jaz je ne tepem. Sicer pa, ako bi jo tudi tepel, ti mi te pravice ne moreš vzeti. —Ti strašen človek, ti bi se .trznil s svojimi medvedjimi šapami dotakniti se njenega tele sa? —Hahaha — se nasmeje Ara-oec, da je Strezinja kar umolknil. Naposled reče, ostro ga gledaje: Kakor se mi zdi, se mi sme-ješ, me zasmehuješ, ti . . . —Kaj ti pride na um — odvrne Arabec. — iNiti ne mislim na Ijo, da bi se ti rogal, nego smejem se tvoji fantaziji. —Zakaj ? —Ker tako sijajno opisuješ Fatimo, kot bi jo poznal že več mesecev, govoriš o licu, o njeni postavi, govoriš o njej, kot o nekakem angelu lepote, a še je nisi niti videl, kakova je. —Nisem je videl — vzklikne mladec vzneseno. — Resnica, nisem je videl, aii to vem, da Bog ni mogel dati takovega glasu, kaki stari vešči. Nisem je videl, ali uverjen sem, da mora biti krasna, ker tako krasno poje. —Hm, morda se pa varaš — se pošali Arabec. —Ni mogoče. —Moja Fatima je stara brezzoba ženska. Stara je že nad sedemdeset let. Njeni lasje so sivi, njen obraz upadel in zgu-bančen. —Zlodeja! — se razi juti Strezinja.—Povej to komu drugemu, a ne meni. Stavim sto dukatov, da je krasna. Sicer si pa malo prej sam rekel, da je krasna, kakor roža iz Sirasa. —Prevaril sem te. —Ne, nisi me pervaril. Sedaj lažeš. Ako ne lažeš, prej mi stavo, ki ti jo nudim. —Sto dukatov. —In če sprejmem. Lahko ti previdem drugo dekle. —Dobro. Ali ona mora peti pred mano. —Ej, moder si. —Torej sprejmeš stavo. '—Imaš denar pri sebi. —Imam. Arabcu so še zaiskrile oči. Slutil je, da mora imeti Strezinja denar, ker je potoval tako daleč in sedaj se je hotel per-pričati. —Nečem stave — reče Arabec. —Zakaj ne? —Ker to ni pošteno, ker jaz vem, kako izgleda. Sicer pa, prijatelj, te nečem dolgo pusti- Louis Perme in dr. Raymond Stasny. 1 Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na se za- imenik raznih društev ti v dvomih. —Ti mi jo pokažeš iskrijo Strezinji oči. —Hočem. —In ni stara? —Ni. —Je lepa. —Daleč naokrog ji ni para. —Glej, da sem uganil. —Uganil si. —In zakaj si tajil. —Zahotelo se mi je šale. Ali daj, izpijmo še en vrč dobrega vina. Hočeš li? —Preveč bo. —Ne bo! Ali gotovo boš pil Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo JVtarije Vnebovzete od 9 do 11- ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bom-bach, predsednik Leopold Troha, podpredsednik Frank Novoselc; tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. !K.E 2863; blagajnik Allonz Sajovic, 19302 Kildeer Ave.; zapisnikarica Mary z veseljem, ako pritne.se vino Meršnik. Nadzorniki: Frances Globo- ona, ki je prej pevala. —Fatima ? —-Da, Fatima. (Dalje prihodnjič) kar. Mary Strukel, Mildred Skufca. Zdravniki: dr. Anthony skur, dr. Car! Rotter, dr. A. Perme. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 K.S K.! Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednik Matt Tekavec, podpredsednik Frank p:ke, tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Helen Kolnian. Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA - ŠT. 226 KSKJ Predsednik Frank Fabian, podpredsednik Anton Klancar, taknica Miss Angela Mencin, 1173 E. 61 St.. HE 9189; blagajničarka Mrs. Josephine Trunk; zapisnikarica Mri. Mary Zupančič. — Nadzorni odbor: William Janša, Jean Gercar in Mike Mir-tich; zastopnici za Skupna društva fare sv. Vida: Mrs. Mary Mencin in Mrs. Elizabeth Hribar. Seja vsako prvo nedejo v mesecu ob 2 popoldne v SND staro poslopje soba št. 4. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E SOth St.; podpredsednica Jennie Sta-nonlk, tajnica Mary Bradač, 11ED E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarka Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrš^ vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju). DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štele, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEn-more 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje; na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki Louis Lavrič, Frank Oblak in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društ-.oni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl uradu SDZ. DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisnikarica Mary Filipovich, blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice : Veronica Skufca. Mary Skufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr., Perko, dr. Škur in dr. J. Folin Seje i se vrše vsak tretji torek v mesecu ob j 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem I domu na E. 80 St. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock.vear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec. tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave; nadzorniki: John Lokar,* John Pianecki in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znldaršič, za JPO-SS in SANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment .ie $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informaciie se obrnite na društvene zastopnike. phie Hočevar, 9914 Elizabeta Ave.; blagajni tarkl Mary Tauchar Jr.; zapisnikarica Josephine Hočevar. Nadzorni odbor: Helen Mirtel, Antonia lih in Mary Zeleznik. Zastopnica Antonia Rolih. Seje se vrše vsak Prv> četrtek ob 7 uri v SDD na Prince A^- DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc. 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija OblaK. 1235 E. 60th St; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ST. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st.. finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek. Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pon-deljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida. DRUTVO "MOTHER OF PERPETUAL HELP," ŠT. 1640 REDA KATOLIKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tome; borštnar Frank Martich, 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stelančič; bivši broštnar št j an Trampus; govornik Matt Veliko-nje; zapisnikar Anton Grošelj, 1581& School Ave., tel. POtomac 8934; f"1' tajnik John Jalovec, Jr., 704 E. 162 St.. tel. POtomac 9166; blagajnik Fran* Trepal jr.; nadzorniki: Jospeh Prisel, Frank Mesce, Frank Narobe, Jr.; kon-ctuktorja: Frank Nagode in Anton Arh; stiažnika Mike Anžlin in Lovrenc Pov" še; zdravnik dr. Carl G. Opaskar, ie se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol. 821 Alliambra Rd.; podpred sednik Frank Kastelic, tajnik Martin Valetifch, 15331 Glencoe Ave., tel. KE 0'433; zapisnikar Joseph Hoehevar Nadzorniki James Kastelic, Frank Vi-demsek in Jack Jane. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. G SMZ l-redscdnik John Sever, 1101 E. 71 St ; podpredsednik Frank Česnik; tajni; in blagajnik Tony Krampel, 1003 E 66 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Vi;-ant in Andrew Champa. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4. staro pc Jopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpred-lednik John Kodrie, tajnik Frank Ma-ciiol, 1172 Norwood Rd.. blagajnik D.'.mjan Tomažin, zapisnikar Joe Grdi-nudzorniki: Primož Kogoj, Fr. Launch, J. Kodrich; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako čatrto nedeljo popi ldne ob 'oni v novi šoli sv. V:da. PODRUŽNICA ŠT. 11 SMZ | Predsednik John German, podpredsednik Ivan Tancek, tajnik in blagajnik Karel Ribar; zapisnikar Geo. Turek, nadzorni odbor: Joseph Ferra, Joseph Podnar, j. Serša Seje se vrše vsako drugo sredo v mcwcu ob osmih zv?čer v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VlOA Predsednik Lowrence Zupančič. U53" Schaefer Ave.; podpredsednik Lou» Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik J°* seph Repar. 1101 E. 66. St ; poriiožnj> tajnica Rose Erste,, blagajnik Fran« 3ogovič, zapisnikarica Marion Kuhar> ladozraiki: Joseph Nemanich, Jennie Oall in Marion Kuhar. Seje se vrši" o vsako četrto sredo v mesecu v sob) št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, Kj želijo sodelovati, naj izvolijo dva aH tri zastopnike in jih pošljejo na sej"' k.lcr bodo z veseljem sprejeti. Vse za" stopnike in zastopnice se vljudno pro-da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njhi delcanju na društveni" sejah. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVO SV. ALOJZIJA Predsednik Joseph Lskan; podpredsednik Joseph Papež, tajnik Frank Zore, 3518 E. 80 St.; blagajnik Domini* 3atnik; zapisnikar Anton Zidar. Nadzorniki: Matt Zupančič, John SkerI i" Anton Skerl. Zdravniki: dr. Perko, dr. Škur in dr. Folin. Seje se vrše četrt® nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti ob eni uri popoldne. I SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA 1 Duhovni vodja Rt. Rev. J J.. Oman; predsednik Matt Intihar; podpredsednik Jakob Resnik; tajnik Frank Hoehevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Fred Mrhar; zapisnikar Anton Me-Ijač; nadzorniki: Lawrence Povšsk, Michael Kolar in Štefan Stelančič; maršal Edward Tome. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene m I za uspeh katoliške vere. Možje in mla-I deniči. pristopite v lokalno društvo 1 Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste i postali obenem tudi člani zveze. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN* SKEGA, NEWBURGH Predsednik Josepn Globokar; podpredsednik Anton Skufca; tajnik LOu's Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph Zupančič, za* pisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor: Fred ICrečič, Anton Glavan. Frank H; ova t. Zdravnik dr. A. J. Pcrko-Seja vsako četrto nedeljo v mesecu o» 1 uri popoldne v SND na 80. cesti. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, P°d" pr :dsednica Cecilija Škrbec, prva tajniku Mary Otomčar, 1110 E. 66th S1" Tvl. HEnderson 6933; druga tajni«8 Anna Znldaršič, blagajničarka Louis6 p:kš, odbornice: Mary Skul in Genove la Supan; nadzorni odbor: Jenm8 Biodnik, Mary Stanonik, Frances B»' iana; rediteljica Frances Kasunic; stopnici za skupna društva fare s\. Vida; Mary Tekavec ir. Mary pilotov! za klub društev SND in konferenco SKD: Mar v Stanonik in Julia Brezovar; za JPO-SS Anna Erbežnik. preiskavo novih članic—vsi slovensk' zdravniki. Društvo zboruje vsako druge nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. d" 40. leta. CARNIČLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Josephine Stwan; Lieut Commander Christine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chapi*11 Mary Stanonik; Recording and Sic" enefit Secretary Julia Brezovar; Fi" nancial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Zigman; Mistress at Artns Mary Mahne; Picket Mary Petschauer-Auditortv Frances Tavcar, Jean & Paikkk, Ursula Unetic. Meteing every firstt Wednesday every month. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU Predsednik Andy Jerman, podpred-cednik Anton Sternad, tajnik Michael Boich, 22571 Ivan Ave., blagajnik -vrank Smaltz, zapisnikar John Gabre-Jnja; nadzorniki: Matt Intihar, John Ijamnik in John Omarza. Zastopnika i za klub društev SDD: Louis Modic, An-J ton Mihalich; za kozmopolitan ligo ' Matt Intihar in Tony Mihelich. Seje se vrše vsak drugI torek v mesecu ob-8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTROVEM Predsednica Emily Siibitzer, podpredsednica Helen Mirtel, tajnica So- DKUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 131' REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEv Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B-J. Ponikvar. župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar J°' seph Krizman, finančni tajnik Edward Bazilik, 1580 E. 133. St.; blagajni". Frank J. Godlc, Jr., tajnik-zapisnikar F'. Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Skerl, Ludwig Marolt; spre-voditelja Louis Erste, Frank Znldaršič. in oskrbnik pri pogrebih Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli. .....* * "■■■ - ^liHgj Slika nam predstavlja igralce Boston Red Sox, ki so zmagali v Ameriški ligi, in se sedaj borijo za svetovno nr- venstvo z St. Louis Cardinals. AMERIŠKA DOMOVIN-, OCTOBER 8, 1946 PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ i Predsednica Mary Urbas, podpred- j sednica Mary Malovrh, tajnica Fran- . ces Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. POtomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar in Maria Lokar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesacu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Mary Unetič, 922 E. 209th St., Euclid, O.; blagajničarka Frances Medved; zapisnikarica Mary Stušek, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Gerčman in Mary Gregory. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Hechei Ave. PODRUŽNICA ŠT. 25. SŽZ Duhovni svetovafu Msgr. B. J. Po.ii-, kvar, predsednica Jennie Krall. podpredsednica Margaret T&tUrazin, Mary Otoničar, llio E. 66th St Tel. HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Juiia Brezovar. nadzorni odbor: Anna Znidar-šič. Frances Brancel in Jennie Krai rediteljica Pauline Zigman, zasiopinci ■ za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbec, Jennie Strnad. Seje s.e vrše vsak drugi pondeljek v masecu v 1 novi šoli sv. Vida. Članice sprejemamo od 14 do 5U Iju v odrasli in v mladinski oddelek od rojstva do 18 leta za 10c. DRUŠTVO SV. V1UA, ŠT. 25 K .s K.) Predsednik Anton Strniša Sr., pod- ■ predsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave., blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovensk-zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni ases- i ment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in ie jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. In $14.00 jia teden V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto In ravna naj se po pravilih Jednote. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSK.T Predsednik Louis Simončič. oodpred-5ednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre-5ič in Eleonor Hrovat, zdravniki: dr. \nthonj J Perko, dr. Anthony Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje • vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni ■ popoldne v SND na 80. cesti. Spreje-na članstvo do rojstva do 60 let star ~>-iti. Bolniški asesment 65 centov na 1 liesec in plačuje $7.00 bolniške podpo- i re na teden, če je član bolan pet dni i iji več. Rojaki v Newburghu, pristo- : • 'e v društvo sv. Lovrenca. < " * " * " *....... " •»—■...... i DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhpvni vodja Rev. Junus biaps&K, predsednik Joseph Kenik, podpredsednik Math Zupančič, tajnik John J. i Kaplan, 9108 Union Ave.; blagajnik John E. Mauer, 3522 E. 82. St. zapisnikar John Zirmanin. Nadzorni odbor: John Nose, Math Zakrajšek in Anton Skerl zastopnika za SND na 80. cesti: Joseph Lekan (81 St.) in John Peskar; za SND v Maple Hts.: Charles Hočevar in Louis Zupančič; za Skupna društva 1'are sv. Lovrenca: Dominic Blatnik in Frank Hrovat. Društveni zdravniki: dr. A. J. Perko, dr. John Foliin in dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsako' prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodjfi Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Thoieaa Ltkan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Mary Pucell, 3535 E. 81 St., blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Josephine Mulh. Nadzornice: Agnes Žagar, Ann Tekavčič in Frances Adler; ban-deronošinja Anionla Debelak; zastopnici za SND pa 80 St. Theresa Lekan in Helen Zupančič; za SND v Maple Heights Theresa Glavič in Ana For-tuna; za skupna društva Helen Zupančič in Veronica Skufca. Zdravnika dr. Perko in dr. Skur in dr J. Fol'n. Ssje so vsako 3. nedelja v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT- 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. lota Nudi najnovejše šinitntnske rertifikatr od $250 do $5.000: bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je siedeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, 'pod-preds. Marjahca Kuhar, tajnica Maria 1 Hoehevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv Vida Johana Krall in Marjanca Kuhar: za Norwood Community Council Marjanca Kuhar in Mary Milavec Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De--jak-O'Donnel, J. M. Seliškar, J. F Seliškar, A. J. Perko, A .Skur. L J Perme in C. G. Opaskar in dr. F J Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba š 12 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsake-ga 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 1(19 KSKJ Predsednik Frank Znidar; podpredsednik John Pezdirtz; fin. tajnik Jo-, seph Ferra, 444 E 152 St., tel. KE 7131; I bolniška tajnica Fiances Leskovec, ! 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jerkich; nadzorniki: Anna Skolarr, August F. Svetek in Jennie Zagorc. Zdravniki: dr. A. Skur, dr Carl Opaskar, dr. Carl Rotter, dr