zii." tovim. Povisiti! IpmiIm iv drtsvi SMS* V kjtf Ijul. i Htm IZ. faulira 1919 Izhaja mk dan popoldne, lsv&em*t nodoli« in praznike. sretl i Prostor 1 m/7n X 54 m/oi za navadne in male oglase 80 vin., za tfadne razglase 120 K, za poslano in reklame 2 K. — Pri naroČilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr 'vnlstvo „Slov. Naroda1' In „Narodna Tiskarna11 Hnallova ulica al. 5, pritlično. — Telefon št. 90. „Sto.enaki Narod1 velja v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 120- — polletno ...,...„ 60 — 3 mesečno......„ 30 — 1 ,i ........io- Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno aejp po nakaznici. Na saiH3 pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. v Ljubljani In po posti: V lnoaeeaetvos celoletno......K 131 *— polletno 6S-— 3 mesečno ..»•••„ 35-— .....12 — Uredništvo „81ov. Naroda" Snaflova ulica it 5, I. naditropjtv Telelon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno Irankovane. Rokopisov ne vrača. fM Posamezna Številka velja 60 vinarjev. talija ■ Tržaška »Edinost« je priobčila v torek ta-le zanimiv članek: Kakur je jnano, je papež Pij IX. s svojo slovito okrožnico »Non e\-pediU (»Ni koristno.). izdano 29. februarja leta 1868., zabranil »boreči se cerkvi < v Italiji sodelovanje v političnem življenju, zlasti pa pri dr-žuvnozborskih volitvah. Ta prepoved je ostala v najstrožji veljavi do leta 1905., ko je papež Pij X. z okrožnico »Certum consiliuni«, izdano 11. junija omenjenega leta, sicer iznova potrdil prvotno prepoved, vendar pa dodal, da se more v posebnih primerih dobiti oprost te prepovedi. Tako je ostalo vse do pred zadnjih volitev v italijanski parlament, ko so prvikrat smeli nastopiti katoličani kot taki. Nastopati so pač smeli kot posamezniki, ne pa kot enotna, strnjena politična stranka. Svetovna vojna, v kateri so bili italijanski katoličani med vojnimi strankami (intervencijonisti) malo da ne najnavdušenejši — poslanec Meda, prvoboritelj katoličanov* je bil minister v vojnem koalicijskem kabinetu — pa je obrnila še zadnje robove »Non expedita«, in za letošnje parlamentarne volitve je Vatikan katoličanom, ki so se zato strnili v enotno stranko >Partito popolare italiano-, odprl na stežaj vrata v politi 5np življenje. Po štiridesetih letih £e je »Non expedit«, ki ga je ves (svet po vsej pravici smatral za nai-rdločnefši odpor Vatikana proti priznanju italijanske države, proti > oro-panju patrimoniia sv. Petra«, izpre-meni! polagoma v »Expedit« (»Koristno je). Istočasno, ko so prihajali iz Vatikana naiblažji opomini mogotcem sveta, naj ustavijo medsebojno klanje in mesarjenje narodov, so iz italijanskega katoliškega časopisja zveneli nainavdušenejši bojni klici, in po končnih bojih, ko se je v Parizu začelo preobrazovati lice Evrope, ni bilo čuti iz Vatikana glasa, ki bi krojiteljem pravice polagal na srce pravičnost, so iz katoliškega časonjsja v Italiji zopet odzvanjali naibesnejši kriki nespravlJivostL »Expedit«? Niti oddaleč ne mislimo s temi pojmi spravljati v zvezo Vatikana, sv. stolice, toda če pomislimo, kako je bila okrožnica »Non expedit« ne-prelomljiva zapoved za italijansko katoličanstvo, ki se je izpolnjevala z LISTEK. Vitomir F. Jelene: OS* ognju. (Iz »Spominov slov en. legijonarja«.) Kar naenkrat je prišlo vse to... Mesec dni smo se držali na Vrbenskih hribih in zadržavali Bolgare, da ne pro-aro skozi Kačaniški klanec in da se ne spuste na Kosovo polje ... Besno so napadali Bolgari dan za dnem. Bili so pijani uspeha, da so tako poceni zavzeli Skoplje, da so nas potisnili iz položajev, ki branijo vhod v Kačaniški k!anec in zato niso niti pričakovali, da jih počakamo na Vrbenskih hribih izpred Ferjzoviča. Mesec dni smo branili dohod na staroslavno Kosovo polje, odbijali ljute bolgarske napade, a niti za ped se nismo umaknili- Pričakovali smo pomoči; vedno in vedno smo mislili, da nam pridejo v pomoč iz Soluna sveže zavezniške vojske, ki smo čuli tolikokrat govoriti o niih, da so na potu, ki jih je pričakoval v zastavah Niš, pričakovalo Skoplje --ah je moralo z vsemi istimi zastavami sprejeti Koburžanove opolčence. Mesec dni smo pričakovali pomoči! Gladovali smo, borili se neprespani in brez rezerve vodili vask dan ogorčene vso strogostjo, dokler je veljala, mislimo vendar, da bi bil enako veljal in vpliva! tudi v zgoraj omenjenih primerih vsak migljaj, če bi bil prišel od tam. od koder je prišel »Non ex-pedit«. Očividno pa takega migljaja ni bilo; in zakaj ne? Te dni je izšla v Pisi knjižica pod naslovom »La questione Italio-Pontificia« (»Italijansko - papeško vprašanje«). Pisec te knjižice se skriva pod imenom »Constantinus«, a italijanska javnost pripisuje *o knjižico enemu najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, ki da jo je spisal najbrže z najvišjim pooblastilom. Na vsak način je izšla svoječasno podobna knjižica, ki jo je spisal tudi »neki prelata in je napovedovala obustavite v veljavnosti okrožnice »Non expedit«. Sklepanje od podobnega na slično potemtakem ne bo pogrešno. Knjižica zatrja. da obstoja italijansko - papeško vprašanje, da obstoj tega vprašanja priznava tudi italijanska vlada, in da je jedro tej^a vprašanja spor glede misli, načina in sredstev za zajamčenje suverenitete, neodvisnosti ter državljanske in politične svobode paoeža. Italijanski poroštveni zakon iz leta 1871., da ne zadostuje več. da ga je treba revidirati v naslednjem zmislu: da papež ne bo več podanik in ne vzdrževanec italijansko. Pešiti se na da. in sicer sovražno oblastjo«. To vprašanje, da je izgubilo svoj stari mednarodni značaj, ker so je druge države same zase že rešile, in je torej izključno le italijansko. Rešiti se oi da. in sicer tako, da italijanska vlada prizna sv. stolico enako kot vsako črugo inozemsko vlast za pravo, resnično m redovito mednarodno juridično osebo, s teritorijalmmi mejami in lastnim političnim obličjem. Italija in sv. stolica ste se vojujoči državi, papež ima v svoji posesti še kos svoje države, vojne operacije niso izgnale papeža z njegove stolice, vojne operacije so sicer ustavljene, toda mir šc ni sklenjen med obema državama. Italijanski poroštveni zakon naj se smatra za mirovno ponudbo, ki r a je paoež ni sprejel. Zato. da je treba pravcatih mirovnih Dop-aiani. kakor med vojmočirni državami. Če bi to ne bilo mogoče, pa nai bi se vsa i do-seeel kak začasni modns vivendi na nođla'H cr.r?Prn^rra no^psttioor^ stania. I Pisec vprašuje nato, ali je Italija pripravljena priznati sv. stolico za velevlast, za vojujočo državo, proti kateri so ustavljene vojne operacije, in ali je voljna imenovati pooblaščenca za mirovna pogajanja. Končno predlaga pisec tudi že načrt mirovne pogodbe, ki naj bi se glasila nekako tako-le: Čl. 1. Vojno stanje, ki se jc pričelo med italijansko vlado in sv. stolico 11. septembra 1S70. z izbruhom sovražnosti, ki so prenehale 2!. dne istega meseca in leta, prenehava z današnjim dnem. Čl. 2. Stranki priznavata teritorijalni položaj, kakor se je začrtal po tem roku. izvzemši ono. kar določa pogodba. Čl. 3. Italijanska vlada izjavlja, da členi poroštvenega zakona (13. majnika 1871.. štev. 214), ki vsebujejo poroštva in pravice za papeža, tvore slovesno in nepreklicljivo izjavo italijanske države in naroda katoliškemu in civiliziranemu svetu, s katero se zagotavlja, potrjuje in za-iamčuje suverenost, svobodnost ter meščanska, politična in verska neodvisnost papeža in katoliške cerkve. Čl. 4. Italijanska vlada iz'avlja slovesno, da SJiiatra poroštveni zakon za osnovni zakon italijanske države, enakovreden z ostalimi državnimi osnovnimi zakoni. Čl. 5. Na podlagi mirovnega sklepa se vzpostavljajo diplomatski odnošaji med sv. stolico in italijansko vlado (nuncijatura, veleposlaništvo). Čl. 6. Italijanska vlada priznava sv. stolici značaj velevlasti. Č!. 7. Denarni prispevek, ki ga določa poroštveni zakon papežu, se bo uporabljal za italijanske misijonc med j« e ve miki. Čl. 8. Teritorijalne meje določite, kolikor je potrebno, posebni komisij obeh pogodbenikov. Čl. 9. Stvari cerkvene politike se ur^de s oosebnim konkordatom. ČL 10. Ta pogodba velja 25 let. Tako knjižica, ki pomenia. kar mora biti jasno vsakomur, po večletnem stonicanju naiodločnejši ko-rak \< »onolnemu zbUžanju sv. stolica in Italnanske vlade, k spnnriiate-liitvi. A kakor vse kaže — Partito noo^lare italiano (Ttaliianska ljudska ott-piii.-p) jfi vendar tnkorekoč jedro sedanje vladne večine — bi italijanska vlada najbrž ne nasprotovala preveč temu načrtu in bi prijela za tako prijazno in zaupljivo ponujeno roko. In seveda: roka roko umije! Kakor nas mora veseliti, vendar pa nas ob vsem tem navdajajo neki čudni občutki. Kajti troške tega zbiižanja Italije Vatikanu bomo morali plačati mi Jugoslovani. Italiji na ljubo je Vatikan že žrtvoval tržaškega škofa dr. Karlina, drugi udarec je odprava vefonauka v ljudskih šolah na Primorskem in v Istri v slovenskem ali hrvaškem jeziku. Celo pruski sistem je pustil Poljakom v šolah verouk v lastnem jeziku. Z odpravo verouka iz šol na Primorskem in v Istri se začenja raznarodovanje. Vojaški mi ia m Jpfca m slin volne. Ferijcda 1916—1917. Na Kri u se je pričela srbska armada takoj organizirati in je bila v dveh mesecih zopet pripravljena, čeprav se je izvršilo izkrcanje v zelo težkih okolnostih in ni bilo najti nikakili zavetišč in priprav. Težke izgube dosedanjih bojev so razredčile armado, da je štela le se 150.000 mož. Ali čeravno je bila reducirana na šest pehotnih in eno konjeniško divizijo, je vendar dobro izvežbana in nrožeta z odločnim duhom predstavljala odličen faktor v zavezniški vojski na solunski fronti; zadnji njeni deli so bili transportirani iz Krfa koncem maja 1916. Takoj, ko je bila na Kalkidiki oborožena in opremljena, je zasedla dober del makedonske fronte, in sicer skoro vso partijo na desnem bregu Vardarja. Vsled te okupacije se je položaj zavezniške vojske izdatno zboij-šal, bodisi z ozirom na pretečo zadržanje Grške pod vladanjem kralja Konstantina. Nastop srbske armade na solunski fronti je bil brž naznačen z manjšimi boji z Bolgari; srbske čete ^o z uspehom napadale sovražnika povsodi, kjer je bilo treba ustvariti boljše pozicije za poznejše operacije. Da bi preprečili vstop Romunije na stran entente, da bi odrezali j)ri Solunu zavezniško vojsko od Grške in da bi dali slednji pripravno priložnost k naDadu na zaveznike, je pričela Bolgarska meseca avgusta 1916 ofenzivo v smeri iz Bitolja. Po početnih delnih uspehih napram eni izpostavljeni srbski diviziii. ki ie zavzemala široko fronto, so bili ustavlieni in potisnjeni nazaj. To pa radi hitre intervencije pomožnih sil in junaškega zadržanja srbskih čet, ki so držale pozicije zapadno od Ostrovskega jezera. Kmalu nato ie nričela srbska armada z energično ofenzivo, ki ie traia-la polne tri mesece, skorc do konca leta 1916. Tekom te ofenzive in s uo-močio zaveznikov je osvobodila Bitolj ter kos svoje domovine, vendar ni bilo mogoče nadaljevati zmagovitega dela. Zavezniška voiska ie bila izredno ntniiena in oslabljena ter brez rezerv: nasnrotuo pa so dobili Bolgari na po- moč več nemških polkov ia mogočno, posebno težko topništvo. Resne izgube srbske armade — 30.000 mož — so bile posebno kočljive. Edini pomladek so tvorili jugoslovanski dobrovoljci, ki so prihiteli iz vseh strani sveta; radi različnih okolnosti je bilo tudi njihovo prihajanje dolgotrajno in težavno. Radi tega je morala srbska vrhovna komanda opustiti po en polk v vsaki diviziji. Dva poskusa delovite ofenzive na srbski fronti se leta 1917. nista posrečila: zavezniška vojska ni imela na solunski fronti številne premoči niti v moštvu niti v težkem topništvu, ki sta dva predpogoja, da se lahko prelomi na gotovi točki dobro organizirana fronta, ki jo brani mogočna armada. Srbska vrhovna komanda je na konferenci v Parizu marca 1916 kot tudi ob drugih prilikah opozorila na silno važnost balkanske fronte in na velike posledice, ki jih lahko provzroči zmaga na tej fronti. V dosego tega bi bilo potrebno imeti 4—6 divizij in kakih 60 težkih tepov na razpolago. Posledica bi bila prekinjenje železnice Berlin - Carigrad, izločitev Bolgarske in izolacija Turčije. Srbska vrhovna komanda je v svojih memorandih in potom svojega delegata na medzavezniških konferencah, marca 1916. novembra 1916 in notom svojega posebnega odposlanca novembra 1917 vedno nanovo zahtevala okrepitev solunske fronte, opozarjajoč na to, da se evropska vojna lahko odloči na tej fronti: ^To zahtevajo politični in vojaški razlogi, kaiti: 1. z zmago nad Bolgari bi se pretrgala zveza Berlin - Carigrad. Srbiia bi se vzpostavila, kar bi bilo v vsakem oziru silno v prid zaveznikom in zelo nevarno za centralne države; 2. z zmago nad Bolgari bi bila Turčija prisiljena podpisati mir: * 3. ves dosedanji potci-' svetovne vojne je pokazal, da nudi Avstro-Ogr-ksa slabeiso stran centralnih držav: po izločitvi Bolgarske in Turčije bi se zavezniki vrgli z vso silo na Avstro -Ogrsko. Ker ni njena iužna meja utrjena, bi bila v kratkem prisiljena, zaprositi za mir. Lorbe. branili smo Kosovo polje... ali obupali nismo ... Zaupali smo v zaveznike, dan za dnem smo pričakovali, da se pojavi toliko pričakovana in obljub-ljevana divizija Zuavov, da ž njimi na-pademo Bolgare, da jim vzamemo SkopHe, da se obračunamo ž nnmi... Ah nikogar ni bilo. sami smo ostali, sami smo branili Kosovo Polje... Vse žalostnejše vesti so nam prihajale. Čuli smo o padcu Tetova, izgubil? smo zvezo z desnim krilom, dokler naposled ni prišlo poročilo, da je padTa Mitrovica, da preko Sandžaka, Novo Pazarskega stopajo Avstrijci na Kosovo Polje. Tedaj smo razumeli, da je naš odpor zaman: da je izgubljeno Kosovo Polje ... In nazadnje je prišla že zadnja črna vest, da je zveza s Solunom pretrgana, da nam ostane samo ena pot — nazaj, in to skozi Albanijo... 25. novembra zvečer smo dobili povelje, da se moramo umakniti, da moramo ob eni zjutraj zapustiti položaj in odstopiti do Ferizoviča, kjer dobimo na-daljna povelja. V največji tišini smo se poslovili od svojega položaja, ki smo ga mesec dni branili. Uničili smo vse, kar bi moglo koristiti sovražniku. Naše odstopanje je bilo aranžirano tako mojstrsko, da sovražnik ni opazil do drugega dne opoldne, da nas ni več na dotedanjem mestu. Pred zoro ie bila zbrana vsa naša takrat a bregalnjška divizija izza Fe-ri7ov:ča. Kam? Vpraševali smo, ali nihče ni vedel odgovora. Vse mogoče verz'ie so bile: eni so govorili, da se pridružimo armadi volvoife Ste^e Stepanoviča, ki naj b: operiral^ nreko Šar - planine proti Te+ovu. drugi so pripovedovali, da na planmi Žegovac zadržujemo Bolgare, dokler nam ne pride pomoč. Ali to so bile vse le prazne govorice. Ob sedmih zjutraj smo dobili povelje, da ima bregalniška djviziia smer Stimh'e. Tedaj smo vedeli vse! Sedaj smo se šele zavedli katastrofe, ki smo jo dosedai skrivali sami pred seboj. Sedaj smo vedeli vsi, da zapustimo Srbijo, da preko Albanije in morja potujemo v tuji svet... Molče in zamišljeno se je pomikala nc3a kolona po razriti cesti; največja tišina je vladala naokoli; čuli so se le enakomerni koraki. Ni mogoče popisati slike, ki jo je nudil ta naS marš. Do zdaj smo živeli in se tolažil! z nadami, ali zdaj smo vedeli vsi grozno gotovost. Bilo nam je, kakor otroku, ki se pnrikrat poslavlja iz rojstne hiše in gre v tuji, neznani svet; bilo nam je, kakor na smrt obsojenim, ki gredo svojo zadnjo pot... Brez odmora smo hodih" ves dan: nikjer se nismo ustavili, njkdo ni čutil nit' lakote. u\V žeje, le glava je bila polna strašnih misij... Resignirani smo šli naprej po zamrzli cesti... Prešli smo skozi vas Stimlie, ali tudi tu se nismo ustavili, nego smo nadaljevali svojo pot, pot, ki nas je vodila v tujino, izgnanstvo! Okoli desetih zvečer smo dospeli do veVke poljane, kjer smo se ustavili, da prenočimo. Hitro smo nabrali naokoli dračja in posušenih vej, po polju smo nabrali nekaj zaostalih snopov turščice in razmetali nekaj stogov sena. Jaz in še pet oficirjev iz našega bataljona smo* si zakurili ponižen ogenj, da se malo ogrejemo; prostfli smo nabrano slamo jn seno in sedli okoli ognja. Večerja je bila skupna; ta je imel malo kruha, oni malo pogačico iz koruzne moke, nekaj suhih krhljev, suhih češpelj - to je bilo vse... Zložili smo vse skupaj in zaužili to skromno večerjo... Poskušali smo govoriti, ali nikakor nam ni tekel razgovor, samo stari kapetan Bora ni izgubil humorja in nas je hotel razveseliti s svojimi anekdotami. Toda nikdo ga ni poslušal, zato je tudi on prenehal in zamišljeno gledal v ogenj in pazno nakladal vejico za ve- jico na ogenj, da nam ne poide prehitro pičla zaloga drv, ki smo jo nabrali. Zaspati ni mogel nihče. Stisnili smo se, naslonili drug na drugega in molče z odprtimi očmi mislili o strašni bodočnosti ... »Gospodje, ali dovolite, da se tud{ pri vašem ognju malo ogrejem?* Te besede je spregovoril nekdo za našim hrbtom, ali nihče iz naše družbe se ni obrnil, da bi videl, kdo hoče v naše društvo. Samo stari kapetan ie nevoljno zagodrnjal: »Saj vendar vidite, da nas je že ta^ ko dosti! »No, mogoče se pa vendar najde za mene kak prostorček,« je odgovoril neznanec. Tedaj je kapetan dvignil glavo, da vidi človeka, ki hoče v našo družbo, ali kakor, da ga je nekdo potegnil za ušesa, je skočil, zavzel stav »mirno« in s preplašenim glasom jecljaje rekel: »Veličanstvo, oprostite ... U Na te besede smo poskočili tudi ml pokonci in videli, da stoji med nami stari kralj Petar. Zavit je bil v velik angleški plašč, brez generalskih znakov, ovratnik zavit preko ušes, in se smehljal, ko je videl, kako smo vsi v zadregi. Dobrodušno je podal vsakemu roko in rekel: .SLUVLNSK1 NAROD*, dne 12. decembra 1919. 241 stev. Ti razlogi jasno prikazujejo pomembnost solunske ironte in neobhodno je. da se ji posveča največja pozornost . . .« Vse te spomenice so ostale brez odziva. Srbska vrhovna komanda je to prisiliono čakanje uporabila drugje za pripravljanje skupne zrnate: tako Je bila leta 1916. sestavljena pod poveljstvom višjih srbijanskih oficirjev do-r-ovoljska u i vizija, sestoj eea iz Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki sc je junaško borila v Dobrudži ob strani ruske in romunske armade: pozimi 1916 in spomladi 1917 se je sestavila še ena nova divizija jugoslovanskih d ob ro vol j cev; obe sta tvorili en armada) korpus pod poveljstvom srbskega generala. Ruska revolucija in dogodki ki so se odigrali na rusko - romunski ironti, so preprečili nadaljno udejstvovanje na tei fronti. Srbska vlada in srbska vrhovna komanda je zaprosila zaveznike za prevoz te armade na solunsko fronto. Različne težkoče političnega in tehničnega značaja so omogočile prevoz šele spomladi 1918 deloma preko Arhangelska, deloma preko Vladivo-stoka; vendar se je število dobrovolj-cev tekom tega časa znižalo skoro na polovico, torej na eno divizijo; vzroki so bili različni, posebno pa boljSeviška agitacija, prehranjevalne in transportne težkoče. ta (vremena) U savezu sa najnovijim političkim pogadjajima progovorit ćemo napose o razvoju demokratske ideje, omladincima iz Ra-de-ne oko bivšeg »Slovenskog Jugat i o hrvatskoj »Ob- novi«, kojoj je prva zadaća, da reši med j u svojima stve što je treba, što zaudara po starini te nije u skladu sa jugoslavenskim državnim idealima. —v. Nove razvrstitev strank v ittldaiuki ztomici. Tam za turškim gričem ... Političke prilike u Bosni i Herc« govini. U S a r a j e v u pričetkom dcc. U Bosni leži budućnost jugoslavenstva. Nije čudo. da se posvuda u našem kraljevstvu sa osobitim interesom prati razvoj bosanskih prilika, odnosi |z-medju Srba i Hrvata, izmed ju muslim na. pravoslavnih i katolik Ka bečkih i peštanskih političara uro':';; su plodom, koje mi i danas osjećamo. Deviza ch'vide et impera najeklatantni-5e je našla svoj odras u Boavtonomisti<, in skupino »bojevnikov«, ki si je nadela ime »strank« narodne obnove^. Kar se tiče notranje politike, sta se te dve skupini že skoraj sporazumeli, a kar se tiče jadranskega vprašanja sta si popolnoma edini. Bojevuiška zveza izjavlja, da se mora reševati jadransko vprašanje na podlagi londonske pogodbe kot jamstvo za do-sego naslednje rešitve: — Aneksija Reke z njeno staro luko; konsorcij-ska uprava reških ladjedelnic in železniških prog, ki vežejo Reko in Trst z ozemljem bivše avstro - ogrske monarhije; pri tei upravi naj bi sodelovale samo prizadete mejaške države, da sc prepreči tekma med reško in tržaško luko; zagotovitev /'udru iste usode kakor Reki; zajam-čenje kulturnih pravic in pravne enakopravnosti splitskim, šibeni-škim, trogirskim in krškim Italijanom potom direktnih italijansko - jugo-slovenskili pogajanj; zajamčenie pravne enakopravnosti in svobodo narodne kulture vsakemu državljanu na tej in oni strani nove meje, k? se izjavi za Italijana ali .Tugoslovena, it? sicer potom obojestranskih pogo-deb: nevtrallzacija Jadrana. aH pa naj se priključijo Italiji potrebni otoki za obrambo italijanskih obali in Zadra. Republikanska stranka uvideva tudi, da ni njen program, zelo različen od programa zgoraj omenjenih skupin; edina razlika je baje vprašanje konstltuante. • Če bi se tem trem skupinam pri-I ključih še radikalci, se domneva, da bi imel ta novi blok kakih 100 sedežev. Demokratično - liberalna skupina, katere fizijononuja ni še popolnoma jasna, gre baje za udejstitvijo zveze z vsemi demokratičnimi silami. Stališče italijanske Ljudske stranke ni še jasno. Zastopnik Mi-cheli je izjavil, da se bo lahko govorilo o kaki protisocijalisiični zvezi, šele ko pride do končnoveljavnega sporazuma med liberalnimi strankami samimi. Ljudska stranka ni. kakor piše Corricre d' Italia i proti-načelno sodelovanju z vlado, toda o sodelovanju, ali nesodelovanju bo odločila samo po lastni uvidevnosti in po zahtevi političnih d< irodkov in razmer, ne da bi se pri tem ozirala :ia interese posameznih strank. Socijalisti sc živahno organizirajo in so odločeni za uvcljavljenjc svojih načel z vsemi sredstvi pri razpravi o odgovoru na prestola! govor, o proračunu, o ruskem vprašanju itd. Stanič je torej precej napeto. Četudi se posreči fuzija v začetku omenjenih strank, kar še ni" gotovo, ker prihajajo vedno nove ovire na pot, se vendar ne more reči. da ie sedanji vladi zagotovljeno nadaljno življenje, ker nri današnji sestavi zbornice je nemogoče obstoj vsake vlade, ki nima na svoji strani koalicije, v kateri se nahaja ljudska ali pa socijalističria stranka, ali pa ob?. V kolikor je pa iz sedanjega položain razvidno, se zdi, da je sodelovanje teh dveh strank z vlado izključeno. Stališče ljudske stranke se lahko izpremenj s časom vsled izpremem-be političnega položaja, stališče socialistične stranke pa ostane, z ozi-rom na njena načela. bržTcone neiz-oremenjeno. Na vsak način se pričakujejo še važni dogodki. REGENT ALEKSANDER O DRŽAVNEM UJEDINJENJU. LDU. Beograd. 10. decembra. Iz Pariza je odgovoril regent prestolonaslednik Aleksander na brzojavni pozdrav ministrskega predsednika Lj. Da-vidovjča v imenu kraljevske vlade povodom obletnice našega narodnega ujedinjenja z nastopnimi besedami: Vam in drugim se iskreno zahvaljujem za pozdrav povodom obletnice ujedinjenja. Naš narod, kj je s toliko po-rtvovnlnostio pridobjl svofe osvobo-jenie. je dal v času tega prvega leta skupnega svobodnega življenja novo ja-Pco podlago manifestaciji od 1. decembra, ker je vsemu svetu podal popoln dokaz svoie odločbe, da hoće ostati ujedinjen Želim od srca. da najde v bodočnosti narod v svoji ujedinjeni domovini oovmčfto za svoje nBpomo delo in pogoje za srečen razvoj. AMERIŠKA DELEGACIJA ZAPUSTI PARIZ. LDU. Pariz, 0. decembra. (DfOA Današnja seja vrhovnega sveta je bila zadnja, kateri ie še pristvovat načelnik ameriške delegacije Polk. Ameriška delegacija zapust danes Pariz. Clemen-ceau je v imenu zaveznikov izrekel obžalovanje, da odpotuje Polk in njegovi sotrudniki. Od jutr? dalje se bo poslanik Zedinienib držav v Parizu. Vallace, udeleževal sej vrhovnega sveta, toda samo da zasleduje debate in da poroča svojj vladi. Vrhutega ie Vallace poobla- »Samo sedite, otroci! Trudni ste, dolgo pot smo imeli danes!« Zgrabili smo hitro seno in slamo in ponudili staremu kralju prostora; sedel je med nas, ogrel si roke in nas opazoval nekaj časa: »Otroci moji. le nikar tako zamišljeni! Vse bo še dobro! Naši močni zavezniki nas ne zapuste, oni nas sprej-jtno, oni nam bodo pomagali, da se zopet vrnemo v domovino, ki jo mpramo Sedaj zapustiti! Jaz, vaš kralj, grem z vami, pa bjlo tudi na kraj sveta!« Z nekim proroškim glasom ie govoril starec, in v njegovih mTrnih očeh smo brali njegovo trdno vero in zanpa-nje v boljšo in večjo bodočnost. Govoril je tako prepričevalno, da nas je takoj zapustila ona malodušnost, ki nas je prevzela, ko smo nastopili trnievo pot. Videli smo, da je z nami častitljivi starec, ki hoče deliti zlo s svojim narodom, ki hoče biti s svojim narodom v onem ogromnem Času, ko zapušča svojo rodno zemljo, svoje matere, očete, da gre v tuji svet, da se tam pripravi za bove borbe, za vrnitev pod rodni krov Skoro četrt ure je ostal kralj prt našem ognju, nato je počasi vstal, oprl se na svojo palico in rekel: »Da vidim, kaj delajo tudi drugi moj*!« In počasi Je odšel do drugega ognja. Vso noč je hodil od ognja do ognja, se pogovarial z oficirji, pogovarjal z voiaki in meščani, ki so bežali z nami. Zn vsakega ie imel prijazno besedo, polno tolažbe, zaupanja in vzpodbude. Na spanje sedaj nismo mislili več; vsem ie bila pred očmi sljka sivega kralja, ki ni izgubil tudi v teh kritičnih momentih zaupanja v srečni konec pravične borbe za svobodo. Kapetan Bora pa se je jezil, da ni takoj spoznal kralja: »Kako to, da ga nisem spoznal, da nisem pozna! njegovega glasu...? Prav nič se ni spremenil, ravno tak je, kakor lan*, ko je prišel na Rudniku med nas, ko je pred nami rekel: »Prišel sem med vas, da z vami zmagam aH umrem! Kdor hoče, naj gre. a kdor hoče ostati, ta ostani, da zmaga ali umre s svojim starim kraljem!« Sedaj sem prepričan, da n? Še ničesar izgubljenega, nas* kralj je z nami, — naša je bodočnost!« Do ranega Jutra smo se razgovarjall, jn ko je bil v jutro javljen odhod, sme skočili na svoja mesta, kakor da smo prespali vso noč... Zopet se je pomikala naprej kolona za kolono... Sneg je začel naletava-tiUfti molče smo šli naprej... a pred nami so se videle v nejasnih konturah divje albanske gore, razrite in razjedene strašne čeri... Mi pa smo šli naprej... a med nami, med svojo vojsko, je stopal stari kralj____ veder je bi! njegov obraz, svetle njegove oči... Ne, on ne gre v izgnanstvo! Narod, ki ga vodi on, ne gre v propast! — On gre v veliko bodočnost, za velikimi cilji. -. In danes po štirih dolgih letih se je vrnil kralj Petar v svojo prestolnico, v prestolnico osvobojenega in njedinjene-ga naroda ... Uresničile so se njegove prorosk? besede, uresničilo se je ono veliko delo, ki mu je žrtvoval veliki starec svofe življenje, — ono življenje, ki ga je od rane mladosti posvetil enemu cilju: svobodi! In danes, ko je tvoje delo, tvoje Sfvljenle pokazalo tisočere plode, spominjam se, častitljivi starec, tvojfh »vetih besed, ki si jih aovori! tisti straSnl dan pod albanskimi planinami: »Zopet se vrnemo!« ščen, da v imenu Zedinjenih držav podpiše mednarodne akte glede Romunije ter mirovno pogodbo z Ogrsko. Ministrski predsednik Clemenceau bo še jutri vodil seio vrhovnega sveta in nato z Filipom Berthelotom odpotoval v London k angleško - francoskim posvetovanjem. Ta posvetovanja imajo bsje zelo važen organ i za tori cen značaj. Najbrž se bodo udeležili teh posvetovanj tudi zastopniki drugih velesil. Italijanski minister za zunanje posle Sci-aloia je, kakor znano, že včeraj dospel v London, da se z lordom Curzonom posvetuje o raznfh vprašanjih, zlasti o takih, ki se tičejo izvedbe mirovne pogodbe. NFMČLIA PROTI ZAVEZNIKOM. LDU. Lyon, 10. decembra. (Brezžično.) Kakor javlja *Petit Journal«, zahteva ententa od Nemčije popolnoma formelno in obvezno izjavo, da hoče brez odlašanja podpisati zaključni protokol k mirovni pogodbi in odposlati v Pariz tehnič ne izvedence za ureditev modalitet uveljavljen ja pogodbe. LDU. Lvon, 10. decembra. (Brezžično.) Kakor favlia »Chicago Tribune«, je izjavi! baron von Lers-ner, da bo Nemčija odgovorila z zelo odločno noto na vsakršen poizkus strahovanja aH ukazovanja od strani entente. Glasom lista »Petit Pari-sien« je nemški državni vojni minister Noske izjavi! v Dogovoru s poročevalcem lista *Dai!y Mail<. da je priSc! trenotek, ko se mora Nemčija po notrebi energično postaviti v bran proti zahtevam zaveznikov. ANGLIJA SE NE POGAJA Z BOLJ- SEVIKI. LDU. Kodanj, 0. decembra. (CTU) Angleško poslaništvo je dobilo iz Londona nalog, naj energično dement*ra poročila o pogajanjih s sovjetsko vlado. DOKUMENTI O IZBRUHU VOJNE. LDU. Berolfn, 9. decembra. (Dun. KU.) \Volffov urad poroča: Nemška vlada priobčuje sedaj vse akte nemškega ministrstva za zunanje posle o izbruhu vojne. KOBURG SE PRIKLOPI BAVARSKI. LDU. Budimpešta, 9. decembra. (CTU.) Deputacija vladnih zastopnikov je odpotovala v Koburg, da izvrši pri-klopitev Koburga k Bavarski. PROTlUDOVSKO GIBANJE. LDU London, 9. decembra. Dopisnik »VVestminster Gazette« javlja, da je centrom v Bavarski predlagal resolucijo, ki zahteva, da se izda proti Židom poseben zakon. V nemških mestih so nabiti lepaki: »Ubijajte Žide!« Dijaki berlinske gimnazije so sklenili molčečo stavko ter se zaobljubili, da nobeden ne bo govoril z 2idi. Izdani so letaki, ki zahtevajo bojkot Zidov. , , FRANCOSKI PARLAMENT. LDU Naueii. 9. decembra. (Brezžično.) Pri otvoritvi nove francoske zbornice je poslanec Francois prebral izjavo poslancev iz Alzacije - Loreuc Predsednik zbornice in Clemenceau sta pozdravila Alzačanc - Lotaringijce, Albert Thomas ie prebral kratko izia-vo socijalnih demokratov: ob tem s<> se dvignili mnogi protesti, ne da bi se dalo i/ poročil razvideti. prod Čemn so bili ti protesti naperjeni. V izjavi se ie reklo med drugim, da ho sociialističu a strank} Alzacije - Lorene odločno in brezpogojno pristopila v francoska skupnost. — Poljtičnj klub jma sestanek v petek 12. t. m. ob S. svečaf v hotelu Slon. -~ O vladni krizj. Vest današnjega »Slovenca«, da je predsednik pokrajinske vlade /a Slovenijo dr. Gregor 2e-jav podal demisijo, je popolnoma i z -mišljena. Isto velja tudi o vesti xVečernega Lista« glede dr. Vladimirja Ravnikarja. Vladna kriza ie konstantna. Pogajanja med JDS. in JSDS. se nadaljujejo. — Seja ministrskega sveta. LDU. Beograd, 9. decembra. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta. Id je trajala od 11. do 13. in na kateri so razpravljali o tekočih poslih. = Odgoditev parlamenta. Beograd. 10. decembra- Kakor se govori v političnih rogih. bo ukav: o odgotivv parlamenta še ta teden podpisan. asa Anketa za deffnidvno reJitev valutnega vprašanja. Beograd, 10. decembra. Včeraj se ie sestala tu anketa za definitivno rešitev valutnega vprašanja. Prisostvovali so ji razen finančnega ministra dr. Voie Veljkovića še mno-,r finančni strokovnjaki, med niimi tudi načelnik v finančnem ministrstvu, minister za socijalno politiko Korač in; znani finančnik grof Kulmer. — Nek: član te ankete se je izrazil napram ne-k?mu poročevalcu, da se anketa bavi v prvi vrsti z glavnim vprašanjem, t. U z uredivijo odnošaiev med državnim dH nark?m in jugoslovensko krono. Delata se bo z vso silo na to, da naša krona ne: bo postala popolnoma brezvredna in *e bo pri zamenjavi kvečjemu zamenjavalo v razmerju 1 proti 2 do 3. Tudi bo; anketa posvečala vso pažnjo novemu denarju, ki mora biti tako doma. kakor v inozemstvu zdrav in polnovreden. = Beogradska policija. LDU Beo-, grad, 9. decembra. »Politika« javlja: V nel dneh se bo objavila naredba \ glede preureditve beograjske ooliciie j po vzorcu uredb v vseh večjih mestih i v inozemstvu. Po tej naredbi bo orga-j nizacoa policije ureiena na čisto drugi j osnovi, kakor dosedaj. Za policijske ! organe in za žandarmerijo se bodo otvorile posebne šole in kurzi. Istotakn se bo uredil materijalni položaj vse** osobja. — Sporazum z vaselensko na trla r- htjo. LDU. Beograd. 9. decembra. Med delegati naše pravoslavne cerkve in vaselenske patriarhiie se je dosegel popoln sporazum glede na vladičan-stva, ki so prešla v sestav naše države In ki so prej pripadala vaselenski na-triarhiji. Atenski listi so sprejeli iz Carigrada brzojavko. W javlja posameznosti tega sporazuma. Patriarhiia se odreka vladičanstvom: skoolj'mskcmn, debarskemu. bitoliskemu, raškemu m prizrenskemu, dalje vodenskemu me-rropolitanatu, pelanski škofiji, strumlškt eparhin in vladičanstvom v Bosni m Hercegmnni. Sporazum obenem priznava ujedinjenje avtonomne črnocorsker cerkve s cerkvijo v Srbiji. Kot odplačl-, lo za vsa ta priznanja mora naša država plačati vaselenski patrfjarhfji I*W milijona frankov. Kar se tiče priznanja'; in položaja trških cerkvenih občin v naši drŽavi, bosta to vprašanje rešili naša m grška vlada. = LažnUve vestf madžarskih listov. Bečkerek. 10. decembra. Budimpeštanski in po njh ostali madžarski listi prjnašaio v zadnjem času ved-1 no pogosteje vesti, da se bo vprašanje prinadno^tj BaJke in Parata rešilo potom nlcbiscjta. Vse te vesti se neresnične. Istotako so razširili madžarski listi vest, da je prebivalstvo Velike Kjkinde razobesilo francoske in madžarske zastave in da je pričakovati zasedbo mesta po madžarskih četah.Ta-ke jn slične vesti širiio madžarski listi z očlvidnim namenom pobuniti v teh krajih prebivalstvo. s« Demanti. Zagreb. 10. decembra. »Rječ S11S.« prinaša iz Banfaluke demanti g. Zakiča. člana narodnega predstavništva, v katerem konstatira, da je vest »Hrata« o njegovem izstopu iz Demokratske zajednice neistinita. a*3 Avanture črnogorskega raz-krafja Nfkole. B e og r a d. 10. decembra. Današnja *Poljtfka« prinaša dopis razkralja Nikole na črnogorsko vlado v Parizu. Iz tega pfsma je razvidno, da je ekskralj Nikola organiziral vse, ako bi mirovna konferenca ne rešila črnogorskega vprašanja povoljno. Nikola zahteva, da se črnogorska vlada preseli iz Pariza v Cap S. Martin, ki je le 20 minut oddaljen od italijanske m?jc. Ce mirovna konferenca ne bi rešila črnogorskega vprašanja povoljno, naj <*e ta vlada takoj preseli v Italijo. Tu ima Nikola že pripravljene italijanske Čete in hoče z njimi zopet zasesti Črno goro. — Ka- jrse, da bi se zopet vrnil v svojo domo- ? /ino in zasedel z italijansko pomočjo svoj prestolček. = Vest iz Bosne. Sarajevo 10. decembra. Predsednik bosanske vlade g. Atanazij Šola je odpotoval včeraj ne- j nadoma v Beograd. To potovanje se spravlja v zvezo z važnim preokretom v bosanski vladi, katerega se pričakuje. — Mestno poglavarstvo je izdelalo vse priprave za izvedbo občinskih volitev, ki se vrše v prvi polovici meseca januarja 1920. — V soboto 13. t. m. se vrši v Bosanski Krupi veliko zborovanje radikalne stranke. Na to zborovanje bo prišlo več radikalnih narodnih poslancev, med njimi bivša ministra Lj. Jovanovič in Velizar Jankovič. — Včeraj se je vršila tajna seja mestnega sveta, na kateri se je razpravljalo tudi o aprovizaciji. Pri tej točki dnevnega reda so morali zapustiti poročevalci listov dvorano. Po mestu krožijo vsled tega razne senzacjjonalne vesti. — Pesnik Aleksa Santič je vsled bolehnosti odložil mesto intendanta pri sarajevskem gledališču. — »Moj boj ni naroden, marveč naboženskl!« Znano je, da so v Čeho-slovaški zaprli župnika Andreja Hlin-ko, ker je utekel iz Čehoslovaške republike preko Poljske v Pariz, da tamkaj pri mirovni konferenci izposluje Slovaški avtonomijo. Uvedli so proti njemu zaradi tega delanja, ko se le vrnil, preiskavo radi zločina veleizdaje. Andrej Hlir.ka je sedaj poslal iz zapora uredniku klerikalnega »Čecha« pismo, v katerem zavrača trditev, da bi zagrešil veleizdajo. V tem pismu naglasa med dragim, da se nikakor ne strinja z spomenico svojega tovariša dr. Jehličke, v kateri se zahteva odcenlienje Slovaške od čehoslovaške republike in njeno priklopitev k Madžarski. On je bil sicer v Parizu in Varšavi, vendar pa mu nikdar ni prišlo na misel, da bi se zavzemal za takšne veleizdajalske načrte. Pripojenje Slovaške k ČehosIovaŠki republiki je izvršena stvar, na kateri se ne da ničesar več spremeniti. Kdor nastopa proti tej razrešitvi in hoče živeti v republiki, si bo razbil glavo. On se ni boril proti Čehom, tako zatrjuje Hlln-fca, marveč je vodil samo borbo proti tistim, ki s svojim naprednjaštvom in svojo nevero širijo razkol med Slovaki. Koncem svojega pisma povdarja Tilin-ka: »M oja borba ni narodna, marveč naboženska. verska. Hlinka ni bil Efijalt v mladosti In ne bo Herostrat niti v starosti!« — Zanimivo je priznanje klerikalnega voditelja, ki odkrito izpoveduje, da nima njegova borba ničesar opraviti z narodnimi interesi, marveč da so ga vodili pri tem samo verski oziri. Iz verskih razlogov je nastopil proti državnemu jedinstvu čehoslovaške republike in ostal bi docela ravnodušen, ako bi vzel vrag novo ČeŠko-slovaško državo, samo ako bi bili pri tem zavarovani njegovi verski interesi. Vera nad vse, Če narod pri tem pogine, nič ne de, saj ga čaka večno življenje tam na drugem svetu onkraj groba! = Obravnava proti češkemu boljševiku Muni se bo vršila v kratkem pred praškim divizijskim sodiščem. Obtožnica obsega 200 na stroju pisanih strani, ki se je že vročila Munovemu zagovorniku driu Krbtichu. Predsednik divizilskega sodišča bo major avdltor dr. Vrba. = Na vseh konefh boljševlškl denar! SociialistiŠka »Budućnost«, ki Izhaja v Brnu, javlja, da je dobivalo uredništvo »Delnickega Dennika« v Brnu v času, ko Je bil na Madjarskem na krmilu Bela Kun, stalno podporo iz Budimpešte. Bivši urednik »Delnickega Penn:ka« Machaček je pred svedoki priznal, da je samo on dobil v roke od boljševiške vlade madjarske 165.000 K. Tudi sodrug Reiter, ki se nahaja seda! v ječi na Pankraci pri Pragi in pride pred sodišče skupno z znanim Muno, le drbjval od boljševiške vlade Bela Kuna stalno podporo. Ko so ga aretirali, so našli pri nJem 135.000 K, o katerih se Je dognalo, da so madjarskega izvora, češki listi pišejo, da so madjarski boljše-vjki pošiljali silne novce tudi v Avstrijo in Jugoslavijo, zlasti na Hrvatsko. N! dvoma, da je prišlo prav mnogo boljše-vjških bankovcev tudi v Slovenijo. = Tirolski Nemci fn Italijanska vlada. LDU Bolcan, 9. decembra. Kratka vsebina zahtev, ki jih predloži ♦Nemška zveza za Tirolsko«, t j. blok liberalne In klerikalne stranke v Gornji Adiži, italijanski vladi, je približno tale: Nemci izjavljajo vladi v svoji spomenici, da ne nameravajo stopiti v opo-ziciio, akoravno niso prepričani o zakonitosti aneksije, ki jo je Italiia že izvršila. Zahtevajo, naj vlada prizna potrebo, da se dovoli Gornji Adiži deželna avtonomija, zajamčena po avstriiski deželni ustavi — ki se precej razlikuje od italijanske — pri kateri je imel deželni zbor tudi zakonodajno pravico v okrožju svojega območja. Glede se-dai veljavnih zakonov, ld so bili plod državnega zakonodajnega delovanja, z^htevaio Nemci, naj ostanejo v veljavi vsai 20 let in naj se med tem Časom ne iznremene brez privoljenja deželnega zbora. Nadalje zahtevajo nekatere iziem^e ub^žitve, kakor: oprostitev vojaške službe iz razlogov, katere smatra Zveza za tehtne: noverjenie Javne varnostne službe deželi itd. Razen tega zahteva spomenica, naj se spoštuje občinska avtonomija. — Kdor bo največ dal. ta bo madžarski kralj! Pri madžarskem ministrskem predsedniku Huszarju se je te dni žela sila deputacija madžarske monarhistične stranke pod vodstvom grofa Somssicha. ki je zahtevala, da bi bila državni znak madžarske države zopet krona sv. Štefana in da bi sa do odločitve o bodoči državni obliki Madžarska ne označevala kot republika, marveč kot madžarska država. Ministrski predsednik je nagiašal. da je s zadovoljstvom vzel na znanje odločitev Antante, da ima v vprašanju državne oblike končno odločiti ljudsko glasovanje. V tem ljudskem glasovanju se bo izrekla velika večina prebivalstva, o tem je trdno prepričan, za zopetno vzpostavo kraljestva. Nadalje je Hus-sar izjavil, da se naj nobena politična stranka ne zavzema za gotovo osebo, ki bi naj prišla v poštev pri oddaji madžarskega prestola, ter prosil mo-narhistično stranko, naj bi se tudi ona postavila na to stališče, zakaj v današnjih razmerah si mora Madžarska želeti samo takšnega vladarja, ki bo nudil največje garanciie in državi zasigu-ral največ koristi. Končno je ministrski predsednik zagotavljal, da bo vlada z vsemi sredstvi podpirala monarhistično stranko. — Iz te vesti je razvidno, da namerava madžarska vlada prirediti nekako dražbo za prestol sv. Štefana. Kdor bo več ponudil, ta bo Dač postal madžarski kralj. Praktični Madžari! neodređena domovino. — Bol za slovenske šole na Goriškem. »Goriška Straža« kliče gospodom, katerim je danes dana oblast nad goriškimi Slovenci: »Dajte nam nazaj naše šole. katere smo si tekom 50 let priborili, in katere so torej naše: dajte nam ljudske, nadaljevalne, obrtne, strokovne, kmetijske, srednje in sploh vse naše šole dajte nam nazaj, ker mi nočemo analfabetov, mi smo narod, ki hoče delati, živeti in napredovati! Brez šole ni nobenega napredka! Kdor ne napreduje, mora nazadovati, a kdor nazaduje, mora polagoma poeiniti. A nam se hoče življenja, mi hočemo še živeti, zato pa — dajte nam Šol!« — Predsednik učiteljskega društva za goriški okraj je imel na zborovanju pr. m. govor, v katerem je zaklical slovenskim starišem: »Ljubi očetje in ljube matere! Pošiliaite svoje otroke redno v šolo! Le tako bo rešena in zagotovljena naša prihod-njost. Rešena deca — rešena rodna zemlja! Zato pa: šola. šola in šola!« — Slovo škofa dr. Karlina Iz Trsta. LDU. Trst, 9. decembra. Dne 4. decembra je presvetli škof dr. A. Karlin. kakor znano, zapustil Trst in se odpeljal v Ljubljano. Par ur pred odhodom se mu je poklonilo odposlanstvo političnega društva »Edinosti«, da mu v imenu tržaških Slovencev pokloni besedo v slovo in mu sporoči prisrčen: Z Bogom! Vodia odposlanstva dr. Wilfan, je v toplih besedah dal izraza čustvom našega ljudstva ter se je vladiki zahvalil na njegovem vsestransko modrem in pravičnem poslovanju ter mu zaželel vse dobro za bodočnost. Mons. dr. Karlin se je vidno ganjen, zahvalil odposlanstvu na tem izrazu simpatij, na&iašujoč. da je hotel vsikdar le dobro — vsem. Slovo je bilo naj-prisrčnejše. — Civilni komisar za Julijsko Benečijo. Agenzia Štefani poroča: S kraljevima odlokoma je bila sprejeta demisija Avgusta Ciuffellija in imenovan za novega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo dr. Anton Mo-sconi, državni svetnik, doslej izredni komisar za tržaško občino. — Spor med D' Annunziiem In reškimi leglonarjL LDU. Split, 9. decembra. (DDU.) »Avantl« od 7. decembra priobčuie nastopno vest: Od včeraj se širijo čudni glasovi o reških legijonarjih. Govori se o mnogobrojnih častnikih, ki se jim je tako priskutilo provincijalno življenje na Reki. da so se skušali vrniti v Italijo. Včeraj se je z gotovostjo trdilo, da je D' Annunzio dal aretirati majorja Relna, ki je bil, kakor je znano, organizator reške ekspedicije. — Posolila konsumnlm zadrugam. LDU. Trst, 9. decembra. Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo odreja: Posojilnice in posojilne zadruge, hranilnice ter zastavljalnice v Julijski Benečiji so pooblaščene dovoljevati neodvisno od kakršnokoli določbe lastnih statutov, posojila na tekoči račun in posojila na menice konsumnim zadrugam z omejenim jamstvom na podlagi zakona od 9. aprila 1873. št. 70. Isto delovanje lahko izvršuje državni kooperativni posojilni zavod s sedežem v Rimu potom svoje podružnice v Trstu. — Namere D' Anminzia. Baker, 10. decembra. Včeraj seje D' Annunzio ponovno Dogajal * generalom Castellifem. Oovori se, da je zahteval od njega, naj se umakne s Sušaka s svojimi četami in da bodo potem zasedle Sušak čete D' Annunzia. — Trosijo se tudi govorice s strani D' Annunzijevih častnikov, da namerava leta prekoračiti demarkacijsko črto in zasesti s svojimi četami vse do Plasa Is Kraljevice. — Goriški begunci se vračalo. »Goriška Stražac piše: Za stotinami onih, ki so nas vsled novih razmer zapustili, prihajajo drugi, posamezno ali v skupinah iz vseh krajev zopet domov. Tužnim srcem jih sprejemamo ali prepričani smo, da bo po vseh nevihtah zadnjih let zasijalo tudi nam — solnce. — Povpraševanje po vojnih vjemlklh. LDU. T r s t. 8. decembra, »Edinost« objavlja: Kdor ima kakega svojca še v vojnem vjetništvu v Italiji, Rusiji. Franciji itd., naj napravi takoj prošnjo na generalni civilni komisarijat v Trstu (oddelek za vojne vjetnike, soba št. 4.), v kateri naj navede naslednje podatke: Ime, priimek, rojstni dan, rojstni kraj in kraj pristojnosti vojnega vjetnika, ime očetovo in materino. Te podatke rabi komisarijat, ker se mora prej informirati v domačem kraju vojnega vjetnika; razume se, čim natančnejši so podatki, tem lažje se povpraša in tem več upanja je, da se dotičnik prej vrne domov. Razen tega se mora seveda v prošnii označiti tudi natančni sedanji naslov vojnega vjetnika. Tisti, ki ne morejo narediti sami omenjene prošnje, naj pošljejo gornjepodatke na naslov: Politično društvo »Edinost« v Trstu, ulica 30. oktobra 13 (oisarna dr. \Vilfana). — Stavka istrskih učiteljev. Tržaška »Edinost« z dne 2. t. m. prinaša sledeči poziv: »Hrvatskim učite-liem in učiteljicam Istre! Prišel je — in prošei je 1. december, ali vlada nI izpolnila svoje obljube, da sprejme naše zahteve, kakor so bile obrazložene v tem listu, do gorenjega roka. Dalje ne moremo čakati. Učitelji in učiteljice so pokazali dovolj potrpežljivosti, čakajoč do sedaj na izboljšanje svojega materijalnega stanja. Toda tudi naša potrpežljivost ima svoje meje. Nikdo na svetu ne more kratiti učiteljem pravice, da se tudi oni materiialno popolnoma ooomorejo. da iim bo mogoče iti na delo za dobrobit dece — za dobrobit celega naroda. Moramo torej, dasi neradi, izvršiti svoi odlok, sprejet na skupščini v Pazinu. Zato pozivliemo tem potom vse učitelie in učiteliice, da z dnem 2. decembra t. 1. (ali najkasneje, ko dobilo to vest) brezodvlačno stopijo v stavko. Nastopimo vsi solidarno in zmaga je naša! — Ponovno otvori^nje šole se snoroči potom časopisov ali eventualno s privatno pošto (kolikor bode mogoče!) Odbor za varovanje učiteljskih interesov za Istro.« Sokofstvo. Dr. J. Šašelj: TRETJI SOKOL NA KOROŠKEM. Kdo je poznal Koroško pred vojno? Kakor začarano gorsko kraljestvo z napisom: Cintritt verboten! Vsaj za ljudske duše je Imelo to veljati. Pa zima Se tako dolga, ne traja večno, saj Je izginila celo ledena doba. Pod prvim dihom tople sape z juga se ie začel tajati tudi koroški led, tudi do sem je seglo pred letom dni gorko solnce Jugoslavije. Vzbudilo je vlgredne cvete. AH ledeni sever se ni umaknil z lepa, še enkrat Je iztegnil nemški zmaj svoje grabežljive kremplje, še enkrat Je bilo treba deliti mej-dan In Jugoslavija Je zvala svoje Sokole. Ob sijajnem pohodu so oni zbudili vojsko kralja Matjaža iz Pece. privedli Nilklovo Zalo k Ženinu na dom, le Oospasveta — ostane tužen spomin! Kako dolgo . . .? Okovi so razbiti, delavci hite na plan ledino orat Kdo bo izmed vstrainlh najži-lavejšf? Sokol v Borovljah, prvi na Koroškem, ki se Je boril Že leta s črnožoltlm dvoglavim orlom za obstanek In Je seda) — Izdatno podprt od gorenjske župe — zmagoslavno razprostrl svoja čila krila, on vabi sokoliće Iz gnezda. Ze se Je odzval Guštanj. že se iztezajo mlada krila druzih na prvi vzlet . . . Oorskl svet sušH . . . prezgodaj ... ni Še čas ... ne vznemirjati .. Z jasnim klikom se odzove v tem železna kaplja: na plan Sokoli! Naš Čas Je prišel! Predolgo smo že zadržavali mlade sile. nočemo več slepomišiti. Tu smo. pripravljeni v plemeniti tekmi povspetl se do sinjih višin, zastaviti sovrtgu pot do naSe svete zemlje. Se nI dobojevan zadnji boj, od severa in zapada zajedajo odvekor vragi naše telo, ml hitimo, da nas najde usodni čas na pravem mestu. Kralju Petre, zovi, samo zovl nas . . . V gorskem zraku, ob obznožju Telfka-nov Oblrjja in Pece, oh šumeči blstf Bell bomo krepili telo In bistrili um. Pravljica pripoveduje, da so se tukaj nekdaj Slovenci postavili v bran Torkom. Kranjci so dali sol Štajerci vino, Korošci pa so naredili: zajezili so Belo in pridržano silo spustili na turško vojsko, da je vso poplak-nila. Turki so napravffl »železno« pismo, da v Kapljo ne bodo več hodili. Naša skrb bo, da ta »Železna« Kaplja no bo več videla »Turkov«. Šibke značaje je vsrvarflo dolgo suženjstvo, m a rs Ikako drevo ss soojedll črvi. Kresati hočemo značaje, utrditi ponos In popisati predvsem neomadeževan list naSe mladine za bodočnost da se bo orllo v zaspane krale: Jugo slo veni smo mil Po gorah zapada sneg ... V toplem zavetišču oh drozu bi bradi! se Izurimo, da poletimo spomladi v bratski obfem Sokolov na Gorenjsko, v Rož Vedro gledamo v bodočnost ko bomo sprelemall svole mile brate v na*em d I vnem svetu. Sirom Koro-tana pa vabimo sokoliće: na plan. napočti le aai daaf Sokolski Sovoi Srbov, Hrvatov ki Slovese« v. Seja gospodarskega odseka se vril v ponedeljek dne 15. t m. točno ob pol & zvečer v Zvezni sobi v Narodnem domu. Zahvala. Jugoslovanska pomožna misija, poslana po Jugoslovanskem pomožnem odboru (Yougoslav Relišt ot Chlcago), tiraža o priliki svojega povratka zahvalo vsem vladnim uradom In uradnikom kraljestva SHS, zasebnim zavodom, kakor tudi številnim posameznikom, ki so nam pomagali pri razdeljevanju pomoči, kolo so poslali Jugoslovani v Združenih državah ameriških. Vračamo se v svojo novo domovino s poznavanjem potreb v Jugoslaviji, ki bo — kakor upamo — pomagalo In koristilo naši rojstni deželi. Vedno bomo delovali v tem smislu. Pozabili bomo vse druge in ohranili samo najboljše u tise. Kratko naše bivanje v novo osvobojeni Jugoslaviji nas bo še tesnejše zvezalo 2 deželo naših očetov: Naj procvita in prospeva/ V Ljubljani, dne 24. novembra 1919. Vladimir Predovlč. Josip Sitar Peter Mladtneo. Dnevne vesti. V LJubljani, 11. decembra. — Kolkovanje bankovcev in občinstvo. Ljubljansk' dopisni urad poroča iz uradnega vira: Iz vseh strani dežele prihajajo poročila, da se je ljudstvo točno držalo predpisov glede kolkovanja. Izvzemši slučaj v Kropi, kjer je komisija zlorabila svojo oblast in biljegovala avstrijske bankovce, za kar se nahaja v sodni preiskavi, ter nekaj slučajev poizku-šenega tihotapstva ni Lilo incidentov. Trgovcem, ki so v prvih dneh odklanjali sprejem nebiljegovanih bankovcev, je politična oblast diktirala jako občutne kazni. Ljudstvo na splošno razumeva biljegovanje in pričakuje cd njega, da preneha devalvacija jugoslovenske krone. Razni nezadovoljni elementi prirejajo po deželi shode in sklepajo resolucije proti 20%nim priznanicam, hoteč v ljudstvu zasejati nezaupanje, da bo država kdaj honorirala priznanice. Izkuša se ljudstvo spraviti v strah za to, da bi po nižji ceni priznanice prodalo. Istočasno pa se nakupujejo priznanice, za katere se v mestih plačuje celo precej nad pariteto. Ljudstvo se odločno svari pred hujskači, ki kvarijo kredit države, zlasti pa se pozivlje, naj priznanic ne orodaja. temveč jih dobro hrani, kajti za definitivno izmenjanje stare krone so vse priprave že v polnem teku in tedaj bo seveda priznanica veljala toliko, kakor kolkovana krona. Hujskače, ki po shodih napadajo vlado radi priznanic in s tem spravljajo priznanice za nižjo ceno v roko nakuocev, naj se ovadi bližnji oblasti. — Prva obletnica Cankarjeve smrti. Danes je minilo prvo leto, odkar je umrl največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. — Za njegov spomenik se te darovalo — 20.000 K. — Sodnik Cham — poslanec v koroškem deželnem zboru. Arnošt Cham je v naši javnosti še dobro znan. Bil je svoje dni zagrizen Slovenec, ki bi na žlici vode požrl vse Nemce in nemčurje. Ko je kasneje vstopil v sodno službo, je obrnil plašč po vetru in se spremenil v strastnega nemškega nacijonalca. Kot tak je avanziral in bil imenovan za sodnika v Kočevju In kasneje v Beljaku. Ob prevratu je Se Igral vlogo oduševljenega Nemca, zbral okrog sebe četo nemških barab Iz Beljaka in udaril ž njimi na Podklo-šter, ki je bil takrat v jugoslovenskih rokah. Med tem so prišli v Avstriji na krmilo socijalni demokratje. To je povzročilo, da je značajni Cham zopet slekel vsenemško suknjico in postal iz nemškega nacijonalca in pangermana pravtako navdušen socijalni demokrat. Ker se je izkazal za »zanesljivega« sodruga, ga je sedaj koroška socijalno - demokratska stranka mesto poslanca Bierkopfa, ki je odložil svoj mandat, poslala v koroški deželni zbor. Ko je predsedstvo v eni izmed zadnjih sej to naznanilo v deželnem zboru, je poslanec Schueller zaklical: »Prvi Jud v koroškem deželnem zboru U No, Arnošt Cham sicer ni Žid, ako pa pridejo v Avstriji 2idje popolnoma na krmilo, ni izključeno, da bi se Arnošt Cham še ne dal obrezati, da bi na zadnje postal zares tudi pravi Jnd — Judež iškerjot — Resnica ali laž? Nemški listi poročajo iz Celovca: »Po zanesljivih vesteh iz Vrbe so v noči od 28. na 29. novembra jugoslovenski vojaki brez vsakega zunanjega povoda ustrelili uglednega meščana In svr> ječasnega župana v Rožeku Adami-tseha. Umor vzbuja največjo senzacijo, ker je skoraj gotovo, da gre za politični umor. saj je Adamič tarral veliko vlogo v nemški stranki.« Tako nemški UatL Kar nemški Usti niso baš resnicoljubni, je prav mogoče, da so si ta umor enostavno izmislili, da stvar porabijo v agi taci jske namene pri plebiscitu. Vendar pa je potrebno, da se stvar pojasni. Ako je bil Adamič v resnici umorjen, smo prepričani, da se je zgodil navadni zločin, ki pa nima s politiko prav ničesar onravitl. — Brez nemščine ne gre. Dunajski ilustrovani tednik »\Viener VVochec prinaša v svoji 43. številki pod gornjim naslovom notico, v kateri pravi: > V Zagrebu se govori zelo mnogo nemški; raditega so nabili srboiili-hujskači na cestnih vogalih deščice s hrvatskim napisom. »Ne govori nemški, govori hrvatski«. To pa ne ovira, da se vsa trgovina vrši v nemškem Jeziku in da profesorji in dijaki visoke šole v nem-Škeni Jeziku predavajo in se v nemškem jeziku učijo. Razen iilozofskih so namreč vse učne knjige spisane v nemščini. — Ako dobi največji zagrebški knji-gar nemške knjige, nastane gneča kakor na Dunaju za jugoslovanski krompir. Amerika, Anglija. Francija in Italija skoraj ne morejo Jugoslovanom tega nadomestiti, kar jim nudi Dunaj z zabojem dobrih nemških knjig«. — To je tako: pride ti v hišo berač, pa se ga usmiliš. No, in da ti ne ostane ničesar dolžan, ko se Je najedel, ti onesnaži hišo. — Vračajoclm se fzseftencem! Po došlih poroč'lih n:.šega poslaništva v Parizu poizkušajo razni agentje s pomočjo naših Izseljencev vračajočih se iz Amerike in od drugod, spraviti v našo državo vel'ke množine avstrijskih bankovcev potom zamenjave za dolarje in drugo dobro valuto, pri čemer bi izseljencem radi natvezlj. da doseže po sklepu mini krona zopet svojo staro vrednost. Ker je takšna zamenjava našim nepoučenim izseljencem v očlto škodo se jih s tem posebej opozarja, da se ogibalo kupovanja vsakojakih nezdravih valut. Pozjvljaio se pa tudi sorodniki ter znanci naših izseljencev in sploh intelegenrni slofi na deželi zlasti duhovniki, učitelj1?, župani itd., da po svojih močeh vplivajo na izseljence, odpravljajoče se na pot v domovino, na! nikakor ne zamenjavajo dobrih valut, ki Jih imajo seboj že med potio v tujini, ampak da jih prlneso v našo državo in šele doma zamenjajo, ko so se zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh tujih valut napram kronam, — Svofl pisarn? sta združila odvetnika dr. Vladimir R a v n i h a r In dr. Albin Smole. Pisarna se nahaja v Sodni ulici št. 9, nasproti sodne palača. — Delavni čas v trgovinah. Uredba o delovnem času predpisuje tudi za trgovinska in prometna podjetja dnevno osemurno delo. Zato je načelstvo gremija trgovcev v Ljub-liani odredilo, da bodo trgovine dol 30. aprila 1920 odprte tako-le: t r g f> vine z živili in delikatesa-ml: od 8. ure zjutraj do H»l. popoldne In od 2. do ^6. popoldne; trgo-vine z manufakturnim in galanterijskim ter modnim blagom: od 8. zjutraj do 12. opoldne ter od M 2. do H 6. popoldne: trgovine z železnlno in steklarskim blagom: od #8. zfutraj do 12. opoldne ter od ^2. do 5. popoldne. Člani gremija trgovcev se opozarjajo, da se določenih ur natančno drže. Čiščenje prodajalnlc In trgovskih prostorov ne spada v Sumo defo. — T van J e 1 a č i n m!., načelnik. — Praktikantska mesta prf poštf. V območju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v LJubljani Je razpisanih 8 mest poštnih praktikantov oziroma rn^ktikantinj. Predpogoj* za sprejem v to službo so: 1. dovršena srednja aH tej enakovredna šola z zrelostnim Izpitom: 2. jugoslovansko državljanstvo; 3. državljanska In moralna neomadeževa-nost; 4. doseženo 18. starostno leto: 5. dokaz telesne in duševne sposobnosti (izpričevalo okrajnega zdravnika) In 6. dokaz, da Je prosilec zadostil vojaški službeni dolžnosti. S prilogami opremljene |n kolkovane prošnje naj se.vlože do 5. januarja 1920 pri poštnem in br-javnem ravnateljstvu za Slovenijo v Ljubljani. — Pisma lz Francije. Iz Pariza poročajo, da je francoska pošta pričela sprejemati Pisma za naše kraljestva — Cercle francafs. Pouk v francoščini se je pričel z 16. oktobrom. Učne ure za I. tečaj so v pondeljkSh In četrtkih od 6. do pol 8.; II tečaj v torkih In petkih od 6. do 7. ure zvečer, In sicer v poslopju I. gimnazije, pritličje. Članarina znaša na mesec 8 K. Vse druge podrobnosti se izvedo pred poukom. — Iz ministrstvi za prehrano. Ministrski svet je sklenil, da se postavi za pomočnika ministru prehrane profesor Nedeljko Divac. — Himen. Poročila sta se g. Josip Jurca iz Postojne In gdčna. mag. pharm. Silvija Staindt iz Sarajeva. — Rezervni častniki - jurfstl. Udruženje rezervnih Častnikov Je predlagalo vojnemu ministrstvu, naj se dovoli častnikom, ki so po svojem poklica od-vetmki ali Pravniki, da smejo zastopat! pred vojnimi sodišči. — Več pozornosti Je treba! Preteku i teden sta prispela v Prago prva dva transporta češko-slovaških legionarjev, ki so se borili proti boljševikom v Rusiji. Vkrcali so se v Port Arturju ter po večtedenski vožnji preko Tihega in Indijskega oceana skozi Sueški prekop prispeli v Trst. Iz Trsta so se s posebnim vlakom odpeljali ter se vozili tudi preko našega ozemlja v domovino. V Trstu so jih pozdravite italijanske oblasti. A pri nas? Nihče se ni zmenil zarje, kamoli, da bi jih kdo pozdravil. Prepričani smo, da je bilo znano, kdaj so se tj transporti čehoslovaških legijo-nariev vozili mimo Ljubljane. Zakaj se n? potem ničesar ukrenilo, da bi se jih po zaslugi pozdravilo? UmlJIvo je, da je ta nedostatek taktnosti z naše strani napravil najmučnejši vtis ne samo na junaške borce, ki so prelivali kri za skupno slavliansko stvar v daljnji Sibiriji, marveč tudi na vso češko javnost. Nadejamo se, da se bo ta nepaznost popravila pri nadaljnjih transportih! — Kranjska stavblnska družba v slovenskih rokah. Kranjska stavbinska družba je prešla v slovenske roke. Podjetje vodi sedaj stavbenik g. Filip Su-pančič. — Planinski ples dne 1. febniarfa 1920. Po dolgem odmoru, ki ga je povzročila voina, priredi Slovensko planinsko društvo v tej sezoni dne 1. februarja 1920 zonet svoj, preje običajni planinski ples. Ples se bo vršil v vseh prostorih Narodnega doma. SPD prosi narodna društva, na! uvažujejo to prireditev. — Občn? zbor SPD se vrši, kakor čujemo, v soboto, dne 27. decembra, v mali dvorani v Narodnem domu. Dnevni red tega občnega zbora se priobči pravočasno v ljstih. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro se je preseM iz vladne palače v deželni dvorec št. 37. — Aretacije rad? neupravičenega Žigosanja bankovcev. Policija je prišla na sled družbi, ki je sistematično s ponarejenim pečatom neupravično žigosala bankovce. Družba je obstojala večinoma iz goSpodiČen, ki so bile nastavljene kot pomožne uradnice pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu, odnosno pri delegaciji finačnega ministrstva v Ljubljani. Več gospodičen je bilo aretiranih, med njimi tudi neka gospodična Z., ki je igrala veliko vlogo pri orlovski organizaciii. Družba je imela v posesti uradni pečat, ki je bil ali ukraden ali pa ponarejen in ie ž njim žigosala bankovce. Ker je preiskava Še v teku, o [ stvari še ne moremo podati nobenih podrobnosti. — Iz preiskovalnega zapora Je bil izpuščen g. Kare! Polak proti položitvi kavcije v iznosu 3Va milijona kron. Preiskava proti Polaku se nadaljuje. — Osebne vesti s pošte. Višji poštni ravnatelj dr. Janko Debelak je imenovan za direktorja pošte in brzojava v Ljubljani, njegov namestnik poštni svetnik Alojzij Gregorič pa za nadsvetnika pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Poštarica Franja Drakulič je premeščena k poštnemu uradu Stari trg pri Kočevju. Poštarsko mesto v Zagorju ob Savi je dobil poštni oficiant Julij Helmich. Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu na Bohinjski Beli se je podelilo poštni aspirantinji Fra-nici OlifČič. Poštna oficiantinja Alojzija Vadnov se je odpovedala poštni službi. Poštna aspirantinja Ana Ber-gant se je odpovedala poštni službi. Imenovanje poštne oficiantinje Anice Zoreč za odpravnino v Grahovem pri Cerknici se je razveljavilo. Za odpravnika v Grahovem pri Cerknici je imenovan poštni oficiant Zma-goslav Nusbck. Poštar Ivan Ortha-ber je imenovan za nadpoštarja v Slovenski Bistrici. — Razpisujejo se sledeča službena mesta: NadpoŠtar-sko mesto Jesenice (I/l); poštarska mesta: Črnomelj (1/3), Grobelno (1/3): Loški potok (II/l), Grosuplje (II/l), Spodnji Dravograd (IT/l), Medija Izlake (TI/2). Bizeljsko (U'2). Rečica v Savinski dolini (IF2): mesta odpravnikov: Zgornja Polskava (III'l), Suhor (IIF2), Krka (III/3), Sv. Ana na Krembergu (III'3). Rok za natečaj je 14 dni. — Iz Železne Kaplje poročajo, da tamošnji župnik Grm paktira z nemškutarjem Prepotnikom in Deschmanom. Nemec Wagesreiter, ki je bil izgnan iz Jugoslavije, se je zopet vrnil in se nahaja zopet v Pre-potnikovi službi. Imenovani ter vojna dobičkarja Niederdorfer in Domi-nigs so jako agilni in delajo s polno paro za Nemško Avstrijo, pri čemur jim njihov v vojni pridobljeni denar Izvrstno služi. Pošteno misleči Slovenci se nad tem spodtikajo, češ, da kdor ima denar, lahko počne, kar mu drago. Sicer pa nimajo nemškutarji s svojo agitacijo mnogo sreče, ker ljudje dobro vedo. da je Nemška Avstrija pred bankerotom. — Apelaclisko sodišče ▼ Novem Sadu. Predsednik okrožneg sodišča v Novem Sadu, dr. Mihajlo Popovjč, je določen, da organizira apelacijsko so-dišče, ki se, tamkaj, ctfvjpri, — Imenik porotnikov v decembrskem zasedanju. Kržan Ivan, trgovec in posestnik, Vrhnika 102; Koče var Fr. posestnik in gostilničar, Vrhnika 16; Stacul Anton, trgovec, Ljubljana, šelen-burgova ui. 4; Podboršek Miha, posestnik, Ježa 10, Ljubljana; 2užek Ivan, pek, škoija loka, mesto 10; Kandare Anton, posestnik in gostilničar, Pijava gorica 22, Ljubljana; Kušlan Jernej, trgovec, Kranj 5; Kristan Jožef, postnik in gostilničar, Srednja vas 16, Kranj; Kuralt Franc, poses., Šenčur 13, Kranj; Bidovc Ivan, zidarski mojster, Hule 50, Kranj; Logar Josip, trgovec, Kranj 117; Babnik AlojzU, posestnik, Rudnik 13, Ljubljana;Arnejc Ferdo, posestnik in lesni trgovec, Jesenice 26, Kranjska gora; Stare Kari, posestnik in tovarnar, Kamnik 93; Urbane Franc, veletržec, Ljubljana, Sv. Petra c. 1; Mor.Č Ignac, posestnik, Jesenice 118, Kranjska gora; Kem Ivan, trgovec, Cerklje 14, Kranj; Rutner Rudolf, trgovec in posestnik, Vrhnika 29; Resman Franc, posestnik, Gorica 10, Radovljica; RemŠkar Andrej, posestnik Brezovica 13, Ljubljana; Ti-schler Ivan, fotograf in posestnik, Vrhnika 37; Goršič Josip, posestnik in trgovec, Ponova vas 7, Ljubljana; Udir Ivan, posestnik, Sp. Besnica, Kranj; Vodnik Alojzij, kamnosek in posestnik, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34; Ambrož Franc, posestnik, Matena 12, Ljubljana; Mohar Karel, posestnik, Ljubljana, Celovška cesta 13; Galle Franc, grašČak, Bistra 1, Vrhnika; Spoljarič Ivan, posestnik. Ljubljana, Sv. Florjana ul. 37; Sitar Peter, posestnik, Misače, Radovljica; Ranzinger Josip, mesar, Zagorje 11, Litija; Jarc Peter, posestnik, Stro-hlnj 50, Kranj; Zajec Janko, posestnik, Kostrevnica 20, Litija; Robavs Ivan, posestnik, gostilničar in mesar, Šmartno 23, Litija; Dolenc Jurij, posestnik, Zapotnica 17, Skofia loka; Eržen Gabrijel, posestnik in trgovec, Zapuže 2, Radovljica; Pregelj Martin, posestnik, Gradec 1, Litija.Namestniki porotnikov: Kune Viktor, fotograf, Ljubljana, Bet-hovnova ul. 6; Zore Rudolf, trgovec, Ljubljana, Janez Trdinova ul. 8; Jesih Franc, trgovec, Ljubljana, Stari trg 1; Ferant Anton, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3; Cernivec Franc, mesar in posestnik. Kapiteljska ul. 11; Skulj Rudolf, gostilničar in posestnik, Ljubljana, Sv. Florjana ul. 20; Stupica Janko, trgovec, Ljubljana, Dunajska cesta 20; Franke Vladimir, trgovec, Ljubljana, Janez Trdinova ul. 2. — Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 1. decembra 1919 do 7. decembra 1919 je iskalo delo 142 moških in 38 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 359 moških in 25 ženskih delavnih moči. Posredovanj se ie izvršilo 97. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1. Januaria 1919 do 7. decembra 1919 Iskalo delo 19.421 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 15.349 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 6472. Delo iščejo: pisarniške moči, knjigovodje, kontoristi (262), trgovski sotrudniki in so-trudnice, potniki (197), dninarji, dnlnarice, hlapci, dekle, težaki (170), rudarji (134), vajenci razne stroke (125), služkinje, kuharice, sobarice, gospodinje (116), poljski in tovarniški delavci in delavke (109), peki, mlinarji, mesarji (106), sluge, vratarji, natakarji, natakarice, slikarji, pleskarji, tesarji, krojači, tapetmki, sedlarji, ključavničarji itd. Delo je na razpolago: gozdnim delavcem (285), hlapcem, deklam, težakom, mizarjem, služkinjam, kuharicam, vajencem razne stroke, pis. močem, pletar-Jem, tesarjem, ključavničarjem, steklarjem, prodajalkam, kontoristinlam, stenograflnjl, kolarlem, Žagarjem itd. — Svarilo! Vedno pogosteje se dogaja, da se obračajo razna večja podjetja iz ozemlja izven Slovenije na podpisani urad za posredovanje večjega Števila delavcev, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev itd. Podpisani urad princinielno ne prevzame nobenega takega posredovanih, ne da bi sklenil preje s podjetjem jasno in točno pogodbo, ki bi garantirala delavstvu primerne plače in druge delavne pogoje ter uredila tudi njegove stanovanjske in prehranjevalne razmere. Mnoee firme (zlasti židovske po Hrvaškem in Bosni) pa posredovanja pod takimi pogoji odklonijo ter nabirajo potem potom vabljivih oglasov in spretnih agentov po Sloveniji delavce, katere nato seveda po svoji volji izrabljajo, saj je povratek iz tako oddaljenih krajev pogosto nemogoč. Podpisani urad zato resno in nujno svari vso slovensko delavstvo, nai ood nobenim pogojem ne sprejme nobenega dela izven Slovenije preko in brez posredovanja podpisanega urada, še manj naj pa hodi samo iskat dela v ostale pokrajine naše države. V vsakem slučaju naj se obrne vsak po podatke in navodila le na eno izmed podružnic podpisanega urada, ki se nahajajo doslej že v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju. — »Državna posredovalnica za delo«. — Vpostavftev brzovlaka na progi Beograd - Zagreb. Od 1. januarja 1920 se uvede na progi Beograd - Zagreb dva brzovlaka s spalnim vozom. Vlaka bosta vozila iz Beograda in Zagreba vsak dan ob 21. uri zvečer. — Včeraj prj koncertu — galerija .— pravzaprav bajkon na desno m> ali! od tam na potu iz »Hotela Union« se je v gneči izgubil damski daljnogled — (kukalo) jz rjave biserne matice (Peri-mutter). — Poštenemu najditelju se izroči lepa nagrada. — Specijalist za ženske bolezni In porodništvo univ. med. dr. Benjamin Ipavic se je preselil v Maribor in ordinira v Gosposki ul. št. 46. Almanah dobrovoljcev. Odbor »Društva Jugoslovanskih dobrovoljcev v Sloveniji* Je sklenil Izdati »Almanah dobrovoljcev*, v katerem bodo opisani boji in drugi dogodili iz življenja naših dobrovoljcev. Društvo vodi pri tem namen, seznaniti jugoslovansko občinstvo z vsem delovanjem onih, ki so tvegali v boju za svobodo vse, ki se niso ustrašili nobene nevarnosti in nobenega truda v boju za osvoboditev in ujedinjenje Jugoslavije. Pozivajo se vsi dobrovoljci, da vsak prispeva po možnosti za ta Almanah. Sprejemali se bodo prispevki o žtv-IJenJu v vjetniških taboriščih, kjer so se dobrovoljci rekrutirali: o bojih na frontah, v dobrovoljskih formacijah, ali pa v ostalih zavezniških armadah, dalje o potovanjih (iz Dobrudze na makedonsko fronto in Murman itd). Ker bo z urejevanjem tega gradiva precej dela odbor pa želi izdati Almanah čim preje, se prosijo vsi, ki hočejo poslati svoje prispevke, da storijo to čim preje, in sicer na naslov društvenega tajništva v LJubljani, Kolodvorska ulica št. 3. — Petindvajsetletnlca »Celjskega pevskega društva«. Letos slavi »Celjsko pevsko društvo« 251etnico svojega delovanja. Ta proslava je določena na dan 14. december 1919, in se bo vršila v večjem obsegu, kolikor je pač v sedanjih razmerah mogoče. Dan 14. december naj bo svečana akademija, praznik naše pesmi in glasbe. Spored bo obsegal naslednje točke: V soboto 13. decembra ob 18. zvečer na kolodvoru sprejem gostov od severa, ob 20. uri od juga. V nedeljo, dne 14. decembra zvečer ob 19. koncert v Narodnem domu s sledečim sporedom: A. Overtura iz ooere: Porin od Lisinskega, igra vojaška godba iz Ljubljane pod vodstvom dr. J. Cerina. B. Slavnostni eovor. Dr. M. Hrašovec. C. 1. a) J os. Pavčič: »Njega ni!«; b) Stjevan Mo-kranjec: Osmi šopek srbskih narodnih pesmi. Poje mešan zbor. 2. a) Davorin Jenko: «Na moru«; b) Oskar Dev: »Dobar večar luba dakle!« Poje moški zbor. — Odmor. — 3. Hu-golin Sattner: »Jeftejeva prisega". Kantata za mešan zbor, moški zbor, soli in orkester. 4. Nastop bratskih pevskih društev. Po koncertu prosta zabava, sodeluje vojaška godba. — Opozarjamo na nedeljski promet na progah jnžne železnice, vsled česir so osebni vlaki ob nedeljah do preklica vstaviieni. Da se torej v Celju zagotovi vsem gostom prenočišče za sobotno in eventualno nedeljsko noč. orosimo pismene oriiave. ali vsaj približnega števila do 10. decembra. Za to število moramo rezervirati tudi vstopnice h koncertu. Končno prosimo, naj nam bratska društva in vsi posamni gostje takoj oo prejemu tega vabila brzojavno naznanijo, s kakimi točkami nameravaio sodelovati pri koncertu. Podrobno razvrstitev ori tem nastopu pa si pridrži C. p. d. in ga bo vsem priglašenim pravočasno javilo. Uramo tedni, da naše vabilo ne bo brezuspešno. In da se vkljnb prometnim težkočam odzovejo vsi idealni, za lepoto naše pesmi in glasbo vneti .Tu^osloveni. — Celjsko r»o^rc;kn HrnSfvO. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v ponedeljek, dne 22. decembra t. I. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma komorni večer. Sodelujejo: gdč. Cirila Medvedova (solospevi), g. nrof. ViUem Kopta (oboa) in kvartet *Zlka« (gg Pihnrd Zika I gosli, I. Karel S a n c i n TI. gosli, Mirko Logar, vi-jola in Ladislav Zika čelo.) ANGLEŠKO LATINSKA ZVEZA POD POGOJEM SPORAZUMA ITALIJE Z JUGOSLAVIJO. Milan, 10. decembra. »Secolo« priobčuje iz Pariza brzojavko, v kateri zatrinie, da se v kratkem sklene angleško latinska obrambna zveza. Tej zvezi bodo pripadale te-le države: Anglija. Francija, Italija, Španska in Portugalska. D a se omogoči vstop Italiji v to zvezo, se mora preje glede Jadranskega vprašanja doseči z Jugoslavijo in vzpostaviti prijateljsko razmerje med italijansko in jugoslovensko kraljevi-n o. Prisotnost jugoslovenskega prestolonaslednika regenta Aleksandra v Parizu je v zvezi s tem vprašanjem. NOVE SLOVANSKE DRŽAVE SMEJO IMETI VOJNO BRODOVJE. Rim, 10. decembra.. »Popolo Romano« prinaša iz Pariza vest, da je vrhovni zavezniški svet dovolil, da smejo imeti Poljska. Jugoslavija in Belgija bojno brodovje. Scialoia je privolil v to pod pogojem, da sme obstojati to brodovje iz enostavnih torpe-dovk in oboroženih ladij s topovi malega kalibra. Rimski list dodaje tem vestem, da se vidi iz tega dovoljenja potreba, da zasede Italija otoke v Jadranu, ki so važni za stratežko obrano Italije. PREDUJEM NA VOJNO ODŠKODNINO. Beograd, 11. decembra. V poslednjem času po regentovem uspehu v Parizu se mnogo govori o predujmu, ki ga dobi Srbija na račun voj. odškodnine. Včeraj in danes prinašajo listi vest, da se izplača ta predujem v znesku dveh milijard v bonih, ki se izpostavijo na tri milijarde frankov. Vsled tega se je nadejati, da se bo naša valuta s to svoto znatno opomogla. Beograd, 10. decembra. Vest, da dobi naša država vojno odškodnino na sličen način, kakor Belgija, je zbudila tu veliko zadovoljstvo. Kakor se čuje. bo antanta v najkrajšem času izplačala naši kraljevini predujm 2 milijard frankov. D' ANNUNZIO ZAHTEVA OZEMLJE DO ŠT. PETRA. LDU VVashington, 10. decembra. (DKU) Reški poročevalec lista »New-York Herald« javlja, da je D' Annunzio odločen, zahtevati zaledje Reke v obsegu, da ie zagotovljena železniška zveza med Trstom in Reko preko Št Petra. MIROVNI POGOJI ZA MADŽARSKO. — HABSBURŽANI SE NE SMEJO VRNITL LDU Dunaj, 10. decembra. (ČTU) »Neue Freie Presse« javlja iz Pariza, da se izroče mirovni pogoji madžarski delegaciji najkasneje začetkom meseca januarja. Delegaciji bo dovoljen desetdnevni rok za odgovor. Anglija očivid-no namerava v Budimpešti ustanoviti jporišče za svojo balkansko trgovino. Madžarska plača tekom 25 let 18 milijard vojne odškodnine in prevzame petino državnega dolga bivše monarhije. O državni obliki odloči ljudsko glasovanje. Ako se ljudstvo odloči za monarhijo, prepoveduje točka 126. povratek Habsburžanov. AVSTRIJA NAPOVE BANKEROT? LDU Dunaj, 10. decembra. (ČTU) »Neues VViener Journal« javUa: »L' Oeuvre« komentira položaj nastopno: Diplomatski krogi so prepričani, da napove Avstrija meseca marca bankerot in da bo tudi Nemčija kmalu nato banke rotna. ZAVEZNIKI PROTI ZDRUŽITVI PREDARLSKE S ŠVICO. LDU. Dunaj, 10. decembra. (DKU.) »Der Neue Tag« poroča: Kakor se govori v tukajšnjih ententnih krogih, se lahko smatra za gotovo, da vrhovni svet v Parizu ne bo privolil, da se Predarlska združi s Švico. Vrhovni svet uvideva, da bi po-menjal odpad Predarlske od avstrijske republike začetek popolnega razpada te države. Po avtentičnih poročilih, ki jih ie navedeni list sprejel, so vse tukajšnje ententne misije poročale svojim vladam o predarl-skem vprašanju in stoje najstrožje na stališču, da se mora Predarlski združitev s Švico zabraniti. TIROLSKA SE HOČE ODCEPITI OD AVSTRIJE. LDU Innsbruck, 10. decembra, (Č. T. U.) V deželnozborski seji od 11. decembra pride mogoče na dnevni red socijalno - demokratični predlog za priklopitev Tirolske k Nemčiji. KRVAVI NEMIRI V ITALIJI. Split, 11. decembra. Italijanski listi prinašajo posameznosti o krvavih neredih, ki so se odigrali zlasti v severni Italiji kot reakcija na napade posameznih socijalističnih zastopnikov v Rimu o priliki otvoritve italijanske zbornice. V Turinu so napadli delavci častnike in jih težko ranili. V spopadu z redarstvom je bilo ranjenih preko 100 oseb, tri pa ubite. Krvavi dogodki so se vršili tudi v Mantovi, kjer je hotela množica linčati dva Častnika. Množica je nato navalila na vojašnice in zapore ter izpustila kaznjence, ki so vdrli v razne trgovine in plenili po mestu. Na več krajih so se vodile z vojaštvom in redarstvom pravcate bitke. Dosedaj je znanih 12 slučajev mrtvih in preko 100 ranjenih. Dne 9. decembra so imeli socijalisti dve skupščini, na katerih se je sklenilo nadaljevanje stavke. Pri tej priliki je prišlo zopet do spopadov z vojaštvom. Delavci so demolirali železniške postaje in tračnice. Krvavi nemiri se poročajo tudi iz drugih mest. Meščanski listi zagovarjajo meščanski blok proti boliševiškemu terorju. ZAVEZNIŠKA KOMISIJA NA DUNAJU. LDU Dunaj, 10. decembra. (ČTU) »Neue Freie Presse« javlja iz Budimpešte: Po odredbi vrhovnega zavezniškega sveta in na prošnjo madžarske vlade je dospela danes semkaj zavezniška vojaška komisija. Velesile so zastopane v njej vsaka z dvema glasovoma, Jugoslavija, Čeho - Slovaška, Poljska, Grška in Romunska pa imajo vsaka po en glas. KONFERENCA AVSTRIJSKIH KOMUNISTOV. LDU Dunaj. 10. decembra. (ČTU) V nedeljo in ponedeljek je zborovala tu državna konferenca avstrijske komunistične stranke, katere se je udeležilo 130 delegatov. Radek je razposlal večjo brzojavko, ki se obrača proti politiki dr. Rennerja in dr. Bauerja. V pozivu se glede ruskih vjetnlkov v Nemčiji opozarja vsa javnost, da se usoda nemških tovarišev v Franciji, naj si bo Še tako kruta, vendar ne da primerjati z 200.000 ruskimi vjetnikt ki jih še zadržujejo v nemških taboriščih. Raznoterosti. * Na Dunaju jedo človeško meso? Z Dunaja poročajo »Lid. Novine«: Neka žena po imenu Stelerjeva je našla za hišo velik kos mesa, katero je smatrala za zajčje. Svojemu prijatelju Josipu Mašku je pripravila iz tega mesa pečenko, kos mesa je darovala nekemu drugemu, ki gA pa nI hotel jesti, misleč, da Je pasje. Tretja oseba, kateri Je darovala kos tega najdenega mesa, Je nesla to meso na policijo, nakar so na univerzi konstatirali, da le to meso človeško, in sicer mladega individu-ja. Pred nekaj dnevi je izginila Iz 10. okraja osemletna hčerka perice Kramove. * Prerokovanje z dlani cesarja Viljema. Pred leti }e prinesla neka nemška dama v Pariz k madami de Thebes, znani kiromantinji, vlitek iz mavca, ki Je predo-čeval posnetek desne roke neke Imenitne osebe, kakor je poudarila omenjena dama. Vlitek je bil izvrstno delo. Madama de Thebes Je rekla, da Je to roka človeka Izredne Inteligence, ali rudi vihrave domišljavosti in neizmernega ponosa, glavna črta kaže pa tudi, da zadene tega človeka blaznost Nemška dama je nato pokazala madami de Thebes fotografijo cesarja Viljema In Jej povedala, da vlitek predstavlja njegovo roko. * Nletzsche ln krivd vojne. Po koncu svetovne vojne se Iščejo sedaj pri nas zelo marljivo krive! svetovne vojne. Leta 1881. je pisal Nletzsche (MorgenrMe. št. 140): »Ako vojna nesrečno konča, tedaj re išče onega, ki je vojno »zakrivil«; ako Je njen izid srečen, tedaj se slavi povzročitelja. Krivda se išče povsod, kjer Je bffr neuspeh; kajti neuspehe spremlja ozlo-voljenost proti kateri se nehote uporablja edino zdravilo: obnova občutka moči — ki se kaže ravno v obsodbi »krivca«. Ta krivec ne nosi morda krivde drugih, ma'-več Je žrtev slabotnih, ponižanih in potrtih, ki hočejo vsaj enkrat dokazati, da Imajo še nekaj moči. Tudi samo obsodba zamore biti sredstvo, da si pripomoremo po porazu do občutka moči.« * Kako kaznujejo na Francoskem nesolidne trgovce. Sodnija v Montpellleru Je obsodila trgovca Nodo na 6 mesecev zapora in globo 500 frankov, ker ie prodajal pokvarjena Jajca. Obsodba se Je Javnr razglasila. * Nobelove nagrade dobili trije Nemci. Nagrado za tlziko le dobil prof. M. Blank, rn sicer za leto 1918, za fiziko za leto 1919. pa prof. Stark, za kemijo prof. Haber. Nemški Usti z veseljem konstatiralo, da se pri podelitvi nagrad akademija znanosU ni dala voditi po političnih motivih. Sporte — Jncoslovenski oHmpflski odbor. V nedeljo 14. t. m. se vrši v Zagrebu ustanovna skupščina Jugoslo-venske^a olimnifskega odbora. Udeleže se je zastopniki vlade, športnih institucij, Sokolskega saveza, delegacije kraljevine Srbije v mednarodnem olimpijskem odboru itd. Zastopnike slovenskega sporta ima določiti sestanek športnih društev in institucij, ki ga sklicuje S. K. »Tliriki« za petek 12. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Novi svete. Društvene vesti in prireditve. — Odbor fllharmonjčne družbe se Je sestavil takole: družbin ravnatelj Anton Lajovic, podravnatelj dr. Jos. C Oblak, prvi tajnik dr. Ivan Orel, drugi tajnik Marij Kogoj, prvi blagajnik dr. Jos. Krevel, drugi blagajnik dr. Fran Kimovec, hišni gospodar dr. Pavel Kozina, upravitelj instrumentov Niko štri-tot in arhivar dr. M jI ko Lubec. — I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev s sedežem v Ljub-> Mani vabi svoje člane in vse vpokojen-ce in v pokoj namenjene na svoj prvi društveni javni shod, ki bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Na dnevnem redu je poročilo iz Beograda o posredovanju delegatov. + Samopomoč, gospodarska zadruga javnih nameščencev, vpokojencev, vdov in sirot v Ljubljani in okolici, je že začela poslovati v svojih prostorih na Vodnikovem trgu štev. 5. Zadružnikom, ki so podpisali pristopne izjave, se deli od danes nadalje na izročene nakazne knjižice moka. Razdelitev se vrši po zaporednih številkah od 1—3000 In sicer po 400 številk na dan. Priglašenci, ki še niso podpisali pristopne izjave, nai se javijo nemudoma v pisarni. Imate bolečine? V obrazu? V c* lem telesu? Vaše mišice in živci Vai odpovedujejo? Poizkusite pravi Fel' jev Elza - fluidi Bodete se čudili dvoinatih ali 2 veliki steklenici 2' Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tfsk »Narodno tbtarn* MfrV. 241. »SLOVfcNSK.1 NAROD** dne 12 decembra 1919. Strah 5. 2PfQHrc ln * Pomočnika sprejme če-UlslllU vljarski mojster Jtsez Kna-f\l v Tacnjl pri Ljubljani. 10161 in uflfnjf kupuje v vsaki množi-i?icu lil fUfca ni družba .Sid" preje Frinio;: Hudovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 10048 m!*"D" lfM (domač kostanj) kupuje i\UjtCi: hi Iti po najvišjih dnev. cenah Alex Roitnberg, Graz, Annenstrasse 22. T?3?in1 s"nostalnu kuharicu, plaća 120 K, 'iuilul n etnpH odmah. Ponude na: VilBi Baćic, Osijek 1, Kapndatka nI. 1. Tf37fHUI u2'Jcnar* za P^lenje bukovih itU'timJ drva. Ponudu sa oznakom plaće molim i slati na »Hrvatska štedionica, d d.' u Čazmi 10177 Mm inirclaIi pa nM«acln v Muljam lil&IU tumU s prostorom za 3—4 vagone, onudbe pod šifro „Magacin 10163'* na upravo Si. N. Tf27l vD Jeclnostavna poStena i mar-hd/J đ& lj"va djevojka Slovenka k je- cnemu djetetu od jedne i pol godine za Novi u hrvatskom Primorju. Pismene ponude na idre3u : Mariji Ptxidr — Grića, Noti, Hrvatsko Primorje. 10217 flAHIlM ** k**1 ponudi •■OWi%l#P nai se viaiarju v hotelu ,SLON" v Ljubljani. 1013ci M\ preseJitvo prodam Ž5TtW Ponudbe pod t)Proda,alee 180" 10195 na upravo „Slov. Naroda". 10159 se pohištvo za spalno soba, več modrocev in mandolina, Pojave se na Sv. Jakoba nabrežju 29, pri Velikonji. pritličje. 10288 Kliniltl ski' Goerzov daljnogled, foto HM'" grafsfci aparat, vse le v najboljšem slanju. Ponudbe na uprav-ništvo „Slov.Nar.* pod „Dijak" 1 u 99 Wj ki male vozove, (vagonetle:^ i lil ploče za okretanje za ciglarsku industriju i podložne daščice za crijep. Ciglana Ćauna Hrvatska. 10191 7n •Tphrjjj Pri tamkajšnjih bankah iz-LU iLJHtiliiO plačujem v Avstriji po najvišjih dnevnih kurzih. Hnjo Roseaberg, Graz, Annenstrasse 22. Telegr. Adresse .IMPORT" Graz. 10201 m lastuptvo gftJfflMS za manufakturno blago, življenske | o-I ebseme, mineralno olje, ah za vpo-siljanje slik v povečanje. Cenj. ponudbe na upravo lista rod Šifro .zastopnik" /10189. veščega hrvatskega, slo ven-.u'UiviiDlu, skega, nemškega in Češkega jezika v p.sinu i ti govoru ter strojepisja kakor tudi ostalih kontorskih poslov, prvovrstne sile s svedočbami i^čc Andrija Golubić. Jnrišič 10, Zagrtb, Trgovina vina na veliko. 10272 Kuni se vs-kc množina skreol&ga, tem in rezanega lesa (faganic) p:, ugodnih cenah. V ponudbah naj se množina ter vrsta lesa označi. Malenšek M. lesotržec, p r* za takojšnji nastop z izgledom 8 *C na trajno nameščenjc mlad : r^jrti inženir ali absolvent kake višje obrtne šole z znanjem kakšnega slovanskega in OemSkega jezika. Pismene po- J 'Hibe na tvornici: ARK0, Zagreb, Vlaška pnfiunjgn vdova po v vojni padlem O^ljultuO soprogu, išče mesta samostojne gospodinje, trafike ali kaj po-dobobnega. Slovenka, veiča srbohrvaškega, Italijanskega in prilično nem Škega jezika. Naslov rove uprav. Slovenskega Naroda 10190 soio Mli Kuta" '"'UDlia'"- * p,° metnom mjestu, no-v ;u, solidno gradjenu u unjednosti od & 2 X 00. Punude pismene na opravo Slo\ cnskoga Naroda pod šifrom .Kuća n Ljubljani*. 10184. Immm moderno t\mm\i cesti s tremi sobami v -. olnČni legi : ravno takim s Štir mi sobami po možnosti s sobico za služkinjo ter kopalnico. Ponudbe ood ..Velika družica* na upravništvo „Slov. Naroda* . 10332 ■lica 116. 10267 Sssnajiitsligoiln^IflVfiia'sS1" bo j>i napredni rocbini kot opora gospodinji. Ima veselje do otrok in do ekonomije. Rada pomaga v kuhinji in pisarni. Že'i občevanja v domaČem kro^u in vso oskrbo v h ši. Gre samo na deželo. Naslon tak j ali pozneje. Dopisi z navedbo plače na upravništvo .Slov. Naroda* pod .Pridna in vestna 23 10171**. t trem otrokom se išče lepili 11 lili Znanje več jezikov, izve:-bana naj bode po n ožnosti na klavirju in pomagati mora v hiš'. Začetna plača 100 K in najboljša preskrba. Nadalje se išče: popolnoma izvežhana mlajša kuharica, katera se uporablja tudi v gospodinjstvu. Začetna plača 80 K, z r.aiboltšo rrc-,krbo. Por v obsh slučajih s sliko naj se po" takoj na naišlo* : ..Nadšumsrija'4 Tovarni'^, Srijem. 101831 Kim iti g m vseh vrst stoječa drevesa v IpfljCffl vsaki množini, cele gozde kakor tudi rosamezna drevesa: hrast, oreh. brst. javor, češnja, smreka i. t. d. sploh vseli vrst stoječa drevesa po najvišji ceni. Ponudbe, Ljubljana, Do'en;ska cesta št. 5, Josip Plankar. 9977 liinfl Vč brvatskega in štajerskega oztm-iiUU Ija, posebno iz ptujskega, ormož-kega in ljutomerskega okraja, vsako vrsto, vsako ceno in najfinejša kvaliteta, vedno za oddati pri A. St?:nsche*»u v Rogaški Slatini. 10175 ln iinHirr) ocrtne šole sc išče z i.o-Ird tLtlllu vembrom sianovauje s hrano, lahko tudi izven mesta. Plača se delno tudi v živilih. Ponudbe pod .Pet mesecev 10176" na upravo lista. 101/6 Tr „}j fn clva sluge, poštene mariiive. ULI vi Jedan za konje, drugi za Kra'c. Plača po pogodbi. Ponude slali na Frana Novaka Sevtrin kod Beivaia. 10185 se išče za takoj, katera se razum d tudi na kuho. Biti mora pridna in poštena. Plačo po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 10181 flUki se sPreJme v niodno in mauu-JLCutlu fakturno trgovino. Bii mora zelo poštena, dobra v računstvu ter stanujoča v Ljubljani. Vpraša se v trgovini Albine Samec, Sv Petra c. 53. 10165 mirnim is&m v mfaaavl[• odd j na vagone. Cena nizka, dob?, i takoj. Po-ir.idbe na Anoecni iavod Orapa Beseljafc, Ljabljj'.a, Cankarjevo nabr.žje 5. 10326 se Je presolila v Frančiškanske a. 4. (MtriittV Dobavlja prvovrstno manufakturno^ sukneno in perilno bligo iz Angfiie. Frandee in ItalH^^ bukova, suha, metrika in Žagana, tudi cele vagone, dobavi takoj S'ebutnjak Kolodvorska ali ca 31. 102h3 -* fltan na nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „SIDOLIN* — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine. A. Radesish nas!., tkWb% Prah se razpošilja tadi v celih :. h Prašičje sns Oglas „Mn-Frcpagaiide". Zmb n oq!ase, j<5 wr. : Sraficsti zml: VaHcr ScUb S:az, fjraMUiiSM 1. 3tkf«u 037S. Mftž raa ralf^ana ugov.no mout. les-.i. litja, bakra; eder.- in večbarvaj tfck za cenike, lepake, časopise, dela, in^jrate, ko-ledarj'e in tr^OTtkfii tiskarne vseh vrst. lenj^ke ža^t -0 v večjih partijiii (na vagone) ali tudi v manjših množinah se kupijo. Ponudbe z vzorci na Ludw!g Engcl Nacbfg G.m.b.R Rosshanrsplnnerci, Banauburg bei Pod-mokli Bodenbach a. E. 10270 kontonslinia LE samostojna pisarniška moč z daljšo prakso, ter znanjem knji govodstva se za tukajšno pisarno proti dobri plači za takoj sprej mc. Pismene ponudbe z navedbo zahteve plače pod šifro „SA MOSTOJNA MOČ 10337* na upravništvo ^Slovenskega Naroda4* E£3 Jskiarna na Ravnah. f>.org 6ra| v. Zham'sches Staklverk Streiteben) — usta- novliena 1774. leta. ^nštanj Havne Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Gu-štanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklar- na Guštanj. Proinvafa i A salonsko la braselaaako fakle v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Lcgirama ln neleglrana tepflnfttta ;okla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za oro4(«, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice, za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen ; za rile, rezila, vrtalna dieta i. t. d. Laglrana In aeteajIraBa aaaffUneva fekln za vozovne in vajronske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobiini In letalni industriji; za kolesna obrolja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate i. t. d. Axgotovl)a : Vozovne osi s puSami in nakončniki; transmitijske vaii:e (ostrugane do 4 w, surokovane do € m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomebHne ln vagone; krogle za cementne mline i.t.d RAZGLAS- V smislu § 31 družbj uh pravil se skliče izredni občni zbor delničarjev Dotosfeirth železnic m torek, dne 99. de« centra 1919 ob 10. url dopoldne v Ljubljani, t pro« štorih Kranjske branilnlea, Knaftjeva ulica 9, h katerem* se gospodje delničarji s tem vabijo. DNEVNI RED: Sprememba družbenih pravil. Tisti gospodje delničarji, kateri hočejo vrniti svojo gia wrno pravico ■ smislu § 33, 34, 36 in 38 družbenih pravU morajo svoje delnice nahcaaaejta do vštateaa SI. decembra 191S vložiti pri Deželni blagajni ali pri Kranjski hranilnici v Ljubljani z dvojno koasignaerjo, na keteri podlagi sc jiiai dostaviio skupno s potrdilom legiiimacij&ke kart? zbor. Za slučaj, da se hoče i delničarji dati zastopati po poobifl^ćenca morajo biti pooblastila, katera m$BMA: Vloga na knjižice Vloga na te" cM la ilro ražnn proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. F.7JFU3 TSi P222SAJil: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Centrala i Trst. Fodrainiee : Dubrovnik Opaitija Dunaj Opijat Katar j Slbaalh Metković Zadar Wt9MenJdtmn Kranj. s Menice, devize, vrednostne papirje itd. IAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. SAJE TRGOVSKE KREDITE pod najugodnejšimi pogoji. MJB PttBBJME: na vrednostne papirje in na blage, ležeče v javnih skladiščih. FBEVSESS&s Bgfgg naročila in jih izvršuje najktriaatnefe. Brzojavni naslove MP1 Telefon it. 257. 33 Stran 6 »SLOVKNSKi NAROD*, dne 12 decembra 1919. 241 5tev. obrestuje hranilne vloge po čistih Itazervni zaklad nad K 1,100.000. ljubljanske °/o csr brez odbitka rentnega davka Ustanovljeno 1.1818. ff»3ar« IS zlasti oves, oljnate tropine, melasa, repa, prešano seno in slamo itd. kupujejo neprestano v velikih partijah izvoza prosto v Avstrijo AntOn Huber & C0., G- m- h. H. RaKenberg. Tirol. Odvetnik dr, Boštjan Schoubach naznanja, da je o tvoril svojo pisarno i!J8P Stavbeni Ea pcZUitreml pleskar la ličar. Spoticja Slika, Knazova allea št. 121 Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne rfekini stenotipisiinji v besedi in pisavi popolnoma zmožni nemščine in srbohrvaščine, se iščeta za v Jugoslaviji ležeče podjetje. — Ponudbe pod „W. A. 5386- na y*a iNosse« Wien L, Seilerstatte 2« o 4 znamka famčl aedo-SGžaa kakovost mila. 10263 ISHAC fOEit, fsuorc a mila In sode BMjUL za LHibtjano Iti Slovenijo. Ker je delo končano in se stiskom v kratkem prične, vabi podpisano uredništvo vse interesente, da vpošljejo z obratno pošto obvez-naročila za knjigo kakor tudi inserente, da nemudoma vpošljejo besedila in klišeje za oglase, v kolikor jih še niso vposlali. Uredništvo Adresarja za Slovenijo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 10315 Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura ;po K 2*—, za otroške po K 1*50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „PEKO" čevljev. -Preproda!alci popusti Preprodajalci popusti Peter K03ins & Co. LjuBlj« Mi 9.20. ff f! mm m^^mB^mm Proda se opekarsko podjetjo oe progi Ljubljana-Kamnik, ki obstoja iz a) lastnih zemljiških parcel, ker stoji popolnoma renovirana opekarna (Ringofen, enkrajna vložna količina 70.000 kosov opeke) z dvema lopama in dvema nadstrešjema ter eno poljsko pečjo, b) Služnostnih pravic do kopanja ilovice na sosednjih parcelah. Izraba lastnih in služnostnih parcel bi dala nad 15 milijonov kosov opeke; (}ana pa je takojšnja možnost nakupa nadaljne prvovrstne zemlje. Obratovanje se je vršilo sedaj v ročnem delu, v katerem se je letno izgotovilo nad 800.000 kosov opeke. Natančnejša pojasnila daje lastnik sam. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda- pod „OPEKARNA 10316". k,_ !f| dr. z om. sav. „Zenirag'* Gradsc, Brna^ifeefgtsse 10. nudi pod Kulantnlmf pogo]!: Ir.đcstrlfske aresSraete vsake vvsle poljedelske š-a Srege strole, železttO, steMeno In porcelems&o feiago, o&cvrla, sol, kemi-kalifes vslgaflee it?", itd. Blagovoli no) se mMmll padrolsns &rte. preskrba2 ov.liive za uvoz In izvoz. 10I2S Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo nadijo: mizgi stfsinlks (utorni tm) in zidno opeko Vprašanja na F- ?. VIDIC & Eomp., Ljubljana. | ^1 iJJJAlLJUi II 2fc Slj*: Posor !! J§ Veliko božično razprodajo priredi đektrotvrSka „SVETLA" v £jubljan;, Jfcstoi trg 25. Po zopetni otvoritvi rednega prometa dospe velika pošiljaiev sortiranih električnih svetilk za sobe, spalnice, pisarne .i t. d. v izredno okusni izvedbi; obenem žarnice vseh vrst, med drugimi tudi v obliki okraskov bož čnih drevesc ter žsrake In baterij* za žeece soet^fcz. b^^^^^^^^t^.. ; j zaaBKjr -< la^aanaOB -_ i za parenje živinske krme, pripravo za kuhani e žganja in kuhani e perila, je med vsemi pariSn k: najboljši. Pa?£luike vseh veli osti od 50 do 350 itr. v pocinkani in črni izpeljavi Imamo na razpolago ter z isttal kupcem lahko takoj postrežemo. Prekupčevalci se iščejo in dobijo na dnevne cene primeren popust. 9998 H^T Cenik na željo zastonj, i tiba 1 ta* !33 Oinii III., Rnnlmslf. 31. «±*X-Ji V/ m WESriNGHAUSE W ATT MFTAa Kotoma zar :2ce vseh tipov EKPOPT&IMP Gen. rep. za kraljestvo SHS ri<<^^ Janko Pogacar Ljubljana Mestni trg Si 3» * ! %8 Frvi In edini slovenski zavaro¥£lni mm AJEMNA ZAVAR ff IP '1 v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema ■ ▼ živMeaskea ugodnejšimi pogoji. 1 zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod naj-▼ požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Mi in pojasnila z skratio mito telaiie. M m m 346763