Celje - skladišče D-Per III 19/1972 COBISS e GLASILO KOLEKTIVA ŠT. 10. ♦ CELJE, OKTOBER 1972 LETO VIII. Ob dne&u mtt&lb ★★★★★★★★ Počasi in tiho se odpirajo bohotni cvetovi krizantem, teh nemih znanilk dneva, ko se z bolečino v duši spominjamo mrtvih. Sklonjenih glav in s tihimi mislimi se poklonimo spominu umrlih svojcev, stanovskih tovarišev. Ob Dnevu mrtvih zopet ob spomenikih padlih za svobodo vstaja gnev in bolečina. In nehote se spomnimo Borovih stihov: »Položil na vres je sem tvojo razbito lobanjo, dolgo strmel sem vanjo, ves tih in nem.« Vendar »Svoboda žito je, ki zori iz ene same njive —- iz gomil.« V naših srcih vstaja dvom, mar sploh vemo in znamo ceniti svobodo. Dolgo je že tega, ko so ostan- ki vojne na vsakem koraku opominjali na smrt in s krvjo pisane poti naših ljudi, ki so padli za svobodo. Zamislimo se zopet nad žrtvami naših prednamcev in vprašajmo se, kako smo znali ohraniti idejnost ih poštenost misli vseh tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za mir in enakost med narodi. Zadnje pismo tovariša Tita nas ponovno opozarja na to, kako preradi pozabljamo na pridobitve naše revolucije in kakšne deformacije so lahko prisotne v družbi, ko interes posameznika prevlada družbeni interes. Mar niso žrtve in izgube malih narodov II. svetovne vojne dovolj velik opomin človeštvu? Še vedno Ko sem v lanskoletni četrti in osmi oziroma deveti številki »Vestnika« pisal o problematiki preskrbe s sadjem in vrtninami, sem med drugim povdaril tudi sledeče dejstvo: »Toda proizvodn i a med seboi ni tako dobro povezana, da bi vsakdo izmed proizvajalcev vedel. k; in koliko drugi proizvajajo. Vmes nastopajo še nepričakovane vremenske prilike. Tako pride do -velikih viškov proizvedenega, toda neprodanega blaga. Ali pa pričakovana letina popolnoma propade.« Mi vsi smo še vedno pod vtisom izredne muhavosti letošnjega vremena. Vse neprijetnosti takšnih vremenskih razmer se posebno odražajo v kmetijski proizvodnji. Čeprav v teoriji, predvsem ob prilikah uvajanja novih tehničnih pripomočkov, radi povdarjamo, da ne bomo več odvisni od naravnih nam slednje vendarle še povzročajo neprestane glavobole, ko se kruto poigravajo s človekovimi prizadevanj i. To povdarjam predvsem zaradi tega, da vam bodo bolj razumljive primerjave, oziroma rezultati naših prizadevanj v letošnjem letu, kako zadostiti povpraševanju po vrtnicah in sadju. V prvih treh mesecih letošniega leta smo našim kupcem dobavljali divjajo boji v Vietnamu. Druga polovica dvajsetega stoletja prinaša človeštvu velike tehnične in znanstvene dosežke, toda v njem vstaja še vedno tisti prvobitni nagon po oblasti in ga tudi razum ne more obvladati. Ob Dnevu mrtvih bodo naše misli posvečene ne samo mrtvim, marveč tudi vsem tistim živim zavojevalcem, ki sejejo smrt med narodi našega vesoljstva. Miroslav Herman sadje, predvsem iz zalog, ki smo jih imeli v hladilnicah. Vse vrste južnega sadja pa smo posredovali v količinah in kakovosti, kot so nam to omogočili uvozniki. V teh mesecih smo od plansko predvidenega prometa s sadjem v količini 1.100.000 kg dosegli 1.230.000 kg. Vrtnine smo v prvih treh mesecih prav tako prodajali iz zalog (krompir, fižol, čebulo, kislo zelje in repo). Ostale vrtnine smo iz južnih predelov države dobivali po potrebi v okviru pogodbenih količin. P oolnoma se je zataknil uvoz vrtnin in zaradi tega je bilo tržišče osiromašeno. Nam pa so bile odvzete zelo potrebne količine korenja, kumar, paradižnika in radiča. Ne glede na takšen izpad smo vendarle od planiranih 1.026.000 kg dosegli 980.000 kg prometa z vrtninami v prvih treh mesecih. V drugem tromesečju, ko smo z gotovostjo računali na pridelek domačega zgodnjega sadja in jagodičevja pa so nastopile že znane vremenske neprilike. Tudi uvoz ie zatajil. Od planiranih 1.192.000 kg sadja smo kupcem lahko dobavili samo 1.044,000 kg. Izpadle so skoraj v celoti češnje, manj je bilo hrušk in jabolk, predvsem pa limon, mandarin, rozin in suhih sliv. Preskrba z vrtninami in sadjem 1972 06661 V tem tromesečju se je odvijal promet z vrtninami vsekakor ugodnejše kot s sadjem. Vremenske ne-prilike niso zajele prav vsa področja Jugoslavije in preusmerili smo se tja, od koder smo pač lahko kaj pričakovali. V mesecih april, maj in junij smo planirali skupno 1.127.000 kg vrtnin. To zadolžitev smo dosegli z 1.147.000 kg. Predvsem je k temu pripomogel promet s paradižnikom. Kako zelo so vremenske nepri-like v Sloveniji vplivale na promet v naši poslovnici nazorno kaže tretje tromesečje. V tem času smo načrtovali 1.267.000 kg prometa z raznovrstnim sadjem, dosegli pa smo 1.820.000 kg. Iz tega se vidi, koliko so si potrošniki nakupili sadja neposredno od proizvajalcev v letih, ko ni bilo takšnih izpadov zaradi slabega vremena. V domačem kraju letos niso obrodile hruške in jabolka ter grozdje ni nikjer dozorelo. Prav ta tri sadna plemena pa smo potrošnikom posredovali v naj večjih količinah. Isto sliko pokaže tudi promet z vrtninami. Plansko smo se zadolžili, da bomo prodali 1.670.000 kg vrtnin. Dosegli pa smo rekorden promet v višini 2.680.000 kg. Največje prekoračenje smo dosegli pri krompirju, paradižniku in papriki. Razne plesni in prekomerna vlaga v zemlji sta namreč pri domačih proizvajalcih uničila sicer dobro obetajoč pridelek prej omenjenih vrtnin. Potrošniki so zato iskali blago v naših prodajalnah. Če smo kolikor toliko uspeli v preteklih devetih mesecih letošnjega leta ustvariti količinsko zadovoljiv promet, nam to ni uspelo v kakovostnem smislu. Omenil sem že, da smo morali iskati blago širom naše Jugoslavije, ker ga pogodbeni obvezniki niso mogli dobaviti. Večje povpraševanje pa vedno vpliva na kakovost blaga. V industriji se to ne pozna tako zelo, kot pri kmetijskih proizvodih. Tu je na kakovost predvsem vplivalo tudi premajhno število sončnih dni v času rasti in dozorevanja plodov. V njih je bilo mnogo premalo suhih snovi. Te pa so osnova dobre kakovosti in predvsem trajnosti sadja in vrtnin. Mnogokrat sem že povdaril, da kakovostno slabo blago iz proizvodnje ni mogoče izboljšati v naših skladiščih. K temu naj dodam še dejstvo, da je ravno v tretjem tromesečju, ko smo dosegli rekorden količinski promet, prišlo do naj večjega izpada delavcev. Radi bolezni in nekaterih neodložljivih dopustov nam je manjkalo povprečno 21 % delavcev. Te izpade nikakor nismo mogli nadomestiti s sezonskimi delavci, četudi smo jih zaposlili, kolikor smo jih pač lahko dobili. Vse prej navedeno je predvsem povzročilo, da smo tudi tisto bla- go, ki ga sicer moramo prebirati v skladiščih, dajali v prodajo v originalni embalaži in premalo ali celo nič prebrano. Seveda je bila kritika na ta račun huda in upravičena. Radi se pohvalimo, da že mnogo let delamo v tej trgovski dejavnosti in imamo nemalo izkušenj. Toda letošnji promet z vrtninami in sadjem je za nas in potrošnika šola posebne vrste. To je šola, ki praktično dokazuje, kako premalo smo vsi skupaj pripravljeni na razne izpade, naj bodo naravni, tehnični ali človeški. Prepuščam bralcu, da si predstavi, kako bi v naši stvarnosti tekla preskrba, če bi se takšni in slični izpadi vrstili več let zaporedoma. Na premnogotere teh stvari naš kolektiv ne more vplivati odločujoče. Eno pa je v naši moči. Ce hočemo opravljati naše delo boljše, moramo za to imeti minimalne tehnične možnosti. K temu spadajo predvsem sodobna skladišča. Po-slovnica Agropromet bo v okviru podjetja MERK morala v prihodnjih letih začeti z gradnjo takšnega skladišča. V sedanjih, četudi prenovljenih prostorih nekdanje tovarne, ne bo mogoče več opravljati tako zahtevane naloge, kot je preskrba lastnih in tujih prodajaln ter velikih potrošnikov s sadjem in vrtninami. Edo STEBLOVNIK Zito-problem podjetja Žitna sezona je za nami ali je vsaj v zadnjih izdihljajih in prav je, da napravimo pregled kako je potekala. Priprave na sezono so bile letos mnogo bolj temeljite kot prejšnja leta, čeprav se je na koncu pokazalo, da smo na nekatere stvari vseeno pozabili. Tik pred sezono smo asfaltirali neposredno okolico silosa tako, da po tej strani ni bilo praktično nobenih izgub, poleg tega pa smo dosegli, da je delo potekalo lažje in nemoteno. Naslednji ukrep je bilo podaljšanje železniškega tira ob silosu za toliko, da je sedaj možno obračanje tudi najdaljših vagonov, katere smo morali prej razkladati samo na drugem tiru ob podnem skladišču. Najvažnejši in najbolj učinkovit pa je bil sistem akordnih postavk. S tem smo dosegli, da je bilo celotno delo opravljeno z minimalnim povečanjem delovne sile, moram pa poudariti, da ustrezne delovne sile tudi ni bilo in smo bili prisiljeni povečati storilnost. Akordne postavke smo postavili na osnovi že obstoječih norm v silosu in v dogovoru z delavci. Delavci so se tega zavedali in uspeh ni izo- stal. Za primer naj navedem, da sta dva delavca razložila v mesecu juliju 2200 ton pšenice. Odpadlo je tudi nočno delo, ker so zadostovale samo dve izmene. K nemotenemu delu pa je prispevalo tudi muhasto vreme, ker se je sezona raztegnila na mnogo daljši čas kot običajno. V času od 1. julija do 30. avgusta smo sprejeli v naš silos in skladišča 7000 ton mehke in trde pšenice. To je pa le 1/3 celotne količine pšenice, ki jo potrebujemo za našo proizvodnjo. Vsa ostala količina bo prihajala v silos skozi vse leto do prihodnje sezone. Veliko večino pšenice dobimo iz naših žitorodnih področij Vojvodine in Slavonije, v zadnjem času pa tudi iz uvoza. Okoli 1100 ton pšenice so nam dobavili proizvajalci iz širšega celjskega območja. Ta pšenica je nekoliko slabše kvalitete (s tehnološkega stališča) in jo uporabljamo v glavnem za prodajo. S temi 1100 tonami smo imeli vsaj dvakrat več dela kot z vso ostalo količino pšenice. Praviloma ima ta pšenica zelo visok procent vlage in jo moramo vso posušiti v naši sušilnici. Sušenje pšenice ni velik problem, če je vlage v pšenici o-krog 17 — 18 %. Nastane pa velik problem, če je v pšenici 20 ali celo 24®/,) vlage, kot je to bilo letos. V takem primeru moramo sušiti v dveh etapah, najprej na 17 — 18% in nato drugič na normalno vlago okrog 13 %. Če bi hoteli vso vlago odstraniti z enkratnim sušenjem, bi morali povečati temperaturo ali papodaljšati čas delovanja, oboje pa je nevarno, da se poškodujejo beljakovine t. j. lepek. V silosu sortiramo pšenice po kvaliteti v mehke in trde. To nam pozneje pri meljavi zelo olajša delo, da dosežemo enakomerno kvaliteto moke skozi vse leto. Pšenica je za proizvodni sektor osnovna surovina, za celoten kolektiv pa veliko finančno breme, saj je potrebno za celo leto vložiti več kot milijardo sredstev, ki se obrnejo komaj enkrat ali dvakrat letno. Zaradi tega je potrebno pšenici p-svečati mnogo pozornosti, da je pravilno vskladiščena in predelana v moko. Za pravilno vskladiščenje so potrebna zelo velika skladišča z ustrezno mehanizacijo. V našem podjetju imamo ta problem delno rešen, vendar to ne zadostuje. Pomanjkanje skladiščnega prostora je zelo pereče in ga za sedaj rešujemo z etažnimi podnimi skladišči. V njih ni ustreznih transportnih naprav in si pomagamo s pnevmatskimi kompresorji, ki imajo več slabih kot dobrih lastnosti. Pri transportiranju se zdrobi vsaj 2 — 3 »/o pšenice, poleg tega pa povzročajo strahovit ropot, tako da je delo v skladišču in pakirnici moke zelo moteno. Transportne zmogljivosti so majhne in v največji sezoni predstavljajo ozko grlo. Vsaka pšenica je bolj ali manj okužena in od življenjskih pogojev je potem odvisno ali se škodljivci razvijejo ali pa ne. V podnem skladišču je škoda povzročena s strani škodljivcev večja kot v silosu, ker jih ne moremo tako učinkovito u-ničevati. Zelo pogosto pa se pojavlja tudi škoda povzročena na mlev-skih izdelkih, ker ne moremo transportne poti iz skladišča za pšenico popolnoma izolirat od skladišč za mlevske izdelke in ostale izdelke. Ti izdelki gredo direktno do potrošnika in zato so lahko posle- dice hude. Edina rešitev za te probleme je povečati kapaciteto silosa za toliko, da bomo lahko sprostili podna skladišča. Zelo velik problem prostora je nastal v septembru, ko smo dobili velike količine pšenice iz uvoza. Pšenica je zelo dobre kvalitete, zato se ji nismo hoteli odreči, in smo jo kupili maksimalno količino. V istem času pa se je pričela žetev koruze in proizvajalci iz Vojvodine so se na vsak način hoteli iznebiti pšenice, da bi lahko vskladiščili pridelek koruze. Pšenico so nam tako-rekoč vsilili in znašli smo se v krizi kam z njo. Prisiljeni smo bili napolniti tudi kletne prostore podne-ga skladišča, čeprav ne more nobeden garantirati, da se pšenica zaradi prevelike vlage ne bo pokvarila. Nimam iluzije, da bo prihodnje leto dodaten silos zgrajen, toda apeliram na vodstvo podjetja, da ne zamudimo možnosti kreditiranja, ki nam jih nudi Direkcija l državne rezerve. Dipl. ing. Stane MELE Sodelovanje na zagrebškem velesejmu Naše podjetje že osmo leto zapored razstavlja embalirano blago na . zagrebškem velesejmu z dokaj velikim poslovnim uspehom. Odločitev, da smo začeli razstavljati na velesejmu je bila predvsem v tem, ker smo si zadali cilj, plasirati embalirano blago izven naše republike. Slovensko tržišče je bilo premajhno z ozirom na takratno potrošnjo tega blaga, saj so bile samopostrežnice šele v razvoju. Kapacitete naše proizvodnje so nam za takratne razmere takšno razširitev prodaje tudi dopuščale. Razstava ter zastopstvo na zagrebškem velesejmu nam je omogočilo pridobiti nove kupce na celotnem teritoriju naše države. Predstavniki raznih podjetij nas v našem razstavnem prostoru redno o-biskujejo, občudujejo naše estetsko embaliranje, spoznajo kvaliteto naše kave ter ostalega blaga ter ostajajo naši stalni kupci. Za čim boljši plasma našega blaga smo na sejmu sprejeli potnike iz drugih republik, kateri nas honorarno zastopajo ter imajo stalen stik s kupci v južnih republikah. Na sejmu razstavljamo dvakrat letno in sicer spomladi in jeseni. Poslovni uspeh je na jesenskem sejmu znatno večji kot na spomladanskem, vendar razstavljamo spomladi zaradi stalnega prostora. Stroški, ki tu nastajajo, niso majhni, toda jih vedno pokrijemo z dohodkom, ki ga ustvarimo z vsakoletno prodajo na tem sejmu. Asortiman embaliranega blaga, katerega dobavljamo v druge republike se v glavnem sestoji iz takšnih vrst, kjer nam kalkulacija dopušča franko dostavo, medtem ko blago s slabšo razliko v ceni dostavljamo franko Celje. V zadnjih letih ugotavljamo pri mnogih kupcih v teh republikah splošno nelikvidnost. To dejstvo nas sili k opuščanju takšnih kupcev, če niso zmožni takojšnega plačila. Pomanjkanje blaga iz uvoza je eden od vzrokov sedanje situacije na tržišču.