IVAN GAMS PREBIVALSTVENA GOSTOTA PO NARAVNOGEOGRAFSKIH PASOVIH ZEMLJE (Primer naravnogeografske pogojenosti družbenega pojava)- Geografsko in dialektično pojmovanje povezanosti in interakcije med naravo in družbo, ki je bilo in je po mojem še vedno v središču geografskega pre- učevanja, je z razvojem znanosti in posebej geografije doživljalo močne spremembe, pogosto v obliki cikličnih nihanj. V drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stol. je pridobil na pomenu prirodnogeografski determini- zem, ki sta ga v filozofiji najvidneje zagovarjala Hegel in na prehodu iz 19. v 20. stol. oče ruskega marksizma Plehanov. V geografiji ga je do neke mere zastopal F.Ratzel v svoji Antropologiji. Na splošno pa v naši stroki ni pognal tolikšnih korenin kot na primer v sociologiji. Če se v tej stroki še danes poimenuje usmeritev, ki poudarja vlogo naravnih bogastev za razvoj družbe, geografska sociologija, je s tem mišljena bolj povezava družbe z naravo ("geografskim okoljem") kot pa geografska veda. V geografiji je v tem stoletju prirodnogeografski determinizem dodobra izri- nil t.i. environmentalistični posibilizem. Nasproti naziranju, da naravni pogoji določujejo (determinirajo) družbeno aktivnost, je posibilizem pouda- ril avtonomnost oz. družbeno svobodnost pri izrabi vrste naravnih dobrin, in da se medsebojni vplivi oz. interakcija spreminjajo z družbenim, zlasti tehničnim razvojem družbe. Na razlago medsebojnega vpliva narava-družba je imel v geografiji socialističnih dežel močan vpliv 1.1939 napisan Stalinov traktat, po katerem družbenega razvoja ne določajo materialni pogoji življe- nja. Stalin je ostro ločil navidezno nespremenljive prirodne zakonitosti in mnogo hitreje se spreminjajoče silnice družbenega razvoja. Geografija si pravzaprav nikoli ni zadajala naloge iskati zakonitosti naravnega ali druž- benega razvoja. Želela je predvsem spoznati teritorialne učinke obojnih zakonitosti. Kljub temu pa je splošno ozračje med geografi pospešilo prehod v drugo skrajnost - iz prirodnogeografskega determinizma v geografski nihi- lizem. Ta odreka naravnogeografskim dejavnikom pomen za družbeno aktivnost. Bolj kot načelno je ta indeterminizem prevladal v praksi mnogih raziskoval- cev, ki so pričeli gojiti družbeno in celo regionalno geografijo izven na- ravnogeograf skega okvirja regij. Ugodne pogoje za tako miselnost so nudila optimistična petdeseta leta tega stoletja, ko je v času hitrega povojnega tehničnega napredka in dviga življenjskega standarda v deželah s skromnimi naravnimi bogastvi (mednje so šteli predvsem surovine) prevladalo prepriča- nje, da sta za napredek pomembna le kapital in znanje. Marsikje je postalo heretično že samo iskanje zvez med naravnimi in družbenimi pojavi, in to tudi po letu 1963, ko je CK SZ zavrgel Stalinovo tezo o nevplivanju naravnih pogojev za družbeni razvoj (Pavid, 1975) . Ameriškemu geografu E.Huntigtonu so v tem času upravičeno očitali geografski determinizem zaradi enostranske razlage, da sama (zmerno topla) klima s svojimi spremembami spodbuja duševno aktivnost. Toda zamerili so mu že to, da se je sploh lotil kartografskega prikazovanja teritorialnega sovpadanja elementov tehničnega razvoja (npr. razvoja avtomobilizma) s klimo. Kakor je razlaga takih zvez lahko subjektiv- na in neznanstvena, tako po mojem prikaz teritorialne povezanosti dveh poja- vov še ne more biti dokaz neznanstvenosti. V naši državi smo iz geografske terminologije črtali besedo geopolitika. Vzrok za to je bila zloraba te panoge za nemški nacionalsocialistični hegemonizem pred drugo svetovno vojno in v praksi med njo. Posredno pa je na to obsodbo vplivalo odklanjanje vsakega iskanja zvez med naravnogeografskimi pogoji in političnimi ter uprav- nimi tvorbami po svetu. Prav zanimivo pa je, da se je pri nas geopolitika kot univerzitetni učni predmet pojavila izven geografskih institucij, na zagrebški fakulteti za politične znanosti in novinarstvo. Predavatelj tega predmeta, geograf Radovan Pavid, je objavil vrsto skript in učbenikov ter drugih knjig z močnim poudarkom na naravnogeografski pogojenosti političnih 8 in strateških pojavov v Srednji Evropi, na Balkanu, na Bližnjem vzhodu in drugod, ne da bi pristaši naravnogeografskega nihilizma dvignili svoj glas. V sodobni znanosti je razlaga soodvisnosti narave in družbe spet dobila ustreznejše, lahko bi rekli bolj geografsko mesto, predvsem po zaslugi svetovne osveščenosti za naravno varstvo, za zdravo okolje kot za pokrajine in ekologijo, šele ko je družba presegla meje ekološkega ravnovesja, se je zavedla svoje odvisnosti od narave. To odvisnost so nekateri geografi dolgo prej pridigali brez odmeva. Zdaj postaja narava že nešolanemu človeku vred- nota sama na sebi in mu ne sme biti le sredstvo človekovega izkoriščanja (in ni, kot včasih beremo v geografiji, le naravni potencial). Če v geografiji zadnjih stoletij gledamo prehojeno pot v pojmovanju soodvis- nosti narave in človeka s stališča moderne znanosti, bi lahko zaključili: 1. Naravni pogoji vplivajo na družbo kompleksno (na primer v naravnogeograf- skem kompleksu klima-vode-prst-vegetacija-hrana; njim se izven ravnin pridružuje še relief). Na razne družbene aktivnosti vplivajo različni lokalni naravnogeografski dejavniki, upoštevanje le enega in izločevanje ostalih pa je enostransko in po svoje deterministično. Podobno načelo velja za vpliv družbe na naravo. 2. Iskanje družbenih dialektičnih zakonitosti je naloga sociologije, mark- sizma in sorodnih strok. Te stroke in naravoslovne panoge, ki jih v anglosaškem krogu često združujejo v regionalne znanosti (regional sciences), ugotavljajo tudi zakonitosti procesov. Geografija po mojem predvsem ugotavlja zmaterializirane pojave teh procesov, kot se izobli- kujejo v podobi in strukturi geografskih regij. 3. Naravne razmere določene regije v kompleksu vplivajo le na nekatere družbene aktivnosti, na nekatere od teh bolj, na druge manj. Naravni pogoji ne povzročajo družbenih aktivnosti, temveč procese družbenega razvoja, ki gredo pogosto v isto smer po vsem svetu (npr. industrializa- cija, urbanizacija), krajevno predvsem modificirajo (primerjaj stopnjo naravne pogojenosti pri pismenosti, rodnosti, kmetijskih pridelkih, vrsti proizvedene ali uporabljene energije). Na nekatere družbene pojave vplivajo naravne razmere samo v širšem, ne pa v ožjem območju, na druge obratno (pomembna dolga prometnica premaguje naravne ovire, ki jih lo- kalna ne zmore). Skratka, naravnogeografska pogojenost je pri raznih družbenih aktivnostih zelo različna, posploševanje pa je škodljivo za znanost. 4. Že dolgo vemo, da oblike in intenzivnost medsebojnega vplivanja med naravo in družbo bistveno določa stopnja družbene, zlasti tehnične raz- vitosti. Zato ne morejo veljati načelni ugovori proti tej soodvisnosti, kot je npr. ta, ki ga pogosto slišimo: v predzgodovini in v zgodovini so se središča svetovne civilizacije selila iz robnega subtropskega pasu v Sredozemlje in od tod v obmorske dežele zmernega pasu. Vsaka od teh civilizacij je namreč imela svoj spekter ugodnih in neugodnih narav- nih pogojev. Ali drug ugovor: Indijanska civilizacija v ZDA ni dosegla kakega svetovnega vrha. Zato je zgrešeno iskanje ugodnosti naravnogeo- graf skih razmer zmernega pasu za evropsko civilizacijo modernega veka. Pri tej trditvi je prezrt pomen inovacij, ki pa so se, kot dokazuje novejša zgodovina, najhitreje širile po naravnogeografsko podobnih raz- merah (primerjaj evropske izseljence, ki so v Ameriki poiskali navadno domačim razmeram podobne pokrajine). 5. Ker so oblike agrarne družbe bolj navezane na naravne razmere, je v ag- rarnih družbah naravnogeografska pogojenost mnogo vidnejša kot pri druž- bah z razvito terciarno in kvartarno aktivnostjo. 9 »m./km*1965 N IŽ AVJE V 1 2 2« 3 4 4. 9 IV > 2 1 3 * 4 7 •uemeljikega foirila 1965 III I V 3 4 i 7. I B. «10.13.13 n f 7 • II 1 2 3 It I I 3 1 |; j»«l«l r jlmnila tundia | tilepi f "¡noilini timdn | luiiaia mnli (utfni l J 3 _ klimatski |pi i h i i m >313447 t 1 3 4 a >. » o. 1 0 1 0 . 1 1 . 1 1 n 4 7 4 123 4 3 3 PAS v TROPSKI IV SUBIHOPSKI m TOPLI n.o«.i l»>j.m.»« Ik... TSfl® " proti »hodu " ' •»'•<(»•]• VIŠAVJE Vi 2 2( 3 4 4 . 9 IV S 1 1 3 • 4 7 I D l 2 3 4 S 7 . 4 f t . 1 0 tt.9.O 1 \»meljskeia »oirija 1965 •t 11 _.' ggiud — •" ;" gmiai ;trwuti tmdra __ _ i atria ••*»*»» !••*« — • nttin l«nli»rf£in-— — — - klinultki til 1 2 3. 3 4 4 . » 4 2 1 3 4 4 7 1 2 3 4 47.S4.10 12 n * 7 4 1 2 3 49 91 F