as
KRANJSKI ZVON
^_JWPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1081. Št. 2.
Posamezna štev. 2 Din.
Naš patrijotizem.
Pred kratkem smo brali v listih izjavo angleškega Publicista in diplomata Mr. C. F. Melvile ja, ki je izjavil sledeče: „Povr-em nacijonalna je v Jugoslaviji katoliška duhovščina: hrvaška in slovenska, ki v nobenem oziru ni Zvezana s kako katoliško-politično organizacijo v inozemskih državah. Katoliška duhovščina in katoliški verniki so povsem ^'idarni v tem: da tvorijo narodno enoto v vseh vprašanjih, se tičejo blagra domovine."
Tako nas katolike in katoliško slovensko duhovščino Pozna celo inozemstvo in spoštuje idealnost našega patriotizma. Za to bi bilo pač žalostno, če bi oni, ki nas vsak dan vidijo v našem delu in življenju, ne poznali in ne ume-
vai da
našega patnjohzma.
Dogodilo pa se je v Kranju par slučajev, ki pričajo, se dobe med nami samimi ljudje, ki nas katoliške duhovnike nekako sumničijo in celo denuncirajo, kakor da bi bili dovolj patrijotični ali lojalni napram zakonom in častem.
, Morda taki dogodki izvirajo iz nepoznanja razmer in poljskih načel, potem je po'rebno, da podamo pojasnila. ^e bi pa izvirali iz zle želje, naslikati nas kot nelojalne državljane, potem smo dolžni take zlohotne insinuacije kot Patrijoti in kot katoliki odločno zavrniti.
G. kaplan Košiček je svoj čas razlagal v Kranju na Paznici vnebovpijoče grehe. Med njimi je tudi kot četrti naštet v katekizmu: delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. Govoril je tudi o pravični plači de-avca in dolžnostih delodajalca, čisto v smislu katoliških načel. Nekdo je smatral za potrebno gospoda radi tega ^naniti, češ da je govoril nekako komunistično in proti-državno, slišala se je ob tej priliki celo sodba o naši du-°vščini, kakor da je nepatrijotična in nelojalna.
Pred kratkem smo imeli v Kranju zopet priliko doživi nekaj podobnega.  G. vikar dr. Pogačnik je bil radi v°je pridige citiran pred orožnike, kjer ga je nekdo ovadil, |~a je govoril nekaj, kar naj bi bilo proti državnim intere-0tn ali proti državni oblasti ali zakonu, ker sicer bi pač °/°žniška poveljstvo ne moglo citirati ga predse na odgo-°r. In kaj je gospod govoril?   Razlagal je četrto božjo apoved. Najprej dolžnosti otrok do staršev, na to je raz-agal p0 katekizmu in cerkvenem zakoniku dolžnosti drža-'janoV do države, kateri smo dolžni zvestobo in pokoreno, na t0 pa d0ižnosti staršev do otrok in države do POdložnikov, vse po katekizmu in skoro dobesedno po Cerknem zakoniku.
: In to, kar mora vsak katolik vedeti iz katekizma, se J nekomu zdelo — menda nevarno za red in državo ali nasProtujoče zakonu in oblasti.
Sporočeno mi je tudi bilo, da so pri orožniškem veljstvu že tri anonimne ovadbe proti meni! g.    In še en tak dokument! Pred par meseci je započel oni i ■ ' oder narodne čitalnice akcijo, da bi oba odra, Ljudskega doma in Narodne čitalnice sodelovala —
prirejala skupne igre in menjavala nastope. Odgovorili smo, da nam to ni mogoče, ker imamo že za letošnjo sezijo določen progiam. Kot predsednik Prosvetnega društva sem dotični dopis podpisal. Kmalu na to pa prinese nek list poročilo o vsej zadevi, končno pa pristavi pikro in denuncijantsko opazko, „da so še nekateri ljudje, ki povsod vidijo ali hočejo imeti politiko"!
Z ozirom na ta dejstva bo prav, če odkrito in prijateljsko dobromislečim pojasnimo v našem listu svoje stališče, da se pač kaj takega ne bo več ponavljalo.
Katoliški duhovnik je po svoji vesti, po božjem zakonu, po ukazu svoje cerkve in po poklicu dolžan biti patrijot. Nam patrijotizem ni kupčija ali korist, ne zahteva oportunizma, ampak vestna dolžnost! Naš patrijotizem je resen, neomahljiv, značajen, in recimo — možat. Naš patrijotizem, ker je načelen in značajen, pa tudi odklanja vsako suženjsko mišljenje in hinavščino, ki danes poje ho-zana, jutri pa je zmožen blatiti to, kar je včeraj slavil. Naš patrijotizem je tudi vzvišen nad osebne in tudi strankarske spore, to se pravi, da se ni omajal niti takrat, ko je stran-karstvo zastrupljalo naše javno življenje in so nas strankarski režimi sumničili kot prevratne elemente, ker so sebe zamenjavali z državo. In ker mora biti naš patrijotizem značajen, načelen, tak ki je zmožen tudi trpeti za svojo domovino, odklanjamo tudi vsako licitiranje za patrijotizem kot nezdravo in državi škodljivo.
Kaj mislim pod licitiranjem za patrijotizem? Naj pojasnim to z resnično zgodbo dveh paglavcev! Dva navihanca sta se tepla. Pa jih zaloti njih učitelj. Ko vidita grozeči pogled svojega vzgojitelja, sta hitro začela pripovedovati: „Gospod, ta le pravi, da ima on vas rajši kot jaz, pa to ni res, jaz vas imam lajši." In drugi je zopet jezno začel: „Jaz imam rajši gospoda kot ti. Kaj se boš hlinil. Za to sva se tepla, gospod, ker vsak trdi, da ima vas rajši kot drugi." No sedaj je bil vzgojitelj v veliki zadregi. Pač ni uvidel, da ga „vlečeta", pa je zadovoljno zamrmral in šel dalje.
Sedaj za zabavo berem stare „cajtenge". Pa se mi zdi, da vidim ta dva paglavca pred seboj, ki se rujeta in kav-sata „iz ljubezni do učitelja". Kako so s*s pted vojsko kregali med seboj po listih in vsak je zatrjeval, da je večji »patrijot" in je rialahko namigaval na drugega, da ni tako zvest... Po razsulu pa je vsak hitel zatrjevati, da je vedno mislil in delal na izdajstvo ... Brr. . .! To je pač delala politika! Katoliško pa to ni, moralno pa tudi ni!
Mi smo načelni patrijoti in si upamo pridigati o zvestobi do države tudi takrat, ko ljudem morda to ni ljubo. Mi želimo vzgojiti narod za zrel in načelen patrijotizem, ne pa za koristolovsko domoljubje, mi nočemo hlapcev in ne suženjskega duha, ki služi le radi sile, dobička ali paragrafa.
Kot možje, ki ljubimo svojo domovino, pa odločno odklanjamo vsako sumničenje o nelojalnosti napram zakonu in oblasti kot državi škodljivo. To so največji škodljivci držaVe, ki po sili povsod in pri vsaki kretnji in besedi že farizejsko iščejo pezdir nelojalnosti pri osebah, ki so nekdaj stale v
njim nasprotnem političnem taboru ali ki so drugačnih kulturnih načel.
Tako početje ustvarja v narodu defetizem.
Tako delo nespametnih Velenemcev je razbilo Avstrijo. Kaj bi lagali, mi lahko moško povemo, da je bil naš narod zvest celo državi, ki mu je bila mačeha. To zvestobo pa so ubili Velenemci in celo odgovorni voditelji države, ki so pri Slovanih pri vsaki pošteno misleči kritiki, v vsaki besedi in kretnji pri pošteni borbi za svobodo že sumničili nelojalnost. Nekoč mi je neki mož, ki so ga preganjali in je bil zapisan kot P. V. — politično sumljiv — rekel: „Če me hočejo napraviti po s;li izdajalca, pa bom . . ," Ravno to nezaupanje in sumničenje in šikaniranje je ubilo zvestobo do države najbolj. In to naj bo nam, ki Želimo močno in zdravo nacijonalno državo, nauk, da ne bomo kdaj padli v grehe in napake tiste dobe.
Mi smo pač ljudje, ki smo v tem ali onem različnih nazorov, so med nami ljudje in struje, ki so nasprotne katoliški cerkvi in njenemu delu. To je vedno bilo in vedno bo. Toda mi bi se pregrešili proti svoji vesti in pa tudi proti državi, če bi dolžili kakega Slovenca, ki ni našega verskega ali kulturnega nazora, da ni patrijot, da ni lojalen napram zakonu in oblasti, ker dobro vemo, da ga ni Slovenca, kateremu bi se moglo v tem oziru kaj očitati. In to pravico zahtevamo tudi za se, da se prizna in upošteva naša lojalnost, da se nas ne sumiči in ne krivično denuncira. To pravico imamo zahtevati ne samo iz načelnih in moralnih vzrokov, ampak tudi v interesu naše države.
Če ima kdo kaj proti nam osebno, ali če komu njegova načela diktirajo, da se bori proti nam in našemu verskemu in kulturnemu delu, dobro, nam tak boj le koristi, toda v tem nikdar ne izrabljajmo državne misli s praznim sumničenjem in otročajskim „špecanjem", da ne ubijamo v narodu dobre volje za državo in ne gojimo defetizma. Jaz versko-kulturno tako sodim, ti drugače misliš, toda ko gre za državo in njen dobrobit, sva in morava biti eno brez najmanjše surnnje o nelojalnosti enega ali drugega. Malo kak narod potrebuje tako enotnosti kot mi; malo kak narod je tudi iz praktičnih ozirov dolžan skrbeti za to, da je njegova nacijonalna država močna, zato moramo odkrito eden drugemu priznati dobro voljo v nacijonalnem in pa-trijotičnem oziru.
In še nekaj o „politiki", ki jo nekateri tako radi povsod vidijo pri vsaki naši besedi, kar je pač še ostanek pretekle dobe in političnih predsodkov.
Naša politika je križ, naša politika je evangelij!
Toda naša pridiga in naš evangelij ni kako omledno in vodeno frazerstvo in tudi ne kako pripovedovanje fletnih in poučnih zgodbic, ampak oznanjanje resnice in božje zapovedi, odkrito z živo in praktično besedo, ki biča tudi greh in zablode, pa naj bo komu prav ali ne. Nam je oznanjanje evangeljske resnice in zapovedi resna zadeva in se moramo po svojem poklicu in svoji vesti vedno boriti za napredek krščanske misli in življenja. Katoliški duhovnik kot učitelj žive resnice ne more biti nekako pasiven radi ljub ga miru in ne sme i irno gledati, če peša versko življenje: ampak mora vedno buditi krščansko prepričanje in življenje. Ali, če hočete drugače povedano; Katolicizem je živ organizem in zato je tudi vedno agresiven v tem smislu, da vedno dela za razširjenje kraljestva božjega. Če si pa kdo krščanstvo predstavlja kot nekako narodno blago, kot neke pravljice za otroke, kot nekako pasivno religijo, ki naj bi pač ljudi pustila v miru v njih mlačnosti in razvadah, ki naj nič ne vpliva na življenje, potem seveda našega dela razumeti ne more in mu je vse, kar mi delamo le „politika".
Če nam torej kdo očita pri našem delu politiko, je to ali neumevanje našega dela, poklica in krščanstva sploh, ali pa to diši v sedanjih razmerah po denuncijanstvu, češ, ^glejte s politiko se pečajo, ko to ni dovoljeno." - Posebno priljubljena zmota je, da se naše delo po kulturnih društvih zamenja s politiko.  Nai še v tej zadevi
podam par pojasnil, da ne bo nepotrebnega nesporazum-1 jenja.
Mi s svojega stališča ločimo troje vrst društev. 1. Društva, ki pozitivno podpirajo naše delo za krščansko vzgojo in kulturo. 2. Društva, ki so napram veri in morali indifirentna, kolikor pač morejo biti taka. 3. Društva, ki so po svojih načelih in delu ali pa tndi samo po delu nasprotna katoliški akciji.
Naš poklic je, da delamo z onimi in za ona društva, ki pozitivno podpirajo katoliško akc'jo, to je ona, ki so po delu in načelih katoliško usmerjena.
Kar se tiče versko in moralno indifirentnih družb, ki zasledujejo n. pr. gospodarske ali športne cilje, srno tudi mi napram njim kot duhovniki indifiientni. Kdor ima veselje in vzrok za to, naj v nje vstopi. Vzemimo primer, da se v Kranju ustanovi privatno strelsko društvo. Meni kot duhovniku je to popolnoma vsejedno, ali kdo vstopi v to organizacijo ali ne. Kdor ima veselje za tO, kar strelja naj: Jaz kot star strelec, v katerem tiči še malo „šarfšica", bi prav rad streljal, drugemu duhovniku bi se pa to zdelo morda neumno in smešno, da se duhovnik s tem peča. To je pač privatno zanimanje! Če bi sedaj kdo mene v tako društvo povabil in bi jaz iz kakega vzroka to prijazno vabilo zopet prijazno odklonil, pa bi me potem radi tega v kakem dnevniku napadli, da povsod „vidim politiko", bi bilo to pač — smešno! Neka profanacija pa bi bila celo, če bi se kdo ob taki priliki skliceval na intence Njeg Veličanstva kralja, ali na njegov januarski razglas..-Pa se tudi to pripeti in potem ni čudno, če ima človek utis, kakor, da bi nas nekateri silno radi spravili v zadrego iti našli kje kak pezdir, ki bi dišal po tem, da smo nelojalni.
Če pa bilo kako društvo po svojih načelih, ali svojemu delu nasprotno katoliškim načelom in morali, potem pa bi morali mi duhovniki po svoji vesti proti takemu društvu nastopiti, pred njim svariti, čeprav bi morali radi tega trpeti preganjanje. Ali ni to jasno?!
In še par pojasnil gltde vzgoje. Katoliški duhovnik je po svojem poklicu dolžan učiti katoliške starše, da morajo vzgajati svoje otroke po katoliških načelih. Tako so pravo- i slavni po svoji vesti dolžni vzgajati svojo deco po pravo- i slavnih načelih, muslimani po muslimanskih načelih.  Če I pravoslavni in muslimani zahtevajo za sebe pravico svo- ! bode vesti in vzgoje njih mladine po njih načelih, ni še i nikdar prišlo na misel kakemu katoliškemu duhovniku, da ; bi se radi tega razburjal in videl v tem kako nedovoljeno 8li neprimerno akcijo.  Čudno bi bilo torej, če bi se dobil j kak katolik ali kdo drugi, ki ki videl v tem nekaj nepri- 1 mernega, da katoliški duhovnik katolikom kliče v spomin, da so dolžni ravnati se po katoliških načelih glede vzgoje svojih otroki
Naj bo teh pojasnil dovolj! Onim, ki so dobre volje, morajo zadostovati, da ne bo več kakega nesporazumljenja'
I. K.
O svetem krstu.
(Nadaljevanje.)
Vsa učinkovitost zakramentov ima svoj vir v Gospodovem odrešilnem delu. Zakramenti nam namreč bogastvo Kristusovega odrešenja delijo in naklanjajo. Dvojen namen imajo zakramenti: zbrisati greh v naših dušah in nas napraviti sposobne, da izkazujemo Bogu vredno in primerno čast in sicer stem, ko v nas vedno spopolnujejo božje življenje; ko dajejo rast nadnaravnemu življenju milosti v človeški duši.
Prvi in največji zakrament pa je sveti krst, ker duši. ki je bila mrtva, podeli nadnaravno božje življenje, ko j° s Kristusom zedini in jo napravi deležno Njegovega božjeg? življenja. Tako sveti krst človeka res popolnoma prerodi-
t
ker v duši uniči kraljestvo teme in v njej prižge večno Luč, Jezusa Kristusa; Kristus pa duši deleži sv. je življenje in svojo milost. In odslej živi človek-mladika isto življ,enje s trto—Kristusom. Vse te velike stvari nam torej posreduje najvažnejši krščanski zanrament sv krsta.
Po katoliškem nauku je dvojen učinek sv. krsta: neizbrisno znamenje, po katerem smo Kristusu vcepljeni in vtelešeni ter milost prerojenja, ki nam odpusti greh in kazni.
Ker zakramenti niso samo sredstvo proti grehu, ampak 8Popolnujejo tudi v duši božje življenje v posvečujoči milosti, ker nas napravijo vedno popolnejše v službi božji in napravijo naša dejanja dostojna in vredna, da Bogu izkazujemo primeren kult, zato ima vsak kristjan v sebi nekaj svečeniškeg;-. Ko smo se pri sv. krstu skrivnostno vtelesili Kristusu, smo namreč vsi prejeli neko skrivnostno funkcijo, sv' maziljenje kot simbol svojega katoliškega poklica, kot znak božjega služabnika. Kakor ima vsak v javni službi neko razločilno znamenje, tako tudi kristjan v službi Boga 'n cerkve. To je karakter zakramenta, to je neizbrisno znamenje. Tudi mi vsi imamo svoje duhovno poslanstvo v naši religiji in v katoliškem kultu. Neizbrisno znamenje samo v sebi je torej neka zmožnost, da more človek vršiti gotova dejanja v božji službi. Tako verniki v resnici tvorijo s Kristusom hierarhijo. V tej hierarhiji so razne stopnje: Prvi so verniki, ki božje življenje sprejemajo — zato nas napravi sposobne sv. krst s svojim neizbri>nim ztiarmnj>m; Prav posebno moč, da se branimo proti sovražnikom nam Podeli neizbrisno znamenje pri sv. birmi; in še je tretja stopnja v tej hierarhiji, to je duhovniški stan, tisti namreč, W božje zaklade drugim delijo m je zato potreben zopet nov razločilen znak, nov karakter, novo neizbrisno znamenje. — Neizbrisno znamenje je torej znak naše funkcije, naše službe v Kristusovi cerkvi. Drugi zakramenti razen teh heh pa ne vtisnejo duši neizbrisnega karakterja, ker po njih kristjani ne dobe novega stališča v hierarhiji Kristusoma skrivnostnega telesa — sv. cerkve.
Neizbrisno znamenje sv. krsta zedini človeka s Kristusom, da postane član skrivnostnega Njegovega telesa— cerkve, ki mu je glava Kristus. S tem ga usposobi, da sploh ntore prejemati božje življenje v svojo dušo; to je velika W glavna dobrota sv. krsta. V tem smislu govori sv. Pavel; »Kateri ste bili namreč v Kristusu krščeni, ste Kristusa °blekli." (gal. 3, 27.) in pa , Ne veste li, da so vaša te-'esa udje Kristu ovi?" (I. kor. 6,15). Te b 'sede značijo, da snio po krstu postali Kristusovi učenci, podaniki, udje Njegovega skrivnostnega telesa, postali smo deležni Njegove narave in Njegovega življenja. — To neizbrisno znamenje Pa nas dalje pridruži tudi pravi Kristusovi cerkvi, njeni Avtoriteti, njenim zakonom, do katerih nas zato veže sveta Pokorščina. Krst je namreč kakor vrata, skoz katera vstopimo v cerkev, da postanemo njeni državljani. — Krstno ^izbrisno znamenje pa nas napravi tudi sposobne za sprejem vseh drugih zakramentov in vseh duhovnih dobrin v Sv- cerkvi.
Drugi učinek sv. krsta je zakramentalna posvečujoča milost, ki je milost prerojenja iz otrok terne in greha v "ovo rojstvo otrok božjih. Z njo je združena pravica do vseh dejanskih milosti, ki jih človek potrebuje, da more res krščansko živeti. Obenem so po tej milosti odpuščeni vsi Srehi in zanje zaslužene kazni. Zakramentalna milost se zato imenuje milost prerojenja, ker kakor pri telesnem rojstvu prejmemo svojo prvobit in svoje naravno življenje, jako po krstu prejmemo svoje prvo nadnaravno življenje, ko prvič pride posvečujoča milost božja v naše duše in z njo vse vlite kreposti, predvsem vera, upanje in ljubezen. — Jasno je, da morejo vse te dobrine prejeti tudi ?troci, tudi kreposti, ki so vlite. Vtelešenje Kristusu in Njegovo božje življenje namreč ni navezano na zavest in j^ijo. Samo krepostnih dejanj otroci ne morejo izvrševati, ker njihov organizem še ni »razvit.
, Zakrament sv. krsta odpira torej človeku nebeška vrata, ker odstrani vse ovire, ki branijo vstop v nebeško kraljestvo.
Tako je torej sv. krst nujno sredstvo za zveličanje. Nihče se ne more zveličati, ki ni Kristusu vtelešen; to pa v nas stori zakrament sv. krsta. Tako so se pravični stare zaveze le zato zveličali, ker so verovali in upali na Kristusov prihod. Na ta način je bila njihova vera lahko vzrok istim milostim, ki jih prejmemo pri sv. krstu, le neizbrisnega znamenja jim ni mogla dati.
Kadar krsta ni mogoče prejeti, ga lahko nadomesti krst želja. V tem slučaju ga nadomesti želja po sv krstu in vera, ki ima moč, da nas opraviči pred Bogom. Še popolnejši kot krst želja je krst krvi. Če kdo za Kristusa pretrpi mučeništvo in da zanj svoje življenje še preden je mogel pravi krst prejeti, tega Bog gotovo ne bo zavrgel, saj je bil vendar pripravljen za Boga storiti vse, celo svoje življenje je zanj daroval. Čeprav ne prejmejo neizbrisnega znamenja, vendar razodeva in vključuje v obeh slučajih njihovo življenje in ravnanje iskreno željo po sv. krstu.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Vincencijeva družba v Kranju.
Letno poročilo za leto 1930.
Podporna akcija za reveže.
V letu 1930 je Vincencijeva družba v Kranju redno podpira'a 16 revežev, izredno pa 40 samskih oseb, 12 revnih družin ,n 13 d jakov. Izredne podpore so obstojale v večjih denarnih prispevkih, v živilih, drveh, obutvi in obleki.
Večja obdarovanja je družba priredila za veliko noč in božič. Za božičnico so članice družbenega odbora priredile po župniji zb rko za reveže, ki je prine.sla velik uspeh. V blagu in denarju se je ob tej priliki nabralo v skupni vrednosti za Din 12.35875.
V številkah se izraža delovanje Vincencijeve družbe v Kranju I. 1930. sledeče:
Dohodkov ie bilo: Naložba v hranilnici iz 1. 1929. Din 4 i88*96, obresti J. Majdičeve ustanove Din 1316—, članarina za 1. 1930 Din 4.034 —, razni darovi Din 1 040—, I. del. konsumno društvo Din 30—, dar hranilnice in posojilnice v Kranju Din 5.000-—, čisti dobiček dobrodelne akademije Dm 601'—, volilo g C. Moline v Tržiču Din 3.000 —, nabirka ?a božičnico Din 12 3C>875---. Skupno je bilo v letu 1930. dohodkov Din 32.068 71.
S'roškov je b lo: Redne mesečne podpore Din 2 090 —, izredne podpore Din 4 632'—, božično obdarovanje Din 10 tisoč 33875, dar za razširjenje zavoda Marijanišče Din 2 tisoč 500—. Skupno je bilo stroškov: Din '9.5607'). Preostanek Din 12..r)07'96 se je naložil v hranilnico za izdatke, v 1. 1931.
Vincencijeva družba v Kranju vodi tudi akcijo za podporo revežev v živilih potom znamk. Znamke so na razpolago v trgovinah Kušlan, Logar in Čolnar. Za znamke pa dobe reveži živila v prodajalni I. del. konsum. društva in v trgovini Čolnar. Vseh znamk se je 1. 1930. prodalo za Din 4.300 — in za toliko so dobili tudi reveži živil. Želeti bi bilo, da se meščanstvo bolj poslužuje te akcije, da, se prepreči pijančevanje revežev za milodare.
Marijanišče.
Vincencijeva družba v Kranju vzdržuje tudi zavod „Marijanišče", kjer se nahaja kmetijsko gospodinjska šola, otroški vrtec, sirotišnica in deloma dnevno zavetišče za delavske otroke.
Zavod vodijo č. šolske sestre, katerih je 8 v hiši- Marijanišče vzdržuje po mestu in bližnji okolici tudi bolniško postrežbo, vsaj ena č. sestra bolničarka je vedno na razpolago revnim brezplačno, premožnejšim pa proti mali odškodnini. Mestna občina v Kranju prispeva mesečno Din 500 k vzdrževanju sestre bolničarke.
V 1. 1930 je v zimskem tečaju kmetijsko gospodinjske šole 18 gojenk. Med letom je zavod priredil tudi dva kil*
Stran 4._______________ _____ KRANJSKI ZVON
harska tečaja za mestne gospodične. V otroškem vrtcu je 50 otrok. V sirotišnici 20, poleg tega ima zavod na stanovanju še dve gospe in 5 delavk.
Radi gospodinjske šole se zavod peča tudi z vrtnarstvom ter z vsemi živinorejskimi panogami.
Denarnj promet v zavodu je bil 1. 1930. sledeči: Dohodkov je bilo Din 250 289 49, stroškov pa je bilo Din 244.754-44, gotovine v blagajni dne 31. dec. 5.535-05. Tako je imel zavod v I. 1930. nad pol milijona Din prometa.
Marljivost in štedljivosti naših sester se imamo zahvaliti, da je zavod končal leto 1930. brez primanjkljaja, kljub temu, da je dobil le od mestne občine v Kranju letne podpore Din 6.000, od drugod pa ni dobil nikake podpore. Mestni občini v Kranju se na tem mestu iskreno zahvaljujemo za prispevek za bolničarko, ker je s tem omogočila vzdrževanje bolniške sestre in postrežbe.
Pri tej priliki se Vincencijeva družba iskreno zahvaljuje vsem svojim članom, ki so jo podpirali s svojimi darili in članarino, in vsem drugim dobrotnikom, ki so omogočili, da je v 1. 1930. mogla tako uspešno delovati v prid najbednejšim in izrševati svojo lepo socialno nalogo.
Odbor Vincencijeve družbe:
Predsednica: gospa Logar Ivana; I. podpredsednica: gospa Šavnik Slavka; 11. podpredsednica: gospa Čolnar Ivana; blagajničarka: gdč. Rooss Mirni; tajnica: gospa Stana dr. Ambrožičeva; odbornice: gospe Pavla dr. Bezičeva, Sinko vec Frančiška, Rohrman Ana, Šorli Ivana in gospodična Gruden Francka; voditelj: Škerbec Matija, župnik; namestnik: dr. Pogačnik Jožef, vikar; preglednika računov: gg. prof. Korbar F. in trgovec Ogrizek A.
Letni občni zbor.
Letni občni zbor Vincencijeve družbe se vrši v Mari janišču v petek, dne 13. februarja .zvečer ob 6. uri v učni sobi kmetijsko-gospodinjske šole. Ob pol 6 bo v kapeli kratek nagovor, na to so litanije presv. Srca Jezusovega, po litanijah pa se vrši družbeno zborovanje.
Spored občnega zbora je sledeči: 1. Pozdrav predsednice, poročilo tajnice, poročilo blagajničarke, poročilo revizorjev. 2. Volitev odbora in revizorjev. 3. Slučajnosti.
K občnemu zboru so vabljeni s tem vsi člani Vincencijeve družbe. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Župnija Kranj.
Oznanila za februar.
1- I predpelnična ned., prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, skupno mesečno sv. obhajilo za može in mladeniče, ki imajo prednost v soboto in nedeljo pri spovednicah. Pop. ura molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Po litanijah je v Ljudskem domu velikonočni pouk za fante iz mesta in vasi. Trgovci in obrtniki se naprošajo, da pošljejo svoje vajence in pomočnke k velikonočnemu pouku.
2. Praznik Marijinega očiščevanja — Svečnica, nezapovedan praznik, služba božja po navadi. Ob 10. najprej pridiga, na to blagoslov sveč in procesija in na to sv. maša. Popoldan ob 230 so slovesne litanije in darovanje sveč za župno cerkev. Dopoldan po 6. sv. maši je velikonočni pouk za može iz Kranja, čirčič, Rupe, Huj in Klanca. Vsi možje so vabljeni, da se udeleže velikonočnega pouka.
3. Sv. Blaž, pred 6. sv. mašo in po maši se bo delil v župni cerkvi blagoslov sv. Blaža. Ob 8. je mesto v župni cerkvi sv. maša na Pungratu pri altarju sv. Blaža, kjer se bo tudi še delil blagoslov sv. Blaža.
6. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom.
Štev. 2
c
8. II. predpepelnična ned., služba božja po navadi. Pop. po litanijah bo na Premskovem velikonočni pouk za može izpod premskovega zvona.
12. Radi konference se v župni pisarni ta dan ne bo uradovalo.
13. Vincencijeva družba ima občni zbor v Marija-nišču ob 530.
15. Pustna nedelja, pričetek 40 urne pobožnosti.v čast presv. R. T. Ob 6. uri pridiga, blagoslov z Najsvetejšim, sv. maša. Ob 10. peta sv. maša. Pop. ob 3. pridiga in litanije presv. Srca Jezusovega. Ob 6. se sv. R. T. spravi. Spomin kronanja sv. Očeta papeža Pija XI., po 10. sv. maši se poje zahvalna pesem.
Odpustki za 40 urno pobožuost. Popolni odpustek dobe oni, ki prejmejo sv. zakramente, obiščejo sv. R. T. ter molijo v papežev namen. Za vsak obisk sv. R. T. pa prejme 10 let in 10 kvadragen odpustkov, kdor ima kesanje in vsaj namen spovedati se.
16. Pustni pondeljek, ob 6. se izpostavi sv. R. T., ob 3; je pridiga in litanije presv. Srca Jezusovega. Sv. rnaše bodo ob 6. 7. 8. in 9. in 10. s petjem.
17. Pustni torek, sv. maše ob 6. 7. 8. 9. in 10. s petjem Pop. ob 3. pridiga, in na to slovesne litanije in zahvalna pesem. Opozarjamo, da je letos na pustni torek pridiga popoldan, kakor je tudi povsod drugod na ta dan in ne več dopoldan, kakor je bila zadnje leta v Kranju navada. Prvotno je bila tudi v Kranju pridiga popoldan ob 3., pa se je baje radi šem opustila. No mislim, da bi bilo smešno, če bi nas to motilo v naši pobožnosti I Prosim torej, da do 4. ure odpade vsako rogoviljenje po trgu!
Uro molitve naj molijo. V nedeljo: Od 11. do 12. III. red; od 12. do 1. zavodi in bližnji sosedje; od 1. do 2. dekleta; od 2. do 3. žene; od 4. do 5. šolska mladina; od 5. do 6. možje in mladeniči.
V pondeljek oziroma torek: Od 11. do 12. III. red; od 12. do 1. zavodi; od 1. do 2. sosedje, od 2. do 3. dekleta; od 4. do 5. žene; od 5. do 6. možje in mladeniči.
vProsimo, da se številno udeležujete češčenja presv. R. T.! Če kdo ne more priti ob določenem času, naj pride pa ob drugi uri.
Pustni torek naznani ob 11. uri. zv. veliki zvon pričetek štiridesetdnevnega posta.
18. Pepelnična sreda, ob 8. blagoslov pepela in pepeljenje, na to sv. maša. Ta dan se prične čas velikonočne spovedi.
22. I. ned, v postu, služba božja po navadi, pop. ob 2. postni govor. — Zj. skupno sv. obhajilo za dekliško M. družbo.
25 27. 28 Kvaterni dnevi.
Bilanca za leto 1930.
V letu 1930. je bilo v kranjski župniji 58 porok, od teh jih je prišlo iz drugih župnij v Kranj k poroki 11 parov, iz kranjske župnije pa je šlo drugam k poroki 22 parov; oklicev je bilo lani 102.
Splošno so se poročali bolj mladi pari. Najmlajši ženin je bil star 20 let, dve nevesti pa sta komaj dosegli 16. leto pred poroko. Najstarejši ženin je bil star 60 let, najstarejša nevesta 41 let.
Rojstev je bilo 90 in sicer 48 dečkov in 42 deklic, nezakonsko rojenih je bilo 6, od teh sta bila tekom leta dva pozakonjena. V mestu je bilo rojenih 43 otrok, v okoliških vaseh pa 47, od teh na Primskovem 21.
Mrličev je bilo lani 47, od drugod je bilo pripeljanih na kranjsko pokopališče, ozitoma na Premskovo 10 mrličev. Neprevidenih je umrlo 5 in od teh je eden umrl od kapi. enega je povoz 1 avto, enega je ubil električni tok, enemu je oslabelo srce, eden se je pri padcu ubil. Po starosti je umrlo v letih od 1 do 10 let 12 oseb, v letih od 10 do 20 let eden, v letih od 20 do 30 let 3, od 30 do 40 let
eden, od 40 do 50 let 7, od 60 do 60 let 7, od 60 do 70 et 10, od 70 do 80 je bilo 11 mrličev, eden je bil star 81 et, eden 83, eden 87 in najstarejša oseba je bila stara 94 let, od vseh, kar je bilo pokopanih v župniji.
Obhajil je bilo lansko leto v župmji skupne 60.780 >n sicer v župni cerkvi 51.020, na Premskovem 3300, v Marijanišču 6460.
To so torej gole številke! Kaj nam povedo?
Glede števila sv. obhajil smo od predlanskega lela lepo napredovali za nad 9000 sv. obhajil. Če računamo, da steje naša župnija nekaj nad 5000 duš, potem je prišlo Povprečno na vsakega župljana lansko leto po 12 sv. ob-Ifjii; v župni cerkvi jih je bilo vsak teden povprečno po en tisoč. Zelo zanimiva bi bila statistika o tistih, ki se verskega življenja sploh ne udeležujejo, take statistike pa ni mogoče zapraviti, ker je pri nas precej Nikodemov, ki gredo skrivaj drugam opravit svojo velikonočno dolžnost. Če bi tako po utisu mogel kaj presoditi, bi rekel, da je okrog 300 takih, v katere več ne pritaka milost sv. zakramentov. Če računamo se okrog 600 otrok, ki še niso prejeli sv. zakramentov, Potem bi na praktične odrasle katolike prišlo okrog 15 sv. obhajil letno na osebo.
Leto 1930. je bilo precej zdravo in je 47 mrličev v taki župniji povprečno malo. Pred sto leti je bilo v župniji 66 mrličev, pa je štela takrat naša župnija gotovo še enkrat manj prebivalcev.
Ko govorimo o veselih straneh naše bilance verskega življenja v župniji, naj omenjamo, da se je župnija lani 2elo živahno ženila in možila. Pred sto leti je bilo v tem oziru gotovo slabše, ko je bilo 1. 1830. samo celih 9. porok! Seveda so bile takrat kranjske ohceti bolj živahne in vesele, danes se napravi vse bolj tiho in skromno in pogosto skri-VaJ kje v Ljubljani ali na Brezjah, ker se mnogi boje domačega „firbca", ki pa ni tako velik, kakor se morda misli.
Zelo, zelo žalostna stran naše versko-moralne bilance V letu 1930. so pa krsti, oziroma število rojstev! V župniji, ki šteje najmanj 5.000 duš, samo 90 rojstev! Mesto samo 2 Gorenjo Savo bo štelo sedaj ca 5.000 duš, okoliške vasi v naši župniji bodo pa morda štele kakih 1300 duš in v okoliških vaseh je bilo več rojstev, kakor pa v mestu sateni. Šmartno šteje gotovo polovico manj prebivalcev, kakor kranjska župnija, pa je bilo tam lani 22 rojstev več, kakor v naši župniji. V Šenčurju pride na tisoč prebivale.v rojstev. Ko bi jih prišlo v Kranju toliko na tisoč, potem b* imeli pri nas 195 rojstev! V letu 1830. je bilp v župniji '3 rojstev, dasi je takrat bilo še enkrat manj prebivalcev!
Cerkveno gospodarstvo.
Leto 1930 je bilo precej težko v gospodarskem oziru 2a naše cerkve; vsled velikega viharja spomladi je naše cerkveno gospodarstvo doživelo veliko krizo.
Ker pač župljani vzdržujete večinoma s prostovoljnimi darovi vse stroške naših cerkva, je pač primerno, če vam Poda Kranjski zvon sliko našega cerkvenega gospodarstva. Lerkveni ključarji pregledajo vse knjige in postavke, javnosti Pa podamo tu končne zaključke.
_ Župna cerkev je imela v 1. 1930 dohodkov Din ^•922-50, stroškov pa 77.662-38. Leto 1930 se je zaključilo s Primanjkljajem Din 19.869 88.
Roženvenska cerkev je imela dohodkov Din 5.721-50 m stroškov za Din 21.66638, končni primanjkljaj znaša u'n 15 944 80.
Pungraška cerkev je imela dohodkov Din 15.34595 ,n stroškov Din 26.772 18, primanjkljaj znaša Din 11.42623. v Pripominjam, da za rožnevensko in pungraško cerkev e nf plačan ves les, ki smo ga rabili za odre ob priliki popravila cerkvenih stolpov.
,     Podružna cerkev na Premskovem je imela domkov Din 14.17*66 in stroškov Din 4 941 50. Prebitek naša 9.237-16, v tej svoti je obsežen pa tudi denar masnih stanov, ki za 1. 1930 še nisc bile izplačane in ki znaša
Din 4.856. — Tako znaša prebitek podružne cerkve samo Din 4.381 16. Pripominjam, da stroški za napeljavo elektrike še niso bili nič plačani.
Čirčiče: Dohodki Din 721-48, stroški Din 260—, prebitek Din 46L48.
Huje: Dohodkov Din 7.44775, stroškov Din 4.23020, preostanek Din 3.217-55.
Hupa: Dohodki Din 206*40, stroški Din 340, primanjkljaj Din 133 60.
To so gole številke, ki jasno kažejo, da so naši župljani v 1. 1930 mnogo žrtvovali za župno cerkev in za podružnice. Vsem, ki so pri cerkveni pušci, pri darovanjih in tudi na drug način kaj darovali za cerkvene potrebe, naj Bog obilo poplača!
Mrliška kronika.
Umrli v 1. 1930. '
Blaznik Neža, zasebnica, vdova, umrla v splošni bolnici v Ljubljani, dne 25. jan., stara 64 let.
Perne Jakob, posestnik in usnjar, Huje 19., umrl
25. jan., roj. 3. VI. 1867.
Hribar Antonija, hči tkalke, Kranj—Kokriško predmestje 58 . umrla 27. jan., roj. 3. jun. 1924.
Pogačnik Frančiška, Huje št. 21., umrla 15. febr., roj. 29. okt. 18^3.
Zupane Apolonija, posestnica in trgovska sotrudnica, Kranj št. 108., roj. 4. febr. 1859.
Kolb Franc, orožniški narednik v p., Klane 43., umrl
26. febr., roj. 27. marca 1878.
Brezar Ana roj. Kern, posestnica vdova, Prem-skovo 34., umrla 24. marca, roj. 27. okt. 1855.
Engelman Frančiška roj. Javh, posestnikova vdova, Kranj—Savsko predmestje št. 15., umrla 2. aprila, rojena 31. avg. 1848.
Kralj Jera, užitkarica, Gorenje št. 6., umrla 4. aprila, roj. 16. febr. 1843. ,
Pipan Ciril, sin kočarja, Cirčiče 30., umrl 6. aprila, roj. 3. juh 1929.
Pelko Slavko, sin čevljarskega mojstra, Gorenje II., umrl 12. aprila, roj. 18. avg. 19 !4.
Hafner Marija, samska kuharica, Kranj 28., rojena 30. jan. 1856, umrla 15. aprila.
Kavčič Frančiška roj Pajer, žena delavca, Kranj 3., roj. 6. jan. 1889, umrla 6. maja.
Novak Štefan, delavec, Premskovo štev. 3, rojen 22. dec. 1875., umrl 15. maja.
Bajželj Marila, posestnica, Kranj 47., roj. 16. avg. 1877, umrla 15. maja v ljubljanski bolnici.
Lampe Marija roj. Završnik, posestnika vdova, Kranj št. 70., roj. 19. jan. 1858, umrla 21. maja.
Soklič Marija roj. Gaber, Kranj—Kokriško predmestje 44., roj. 13. maja 1862, umrla 22. maja.
Remec Lovro, Žagar in posestnik, Premskovo št. 64., roj. 16. jul. 1888, umrl 26. maja v bolnici.
Pec Tekla, zasebnica, Kranj 61., roj. 25. sept. 1852, umrla 29. maja.
Dolenc Adolf, delavec, Čirčiče 46., roj. 21. avg. 1911, umrl 31. maja.
Pipan Jakob, kočar, Čirčiče št. 30., roj. 17. jul. 1872. umrl 2. jun.
Robljek Vinko, učitelj, Kranj—Kokriško predmestje št. 100., roj. 1885, umrl 23 junija.
Malovrh Janez, delavec, Kranj, umrl v Gasilskem domu roj. 24. dec. 1903, umrl 20. julija.
Pirker Marija, vdova, Kranj—Marijanišče, 94 let, umrla 21. julija.
Krč Danica, posestnika hči, Klanec št. 2., rojena 7. sept. 1929. umrla 6. julija.
Petač Rozalija roj. Lukan, posestnika žena, Čirčiče št. 43., roj. 7. okt. 1872, umrla 13. julija.
Stran 6.
KRANJSKI ZVON
Štev. 2.
Kozjek Marija, zasebnica, Čirčiče št. 23, roj. 8. decembra 18*7, umrla 25. julija.
Kodrič Stanislava, Rupa št. 4, roj. 15. aprila 1930, umrla 28. j u 1 i i a.
Dolina Marija roj. Pogačnik, posestnica, Premskovo št. 35, roj. 15. sept. 1877, umrla 17. avgusta.
Zadražnik Franc, čevljar, Kranj, Kokr. predm. 11, roj. 18*14. umrl 17. avgusta.
Pikeš Ivana, zasebnica, Kranj, rojena 1859, umrla 20. avgusta.
Razno.
Ccrkvcnik na Hujah. V januarski štev. Kranjskega zvona 1. 1930 srnu poročali, kako se je uredila cerkveni-kova služba na Hujah. V smis'u te pogodbe je sedaj cerkveno predstojništvo razdelilo po davkih cerkvenikovo plačo. Vsak posestnik, ki ima v soseski Huje ali Klanec kaj zemljišča, plača za cerkvenika 35% °d zemljiškega davka za cerkvenikovo plačo. Poleg tega plača pa še vsaka družina, ki stanuje na Hujah ali na Klancu Din 5'— v ta namen. Torej tisti posestniki, ki imajo v teh soseskah le posest, pa stanujejo drugod, plačajo le 35"/,, od temeljnega zemljiškega davka, družine iz Huj in Klanca pa poleg tega še na vsako družino po Din 5 —. Cerkvenik sedaj pobira po hišah z nabiralno polo, kjer je napisano, koliko te dajatve odpade na vsakega.
Pokopališče Mnogi prihajajo v župno pisarno plačevat grobove, da bi se ne prekopali. Prosim, da gre vsak prej h grobarju na pokopališče, kj; r izve številko groba, da potem morem poiskati grob v pokopališkem zapisniku in vpisati, da je grob plačan in se ne sme prekopati. Treba je pa tudi opozoriti grobarja, da je grob plačan, da ne bo kake zmote. Najbolje je, če se mu pokaže potrdilo žuonega urada o plačilu groba, da tudi grobar vpiše v svojo knjigo, da je grob plačan.
Družine z devetimi otroci so po novem zakonu oproščene vseh neposrednih davkov in doklad. V svrho oprostitve davščin je treba prinesti na davčno upravo družinski list župnega urada. Da pa ne bo kdo delal zastonj kakih korakov za oproščenje davkov, opozarjam, da zahteva zakon, da je istočasno kdaj živelo 9 otrok in da pridejo v poštev samo zakonski otroci. Če je torej komu umrl kak otrok, je deležen te olajšave le v tem slučaju, če je bilo sploh kdaj v družini istočasno živečih 9 otrok, ni pa treba, da bi še sedaj vsi živeli.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.        ' #
1. febr. Prva predpepel. nedelja. Božja služba po navadi.
2. febr. SveČnica. Božja služba zjutraj po navadi, ob 9. blagoslov sveč, potem sv. maša z blagoslovom, po sv. maši darovanje sveč za cerkev. Zjutraj vesoljna odveza in obhajilo Marijine družbe, popoldan ob 2. pete litanije M. B., potem v »Domu« shod Mar. družbe.
3. febr. Sv. Blaž
6. febr. Prvi petek v mesecu, sv. maša z blagoslovom pri oltarju Srca J.
8. febr. Druga predpepel. nedelja. Božja služba po navavadi, popoldan shod III reda.
H. febr. Spomin prikazanja M. Dev. v Lurdu. Sv. maša v lurški kapeli.
15. febr. Tretja predpepel. nedelja. Božja služba po navadi.
18. febr. Pepelnica. Začetek 40 dnevnega posta. Ob 8. blasoslov pepela, pepelenje in sv. maša.
Vsak petek v postu po maši križev pot. 22. febr. Prva postna nedelja. Božja služba po navadi.
24. febr. Sv. Matija, ap Sv. maša v Drulovki za sosesko.
Kronika.
Rojenih je bilo v I. 1930 112 otrok, moškega spola 60, ženskega spola 52. 7 je bilo nezakonskih.
V bolmci ljubljanski so bili rojeni 3 otroci, torej skupno število rojenih 115.
Umrlih: doma 48, v Ljubljani v bolnici 2; 24 moških, 26 ženskih. — Med umrlimi je bilo otrok do 6. leta 15; od 6. do 20 leta 1 ; od 20, do 30. 2; od 30. do 40. 2; od 40. do 50. 6; od 50. do 60. 3; od 60. do 70. 6; od 70. do 80. 12; od 80. do 90. 2.
Oklicanih parov je bilo 47, poročenih 36.
Duh. svetnik Pokom Frran:
Kranjski dušni pastirji.
(Nadaljevanje.)
Ti so razsodili, tako da mora župnik mestu dati odškodnino za dvorno marko tri hišice (hofstat), ki stoje poleg župnikovega vrta (pawmgarten) v mestu Kranju: na prvi sedi Peter Frazen, na drugi Tomaž Nedeljkin sin, na tretji pa čevlju Flokeb. Ta tretja hišica naj bi bila za šolo in mežnarijo. Tedaj damo Kolomanu omenjeno dvorno marko, kjer je zgrajeno župnišče (Pfarrei). In to se je zgodilo dne 22. maja 1424.', v ponedeljek pred sv. Urbanom v Kranju. Kot priči te izvršitve sta bila kamniški župnik Filip imenovan Bergut in ljubljanski sodnik Pavel Glo-witzer.
V sredo po sv. Juriju (1/5) 1426.- pa je Koloman pe-čatil kot prost na Hribu sv. Virgilija v Brezah in žnpnik kranjski ter naddijakon na Kranjskem s Filipom imenovanim Bergut, župnikom v Kamniku listino, na podlagi katere sta kranjski meščan Peter Veel in njegova žena Katarina prodala sodniku in srenji v mestu Kranju mlin v Kranju pod špitalom ob Kokri (v logu se še vidi) s pravicami, kakor sta jih imela pri mlinu kranjski meščan Primož Zupan in njegova žena Senetka, a že 17. jul. i. I'.8 jim je vojvoda Fridt*rik star. dovolil še drugo polovico zamenjati, kakor so z dovoljenjem vojvode Ernesta že prej polovico omenjenega mlina zamenjali, kupiti tudi državni fevd mestu, zlasti mostu čez Savo v prid.
Župnik Koloman je pastiroval poprej v Šentvidu nad Ljubljano v I. (1394. že do 1410.), odkoder se preseli v Kranj. Papež Bonifacij IX. ga je dne 25. maja 1394.4 imenoval svojim častnim kaplanom, kakor njegovega prednika Leopolda Apfalterja. Prost v Brezah na Koroškem je bil že dne 14. marca 1332. na gori sv. Virgilija. Združil je kranjsko župnijo s to proštijo brez dovoljenja sv. stolice. Umrl pa je 1. 1434., kakor kaže njegova nagrobna spominska plošča, vzidana na vzhodni strani kranjske župne cerkve, kjer je bil zaslužni mož položen k večnemu počitku. Bij je učen mož, magister modroslovja. Kje je študiral, pa ni znano.
Kje je pa ta plemič ugledal luč sveta, bi se moglo dognati iz njegovega priimka „Mannswerdski\ Občin* Mannsw6rd leži na Nižje Avstrijskem v okrajnem glavarstvi Bruk na Litavi, v sodnem .okraju Schwechat. Tudi kult sv. Kolomana je v tej pokrajini močno razširfen
(Dalje prihodnji)
1 Izv. perg. list. v kranjsk. župn. arhivu. — K. zb. 1 Ravnotam.
:' Chmel: Geschichte Kaiser Frldrichs IV., I str. 198. • Izv. muz. dr. III. str. 210. iz; vatikan. arhiva.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbeč, žurinlk, Kranj.        Za tiskarno ..Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Kra^T"