j**0 vi„ it. 162.
Polinlna pteJana v geisulai.
V Ljubljani, v petek 21. l^Sišs 1922,
it« 75 p.
PREJ
glasilo Socialistične stranke jsjgoslaviie.
Zadnja dvanajstina.
Govor posl. sodr. Etbina Kristana v Narodni skupščini dne 30. junija 1922).
(Konec.)
povedati -o načinu vladanja v tei deželi in
v de^i ’ E:oswdje. naj tudi bo drugače na n,!*1’. v„ kateri so ustava in zakoni le niisiit?lri Vprašal bi vas, gospodje, ali ^ettiar' Se v te] dezeli tepta ustava? Pravim Se vaTn • da ie to nemogoče. atnpai/ jVani Da- da ie to ne le mogoče, d p Se *° redno godi. Ali potrebu-^edvid	—	Evo! — Naša ustava
HstaVa jiVa „*muniteto za poslance. Ista tajnem* določa na drugem mestu, da je rajitiranmsem’ telegrafa, telefona itd., ga-vnašid	tem 'e iasno. da se ne sme
nienj či eP n°beno nismo odpreti. Orne-nie, ^ varjK določajo pač nekatere izje-ve. vojn • 0 Za s^u^a’ kazenske p^eiska-
ln mobilizacije. Gospoda vojne-
minist,
sg;
°Sebno^-e in da nismo v vojni. Jaz
ni tukaj, mislim pa, da tudi ^^biliza^a ’ahko verjamemo, da nimamo
noben0 v nikakršni preiskavi, zakaj ve in s«. !^če ni zahtevalo moje izročit-be„0 Utlltetni odsek se ni pečal z no-d°bivam °-re^'0: pa vendar se godi. da 'na našlo,DlSma’ naslovljena name, kjer je s'anec o J00' značaj kot narodni po-*s^ben Zna^en' Da so °dprta in potem ^rveva za!enliena« od nekakšnega ■ rašal ^meriškega odseka v Ljubljani«. Jp brzoif. m gospoda ministra za pošte 1 ie ta Zaradi tega odpiranja pisem in *3. ^jj a °dsek, ki more delati kaj take-r<>dnem;sC>'SDodie- če se to more goditi na-j?i? xel ?ostancu. kai ie tedaj z drugi-judi, kj ai se ne čudim, da je na stotine
0	nismSe Pritožujejo, da se jim izgub-V°b' izn,V^a’ .° demer imam tudi sam do-^enk0cf-env ^'"kar ne mislite, da so to
V	tem 7 •' ^arne osebno ie to malenkost JPoje	da	me	malo	boli. če čita
SD®da ž/1?,0 kakšen policist na pošti go-^spoH I a Miladinoviča, če ga čita tudi l!?k tn rr :o saTn> de ga interesira. Am-ie o,;re ?a nrincip, za važno pravico, Strani-rana z us*avo- Sicer pa, kar Za mak? ,az osebno v enem slučaju lahko velik0 21q st* *e v drugem slučaju lahko
Go * * *
Vit} ^ nimam namena danes go-^ sem. kar bi moja stranka imela
predlagati vam vse slučaje, ki bi vam pokazali, kako se zlorablja zakon o zaščiti države, ne proti državi nevarnim elementom, ampak proti dobrim in discipliniranim delavcem. Danes je že navadna reč. da je delavec, ki ni všeč kakšnemu žandarju, enostavno »komunist«. Ce delavec ne ugaja poslovodji, je zopet »komunist«. — Tukaj so bile deputacije iz nekaterih okrajev, sestavljene ne iz samih socialistov, ampak iz članov vseh mogočih strank in so pripovedovale nam — in gotovo tudi vam o slučajih neverjetne samovolje okrajnih paš, nekaterih beležnikov itd., o slučajih, ki bi se človeku skoraj zdeli nemogoči. Gospodje, jaz sam ne bi veriel v take reči, če bi prihajali le člani moie stranke, ker bi si mislil, da so preveč razburjeni in nehote pretiravajo. Ampak če potrjujejo to. kar nam pripovedujejo naši liudje. tudi demokratje in radikalci, med njimi vaši duhovniki, in če prinašajo dokumente, moram verjeti. Moram verjeti, da se gode slučaji neverjetne korupcije in da narod ne dobiva zaščite zoper nasilstvo. Gospodje, ne more se meni očitati, da sem sovražnik uradnikov. Kadar ie bila prilika, sem baš za uradnike storil, kolikor je pač bilo v moii moči. Toda če imamo mnogo dobrih uradnikov. so med njimi tudi taki, ki na noben n.ačin ne soadajo na svoja mesta, in ščititi take despote tedaj, kadar govore vsi zakoni zoper njih postopanje, kadar vzdržujejo korupcijo in nasilstva. to. gospodje, ne more biti ne v interesu države, ne v interesu naroda.
Ne bom razvlačil, gospodje. Pridržujem si pravico izpregovoriti o rečeh, ki jih moram smatrati za važne s stališča našega programa in naših ciljev, pa tudi s stališča interesov delavskega ljudstva v sedanjosti, v proračunski razpravi; za danes sem hptel le zaradi ilustracije povedati. kar sem povedal, da boste razumeli. zakai mi ie nemogoče glasovati za to dvanajstino. (Ploskanje na levici).
Slovenskemu delavstvu v razmišljanje.
gonja111 ^su se je pričela urnaza-
*	kacii-v!^0*' ecbnsWu v strokovnih or-u 1^ so- r.azni Gani vseh barv in shodih in i	odprto protiagitacijo po
Dr'§tevam“^žoaznih časopisih, h katerim gagajo ,u »Delavske Novice«, ter ,, ^nizacii«	,e morajo biti strokovne
da<lsbankarTeni hočejo medstrankarske, tudi prJSre druKi strankarske, mor-
strankarske. Slovensko delav-.
stvo, ne dai se voditi od takih tudi sodru-gov, pomedi enkrat za vselej s takimi farizeji. kateri so si vzeli za cilj še to malo uničiti, kar se ie po vojni ustvarilo.
Sodrugi! premislite, kaj delate! Ne zavedate se svoje dolžnosti, gotovo ne pojmujete, kaj ie strokovna organizacija, kai ie skupnost, kaj ie socializem. Ne pozabite: kdo ie ustvaril strokovne organizacije? Socializem. Kdo je ustvaril naša
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise; Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
izobraž. društva, kdo naša gospodarska? Vse to je izšlo iz socialistične stranke. zato pa trdim vedno staro resnicor vse te naštete organizacije s# eno telo. deljeno v posamezne ude. kateri pa morajo vedno skupno delati; nihče ni opravičen. nihče poklican na tem starem temelju kaj predrugačevati, pa naj bode starin ali mladin. desničar, centrumaš ali levičar, komunist ali socialist.
Strokovne, kakor tudi vse od zavednega delavstva ustvarjene organizacije morajo ostati socialistične. Kdor hoče kakšno drugo načelo, kdor uči drug delavski evangelij, ta ni naš, ni socialist, tega vrzite vun, pa naj bo kdor hoče; pri nas se ne smemo ozirati na osebe, naša dolžnost ie iti po začrtani poti, pa če nas je še tako malo.
Kmetovalec, ki seje slabo seme ter ne iztrebi iz njive plevela, bo žel slabo žito. Mi pa hočemo sejati čisto zrnje, da bo dozorelo v dober sad. Sodrugi, vun z ljuliko! Očistite si svoje njive!
Lassale je zapisal; delo je skala, na kateri bo zidana cerkev prihodnjosti.
Sodrugi, držite se tega izreka, ne rušite te skale, če se ta skala zruši, postane prah iz nje. Opominjam vas na sveto proletarsko dolžnost, da pazite na našo s trudom ustanovljeno organizacijo. Vaša dolžnost je, da kot člani vseh naših organizacij pazite, v kakšnih rokah da so. Prvi predpogoj je. da pri vsakih volitvah v eno ali drugo teh naprav postavite samo socialiste na vodilna mesta, socialiste pravim, ne demagoge.
Kdor pravi strokovne organizacije niso politične, izobraževalna društva niso politična, konsumi niso politični, tisti ni socialist. Takih članov, čim mani jih imamo. tem bolje za razvoj našega celega pokreta — ven ž niimi!
V	vodstvo strokovnih in sploh vseh teh organizacij spadajo zavedni preizkušeni sodrugi. Nam ni in ne sme biti vseeno, v kakšnih rokah se nahaja »Svoboda«. v kakšnih konsumi, komu naj zaupamo našo mladino, komu naš zaslužek. Če sedijo v odboru strokovnih organizacij sodrugi, imamo garancijo.^ da bodo svoj cili dosegle, je vodstvo »Svobode« v rokah zavednih sodrugov, vemo. da se bo izobraževalo delavstvo in naša mladina v duhu socializma .ne pa fašizma, če vemo, kdo gospodari v konsumih, bomo ostali odjemalci, če pa pride v iste odbore koruzni socializem, potem bo njih življenje kratko. Konsumna društva smo ustanovili za gospodarsko osvojitev proletariata. „
Sodrugi! Se ni vse zamujeno, še se da rešiti; treba ie le odločnosti, prave delavske zavesti. Ne dajte se begati od raznih kapitala najetih agentov, katerih glavni namen ie zrušiti to delavsko skalo.
. To se jim ne sme posrečiti. Vaša dolžil nost ie, da to nakano preprečite.
Kar se na tiče članstva, pa samo eno. povejte mi. kakšna razlika je med nami in takozvanimi komunisti, ni naš in njih cilj enak? Sai delamo mi kakor vi. sodrugi, ki pravite, da ste komunisti, vsi po Mar-ksovem programu. Do leta 1920. smo delali skupno. Tisti usodepolni Vukovarski kongres pa ie zavrgel naša načela. Poslušali ste razne demagoge, mlade neizkušene idealiste, katerim pa vsako praktično delo odrekamo, povečini taki. kateri niti praga delavnice niso prestopili, pa bi radi v delavskem pokretu odločevali Vi na. stari bojevniki, sledite tem neveščim elementom; in če se vam zdi, da v vodstvu naše stranke ni vse v r.edu. če so vam razne osebe na poti. pa vržete puško v koruzo, mesto da bi stali na straži ter o prilikah, ki so vam dane, pomedli z lml-ko. Zaključujem z besedo: proletariat ostani solidaren! V edinosti ie moč.
I. vsedelavski zlet 1922 v Celju.
1	Vse korporacije naj takoj naznanijo. ce bodo sodelovale.
^se skupine naj izdelajo tablice z navedbo kraja in stroke za sprevod.
3. Izšle so zletne legitimacije, ki so nakaznice za polovično vožnjo in za prost vstop na vse zletne prireditve. Izkaznica stane 3.50 Din. Brez te izkaznice se vstopnice za prireditve ne bodo dobile. Zato sodrugi vas prosimo, da čimprej naročite te izkaznice. To velja tudi za one sodruge iz Celja in okolice, ki ne bodo prišli z vlakom.
4. Važne so tudi prijave radi kosila. Do danes imamo že toliko prijav, da jih nismo pričakovali, med njimi tudi vsi soc. poslanci in večina občinskih, strokovnih in strankinih funkcionarjev. Da nam bo delo lažje, prosimo vse organizacije in udeležence, naj se takoj prijavijo.
5. Organizacije naj ne pozabijo svojih praporov doma. Pa če so še tako preprosti.
6. Oni, ki se bodo pripeljali s kolesi, morajo biti do 8. zjutraj v Celju pred kolodvorom in si naj kolesa lepo okrasijo!
7. Zletni odbor bo priredil propagandni distančni tek na 5000 m. Vsi interesenti se naj takoj prijavijo! Razpisane so nagrade. Pogoj za tako prijavo je, da je tekmovalec organiziran pri kakšni razredni organizaciji.
Zletna pisarna I. vsedelavskega zleta
1922. v Celju, Vodnikova ulica 3.
Polltiine vesti.
-F Črna slika. Mednarodni urad dela ie ugotovil, da je na celem svetu 45.000 ruskih beguncev, in sicer brezposelnih. Isti urad je stavil predlog vsem večjim evropskim mestom, naj osnujejo posebne urade dela za ruske begunce. Kakor ču-k°d° tudi pri nas vpeljali nekaj podobnega. Vladajočim čestitamo, da so toliko usmiljeni za tujce, in sicer za one, kateri delalo proti interesu izkoriščanega ljudstva!
+ Atentat na vojne invalide. »Volks-stimme« z dne 20 t. m. je prinesla po invalidski organizaciji v Mariboru sledeči podpisani članek, iz katerega posnemamo samo najvažnejše; Pred kratkim ie glavna P^sta v Mariboru sprejela v službo šest Wranglovcey batinašev, ki ne znajo ne čitati niti pisati. Pri nas je že ta navada vkoreninjena, ne gledaio na prošlost pritepencev, dočim zahtevajo od vojnih invalidov cele kupe raznih dokumentov.
kadar nrosiio za nameščanja. Nazadnje pa seveda ne dobijo zaprošenih mest. marveč jim ga pred nosom zasedejo tuji državljani — Wranglovci. Organizacija energično protestira proti taki korupciji režimovcev ter grozi — če ravnateljstvo pošte v Ljubljani hitro kai ne ukrene — da bodo sami invalidi z bergliami in protezami nagnali doteDence. V treh točkah vprašuie organizacija ljubljansko poštno ravnateljstvo, kai misli in namerava v tem slučaju ukreniti. Pridružujemo se popolnoma invalidski organizaciji v Mariboru. Povemo pa invalidom samo to, da invalidsko vprašanje ne bo toliko časa rešeno, dokler se invalidi ne lotijo potom organizacije, ki ne bo zasledovala a*i podpirala vladnega režima, samopomoči. Sramota nad sramoto ie dejanje buržoazne vlade in nie trabantov, da rešuie invalidsko vnrašanie na gornji način, jalostna pa ie tudi ta. da se vojne žrtve do danes še niso streznile in zbudile iz naciontfistično šovinističnih sani. v katerih ie zapustilo svoie najmilejše, za katerega ie darovalo zdravo in neomadeževano kri, danes pa dobi plačilo v obliki brc. prenizkih rent, izzivanje in maltretiranje, to pa vse v korist državne politike, katera bluie ogenj mržn.ie na ubogo delavno ljudstvo, samo da ga še boli zasužnji. Invalidsko organizacijo in nie center bo treba postaviti na drugi temeli, če bodo hoteli voini pohabljenci, vdove in sirote imeti koristi. Podpirati današnio vladno korupcijo znači podajati invalidski proletariat. To smo. ne da bi hoteli katerega žaliti, zapisali invalidom v premišljevanje!
-f V Novaro prihajajo še vedno oborožene fašistovske čete iz Lomelline in .Emilije. Mesto ie že polno fašistov. Kmetska zveza in industrijsko delavstvo so proglasili protestno stavko, ki traja še vedno. 'Stavka ie bila proglašena vsled tega. ker so fašisti v noči od nedelje na ponedeljek razdejali nekoliko socialističnih krožkov kot maščevanje za ranitev nekega njihovega tovariša. Blizo Napolija ie bil v spopadu s fašisti ubit en komunist, dočim so bili trije težko ranjeni. Fašisti so prisilili z grožnjami na odhod tudi sopiogo bivšega komunistiškega poslanca Misiana. ki ie bila prišla v Torre Annun-zato obiskat neko prijateljsko družino. V Milanu ie bil izvršen napad na družinski odsek, ki se nahaja v zadružnem poslopju. Bil je ubit en delavec, ena deklica in štiri drusre osebe oa so bile težko ranjene. Napadalci so se po izvršenem napadu odpeljali z avtomobilom. Orožniki, ki so bili poklicani na lice mesta, niso aretirali ni-kosrar- V Tolentinu so fašisti preprečili socialistično zborovanje. Socialistični poslanci ki so se peljali z vlakom v Tolen-tino. so bili prisiljeni z grožnjami, da na-dai-juieio vožnjo, ne da bi izstopili. Posamezne socialistične organizacije so fašisti pretepli. Prišlo ie tudi ponovno do spopadov med nasprotniškimi skupinami.
V	Rimu ie prišlo do spopadov med ljudskimi arditi in fašisti.
+ Italijanska vlada ie odstopila, ker ie glasovalo proti njei 288 poslancev, za pa samo 103 poslanci. Socialisti so očitali ministrskemu predsedniku. Facti. da ni hotel ukrotiti fašistov, četudi bi jih lahko. Mussolini, vodia fašistov, ie zagrozil, da bodo fašisti preprečili vsako vlado, ki bi bila proti niirn. Socialsti so se za vladno ^r.‘Zo..ze ^Pravili in bodo nastopili v bližnjih dneh s svojimi varnostnimi odredbami.
-F Zedinjenje italijanskih delavskih Unij oroti fašistom. Fašistična nevarnost ie prisilila italijansko delavstvo na spo-
razum. ki vodi v skupno nastopanje prod terorju, ki so ga uvedli fašisti s ^0~^07 ita*iianske buržoazije in deloma vlade, skupno akciio proti fašistom so se ze le Generalna Konfederacija delav > pridružena amsterdamski inje™ac'0/i strokovnih unij. italijanska s^k®113,-internacionale strokovnih unij in fea cija italijanskih sindikalist«' Njh skupne zahteve so svoboda sl ,«.nja i ska. ki je sedaj vsled fašističnega ter skoro zatrta in pa obvarovanje že p dobfienih pravic italijanskega delavstva, med drugim osemurnega delavnika. Ki . hočeio podjetniki odpraviti.
+ Ostenburga, enega cjavnih nizatoriev drugega upada Karlistov Madžarsko, so izpustili iz zapora.
ri~ Karllsti. Budimpeštansko sodisc zahteva od parlamenta izročitev oosw grofa Andrassva, grofa Šigraja in bte Rakovskega, ki so se proslavili s Kar
afero.	_	Mag'
+ »Magyarorszag« se jezi. ** ^ varorszag« napada našo vlado, ker čela z izgoni madžarskih državljano**^ vaiočih v naši državi. Zahteva 0 -£nej-žarske vlade, nai zavzame najeners^ra-še korake. Pričakuje, da bodo v te^vorile» šanju tudi zavezne države SDreSLntanic ker ie akt vlade SHS ne	tepta*
madžarskega naroda, temveč tudi nie ugleda zapadnih sil. katere so tirale izvršitev pogodbe o zaščiti m .	^
-f Beneš. češkoslovaški	h11*1'	jeta
predsednik, bo tekom prihodni'es	sp<>.
predaval v Ameriki o političnem darstvu m o internacionalni pom] • pori- Linčanje žen. Iz gornje Sle ročaio. da so poslednji zavezms .^ta lioni zapustili brez vsakega	m	j6
Opolje. Svetnik ambasade von	—
spremljal zavezniške čete do »j .
Takoi po odhodu so Nemci odre s0 su-nam lase, jih vrgli v vodo itd.. »e mili. da so iste vzdrževale zveze niškimi voiaki. — Barbarstvo.	^
+ Tajnik socialistične stranke v da vi, ie sporočil dunaiski interna'c egali so komunisti v veliki množim ‘	^o*
oonareien denar ter s tern obcu dovali delavstvu. Veliko število ^ana, stov. med niimi tudi poslanca ^ -j-ajniK so aretirali in ga predali sodišču. p0-ie sporočil, da so komunisti ra? xjve ko-nareieni denar no nalogu ekseKu vjet-
munistične stranke v Litvi, ker ie ska vlada prenehala zaradi fman ^ koč podpirati komunistično str. _onare' munistična stranka v Litvi pa ie pSjcih dila tudi bankovec nekaterih ® entaf' držav. Ta afera vzbuia obdo jev v nemških časopisih.	t	oade-
-F »Pravda« priobčuje ^an5jLe bal' ka o sovjetskem predlogu ra?0T r,,vj Ra-tišklm državam Med drugim or . an„ dek; »Sedai sedijo v Haagu eksv tante, kateri zahtevajo od nas . jagati dolgov. Dobro uspelo nam bo dolg. samo če nam omogočijo zrn
vilo armade. Če pa Poljska m
druge
so*
• ,, —	%Q\ —-
sedne države ne pristanejo ua 1	da
tev, tedai mora tudi norec razu	'ga-
simo prisiljeni vzdrževati armad
-	pakta	z
■roži'
voljo eklenienega tajnega
fra«'
čiio. temveč zavolio tega, Ker ^ coska nahaja v tajnem dogovo širni sosedi.	so
ri- Ruskega škofa Anatola- vjet(0’ obtožili zveze z banditi prot1 so obsodili na smrt z ustreljen do 0b--F V sovjetski armadi ie l>r* 0i-0&*1' oroženega upora. Kakor smo ze ^ raz-ie prišlo v komunistični stran'fl(jL kola. ki se opaža že tudi v arm
farnih’ Kiela poročajo, da je irc , a medzavezniška komisija našla lfinf- iS . .navadnimi stroinicami, 38 tež-tnrul 1s ,'^!‘cami in 12 povsem novega Jc? Delavski zastopniki zahtevalo ti ^V, y direktorjev, ker nočejo prizna-u- <w kod ie to orožje.
w,-TiNen!ški soc*ai*sti so naslovili na DcdS? w!a»do ostro noto- »odpisano od
Poslanca We!sa in Crispiena, v ka-nlraio. Droti obsodbi ruskih so-na rv i j®v°lncionarjev in jo opozarjajo Posledice.
?ra/JVlo,rUoe Rathenaua so izsledili v
sta c aa*ec^- borilca. Fischer in Kern
fte mL8?nia ustrelila, ker sta uvidela, da opeta pobegniti.
Jdasn 'r nemšken! državnem zboru so DrotfT J nemški nacionalci in komunisti sn • Zakonu o zaščiti republike. Zakon so
^a. P -k K*asov’ proti 1^2 glasovo-vSeD nohžno podobni poiav opazujemo sti	^r' nas so navdušeni komuni-
•	-naci0Tialistične^a Sokola! Pa sra h.11? ^iudje še o odpravi obstoječe-
I Z^bneRa reda-
Eks2 ^omunisti v Franci!! med seboj.
ke ^ francoske komunistične stran-^itel	Henry	Fabre-a. ki ie eden
nik ujev francoskih komunistov in ured-v2rok j Journal Du Peuple«. Kot da je p^ljučenia je navedla eksekutiva, lie	kritiziral	moskovske vodite-
šavani nisti^ne internacionale radi vme-ne £ zadeve francoske komunistič-!(r>tiko ' izrekaI ie obsodbe in strogo in taktiJ15^ taktiko tretje internacionale ke, ker francoske komunistične stran-nienju *Se ie. izrekla proti vsakemu zedi-ie kršn ,s.oc!alističnimi strankami. S tem kljujen p1s^'Piino in je bil radi tega iz-stičnj ct ,^e 1e b>i v francoski komuni-vari_aia	v°dja	frakcije, ki je zago-
stiCri0 <?P0vratek komunistov v sociali-•iean irv ,ran^0- katere glavni voditelj je c0skjh k1£!'Ue^ znan°' ie večina fran-^rotovKrunist(>v °d vse^a začetka na-
V	^Osk- • akciji za zedinjeno fronto in n°viev n So 10 radi tega kritizirali. Zi-^Ja§ai; • ^adek in drugi so v člankih na-•Uflefo j. /rancoski komunisti slabo razda fe ,aisciplino Slednji so odgovarjali, D°korav Le kršiti disciplino, kakor pa se s SociJ^t'. noveliem delati za zedinjenje revoluof,S in kršenie take discipline je ^SDejjj. 0narna čednost. Sedaj, po ne-da sq	1“sriinskih konferenc, naglašajo,
tein, kn • ‘akoi v začetku v pravem, med-J^stov Je bila moskovska skupina komunske fr0”atDa^nein Riede zedinjenja de-
^nRle§kPeiRonstrao5Je proti vojnam na
Driredili CA Koncem tega meseca bodo jr°ti vr\'V večjih mestih demonstracije S^jnam. V Londonu bodo pričeli z + vaCli0	m* Dopoldne.
>0(^ Nn	zbornic! je odkril voj-
r'r?rofnvJi!-Uln':)er'arid obsežno trgovino A je SKnni naslovi in odlikovanji. Tankov	od 600.000 do 1,800.000
ie, °dkl^fner‘ška rudarska organizacija
■^držav HDredl°K Predsednika Zedinje-^ ttied 'h i ard|nSa, da bi se rešil kontne®., ael°daia('ci in rudarji potom po-xajazsodišca.
'evne we$tS.
^	DOZ<>r! Na dobro obiska-
,^asn0	dne 13- t- ni. so upokojenci
i^ambe Sv	.da ostanejo v svrho
.‘K>Cfw onh tjrisluženih pravic in sa-kai<^ ni ter vabiio vse upo-°r tudi aktivne na glavni se*
stanek v soboto, dne 22. t. m._ob 7. zvečer v Krsnikovi (Novi) ulici 5, da določijo smer in uredijo delo. za nadaljno potrebno delovanje. Pridite vsi!
Ometeni screjein bolnikov v ljubljansko bolnico. Prejeli smo od ravnateljstva splošne bolnice: Da obvarujemo občinstvo nepotrebnih izdatkov, opozarjamo ponovno vso javnost, posebno pa zdravnike, da ie sprejem v bolnico omejen le na nujne slučaje. To je v interesu rednega gospodarstva v zavodu, ki mora izhaiati z dovoljenimi krediti.
Nove banke. Ministrstvo trgovine in industrije ie dovolilo več novim bankam obratovanje s skupnim kapitalom od 1,500.000 dinarjev naprej. — Bit če para kao blata!
V Osjeka so ponoči od 8. na 10. t m. neznanci vojaško oblečeni in z orožjem opremljeni, devet po številu, vdrli v vasi Zdencima v stanovanje obrtnika Nikola Zumboviča. kateremu so odnesti 15.000 Din ter blaga v vrednosti 5000 Din. Oblasti so uprizorile gonjo zoper hajduke.
Železniška nesreča. Pri Pečenovki v Rusiji ie prišlo do strašne železniške nesreče. ki so jo zakrivili razbojniki. Štirje osebni vagoni so popolnoma zgoreli Število ponesrečencev ,še niso mogli, dognati.
Obsoien francoski bankir. Generalni direktor Kmetske industrijske banke ie bil obsojen na 3 l.eta teče, ker je goljufal. (Op. ured.: Naša država ima takih goljufov na regimente, toda prav nič hudega se jim ne zirodi.)
, Llyfellana-
Zdravstveni izkaz. V času od 9. do 15. julija je bilo v Ljubljani rojenih 37 otrok (od teh 2 mrtvorojena). Umrlo je pa 15 oseb, od teh 5 na jetiki
»Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani« se je preosnovala s 1. julijem 1922 v smislu zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. m?.fa 1922 Uradni list številka 62/22 v izpostavo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Interesenti, se ocozar-jaao. da naslavljajo vse dopise na naslov: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava I. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje štev. 3.
Vpoklic rekrutov. Letos rekrutavam mladeniči se letos ne bodo vpoklicali v kader. Ie mladeniči, rojeni 1901 in starejši, rekrutovani za železnEko komando (saobraičajni bataljon) bodo vpoklicani v začetku meseca oktobra 1922. Oni mladeniči, rojeni 1902 in rekrutovani za železniško komando (saobračajni bataljon) in vsi ostali rekrutovanci za železniško komando (tehnični bataljon) bodo vpoklicani v kader v začetku meseca aprila 1923.	j
CeBJe*	I
V soboto ob 7. zvečer se bo vršilo člansko zborovanje v gostilni »Jugoslovan« v Gaberjih. Ker je dnevni red važen, nriporočamo obilen obisk. — Odbor.
Tatvina v tovarni A. Westen v Celju, Pretekle dni je bilo v kleparskem oddelku ukradenih okrog 15—20 kg cina. Škoda znaša do 3700 Din. Tovarnar je razglasil, da plača nagrado 500 Din onemu, ki mu označi tatu. Pripomnimo, da so zaposleni v kleparskem oddelku docela sami stavkokazi, tisti, ki so bili Westnu najbolj pri srcu v ča_su stavke, ko so kradli delavsko čast in moralo. — Do-sedai so aretirali nekega Koštomaia. sina naznika Koštomaja. ki ie že več let pri Westnu. Med stavko je bil agilen agitator za stavkokaze in razdirač organizacije.
V nedeljo, dne 23. julija t. 1. se vrši ustanovni občni zbor »Splošne delavske izobraževalne zveze Svobode« na Javorniku s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora. 3. Kulturno delovanje »Svobode«, (Poroča A. Cerkvenik). 4. Raznoterosti, r-, Pripravljanj odbor.
= Vrednost denarja, 1 dolar velja 84.50 Din, 1 lira 3.76 Din, 100 avstrijskih kron 32 para. 100 naših kron velja v Cu-richu 1.52 švicarskih frankov.
= Izvoz sladkorja in koksa. Cehoslo-vaška vlada je dovolila s 1. septembrom izvoz sladkorja in Uoksa. Izvoz je carine prost.
= Izvoz živeža. Rumunija je dovolila izvoz vseh vrst živil, ker pričakuje dobro letino.
Kakor poročajo so začeli izvažati svinjsko meso iz Jugoslavije v Pariz. Baje dohaja tja izborno ohranjeno.
Ambulatorij
Okrožnega urade za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Razdejano ljudsko zdravje kliče po zdravniku. Narod in država hočeta imeti krepkih sil, da si izklešeta temelj iz granita, na katerem bo stala velika kulturna in gospodarska naša bodočnost.
Ljudska higijena blodi iz krize v kri-! zo. Temelji narodove sile troline nevidno, pa grozeče. Na višku stoječa ljudska higijena ni le postulat egoističnih stremljenj gospodarskega udejstvovanja, ona je najvišja etična dolžnost, ona ie pravi simbol prave kulture. Narod, v katerem se širijo bolezni, kakor kobilice v letih suše, se ne bo dvignil ne moralno, ne kulturno in ne gospodarsko in politično. Zdravi na bolnico in bolnika ne misli, on misli na razmah svojih sil. ki se po človeških slabostih rade usmerjajo v gospodarsko izkoriščanje bolnih in slabih, ki morajo bogu-udano čakati na svoj žalostni konec. Morje nemoralnega egoizma pljuska vedno višje. V narodu umira zavest solidarnosti, etični temelji vsakega napredka se rušijo.
Brez trdega vsesplošnega ljudskega zdravja je rešitev gospodarskih in socialnih problemov nemogoča stvar. Narod bolnikov, ni narod bodočnosti. Mi vsi pa hčemo prepeljati svoi narod iz teme preteklosti v svetlo bodočnost. Za ta pohod pa rabimo čilih in zdravih državljanov.
Vsi smo poklicani, da čuvamo in utrjujemo narodovo zdravje. To dolžnost pa imajo v pomnoženi meri socialno-zavaro-valne institucije, ki morajo postati prvi pionirji narodovega zdravja, ki morajo z blažilno roko sipati zdravilne snovi v zatohle delavnice, v podzemeljske rove, v bedna stanovanja — ki morajo vsepovsod iskati kali bolezni in jih z najučinkovite.i-šimi sredstvi zaduševati. Vrhovna zahteva, katero mora narod staviti na svoje socialno-zavarovalne institucije je: ohranit! zdravim zdravje, bolnim pa z vsem* modernimi sredstvi v najkrajšem času vrniti sile telesa in duha.
Tei kardinalni zahtevi nosilci socialnega zavarovanja v Sloveniji, zlasti bolniške blagajne in nezgodna zavarovalnica. niso mogli dosedaj uspešno zadostiti, glavno, ker niso imeli na razpolago am-bulatorija. ki bi nudil zavarovancem isto pomoč, kakoršno nudi^ dober privatni zdravnik svojim premožnejšim klijentom in ker. se njih prohibitivno delovanje ni moglo razmakniti iz mrtve točke radi pomanjkanja najpotrebnejših prostorov.
Gledali smo v Nemčijo, ki ie na polju socialnega^ prohibitivnega zavarovanja ustvarila čudeže, čitali smo. kako na Češkem otvariajo najmodernejše ambulato-rije in polagajo temelje k resnično uspešnemu širjenju ljudskega zdravja in zdelo se nam je čivino, zakaj bi pri nas ne bite
mogoče take kulturne naprave Vedeli smo. da so v bivši monarhiji socialno-za-varovalne institucije služile gospodarskim in nacionalnim interesom nemških pokrajin. ker so vse mobilne kapitaliie investirale v teh pokrajinah.
Po vojni so vsi nekdaj finančno močni socialno-zavarovalni zavodi, zlasti oni v Nemčiji zabredli v težke krize, katere je povzročila silno zmanjšana vrednost denarja. Valutna nesigurnost je upravne organe teh zavodov utrdila v prepričanju, da je nalaganje kapi talij v denarne zavode za zavarovance nevarno; streme za tem. da svoje kapitalije trdnejše tundira-io. tako, da ne bodo ogroževane od ne-
orestanega valutnega valovanja. Prodrlo je prepričanje, da še razpoložljive kapitaliie investirati v nepremičninah tako. da Izvrševanje socialno-zavarovalnih dolžnosti ne bo ogroženo. Na Češkem se širi zahteva celi sistem socialnega zavarovanja, zlasti pokoininsko in starostno, zasidrati v nepremičnine.
Vsi našteti socialno-higienični in finančni momenti so dali upravam Okrajne bolniške blagajne in delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani povod, da so začele razmišljati o zgradbi obsežnega modernega ambulatorija in takega uradnega poslopja, ki bi omogočalo najmodernejše izvajanje socialnega zavarovanja ne
samo v sedanjosti, sampak tudi v daljni ■
bodočnosti, ko bo socialno-zavarovama
zakonodaja pritegnila v zavarovana vs nesamstoino pridobitno delavne sloje tudi še male samostojno pridobitno lavne sile, in ko bo zavarovanje obsega vse panoge: bolniško, nezgodno, staro no invalidno in posmrtno .,zayarov^„ ’ Brez primernega ambulatorija in uraa ga poslopja je izvajanje tako raztegni ' nega zavarovanja nemogoče.
(Dalje prih.)	„
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ) Odgovorni urednik: Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
PEKA TETE,
Testenine tudi same makarone tovarna Žnidaršič Sc Valenčič\ Ilirska-Bistrica, se dobe povsod in jo zahtevajo vse gospodinje.
Zaloga:	ButlC	in	drug,	Ljubljana-Celje-Maribor.
r, z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
N
O
!>
D
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni  ...............  izdelki.	..............
N
<
O
N
Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana, Čekovni račun štev. 10.473.
Vse sttt mMii
za člane, članice, naraščaj in deco po predpisu Jugoslov. Sokol. Saveza
Slavnostni kroji po meri se izdelujejo v najkrajšem času v lastnem
ima v zalogi
Drago Schwab
(preje Sclnvab & Bizjak)
Ljubljana,
Pod Narodno kavarno, Dvorni trg 8.
Na željo se razpošiljajo posamezni deli in sokol, sukno proti povzetju.
Vdova brez otrok, {JUUUUUO. srednje starosti, s pohištvom se želi poročiti event. tudi z vdovcem iz boljših slojev. Ponudbe pod ,Značajnost“ na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.
Ivan Jax le sle
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
Š5ii;j|nj pfvinii Izborna konstrukcija in ulruiill uUUji elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leti 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „AdSerž4.
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Diirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
(event. tudi ženska	sgji*
Nastop takoj. Dobra slovenji
predpogoj. Samo P‘s	raVa
nudbe s pogoji sprejem „ N aprej -
za ta, gospod in to ptiporoEa
A. & E. Skabern®
L § u b I i a n a, Mesi"8	^
The,OLIVER,
nalboliSi in naiceneiH
pisalni stroj«
ZasfGpstv® S n sabp: BVAN
papirna trgovina v LJufoljani, Sv. Pe*ra cesta
Delniška glavnica: K 3©.3©90
na
Podružnice:
Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec.
aiimenrmaiF^:w?^mamssaK
Rezervni
i
Ljubljana« Selenbursova ulica št, 19
Izvršuje vse bančne posle najtoeneje in najkulantneje. ESK
Telefoni št. I46’
-rzojavke:
omptN^.