SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev:) 13 ESLOVE N IA LIBRE BUENOS AIRES 28. marca 1968 Boj za svobodo Svetovna javnost že nad štirinajst dni spremlja z napet0 pozornostjo razvoj dogodkov na Poljskem ter Češkem in Slovaškem. Obe državi sta pod komunistično tiranijo. Moskva je doslej lahko nanji računala z vso gotovostjo. Zadnji nemiri na Poljskem ter notranjepolitične spremembe na češkem, so pa v Moskvi povzročili veliko zaskrbljenost. Zadnje dogodke v obeh državah so sicer sprožili različni zunanji povodi, v 'bistvu pa gre na obeh straneh za isto ■stvar: za svobodo in neodvisnost. Svobodo narodov in ipoedincev, ki jo v obeh državah zatira komunistična nasilnost. V obeh državah je nezadovoljstvo narodov s komunističnim sistemom stalna sila, ki čaka samo primernega trenut-, ku, da izbruhne z vso močjo na dan ter narodu povrne izgubljeno svobodo. Kako malo je treba za sprostitev sil 'nezadovoljstva ter ogorčenja ljudstva zaradi komunističnega zatiranja je zgovorno pokazala Poljska. Siamo izključitev dveh študentov z varšavske univerze zaradi januarskih demonstracij v gledališču, kj ni smelo več dajati ■predstav Mickiewiczevega dramske g" dela ,/Dziady“, ker da vsebu je premočno ost proti Rusom, je bilo zadosti, da se po vseh poljskih univerzah in visokih šolah nastali veliki nemiri. 'Na tisoče in tisoče študentov se je zbralo na protestna zborovanja ter obsojalo komunistično nasilnost. Mladina ie stopil" tudi na ulice. ,Svoboda, svoboda,“ „živela demokracija“, „dol z nasiljem“ „zahtevamo svobodo govora, zborovanja in tiska“, „zahtevamo pravico za vse“. Ti krki so odmevali p0 ulicah Varšave, Krakova, Lodza, Poznanja, Lublina in drugih mest. In iklicali so na barikade vse, ki so enakih misli. Ljudstvo se jim je povsod odzivalo ter jih podpiralo V protestni akciji ter v demonstracijah. Komunistične oblasti so nad demonstrirajoče študente posipale policijo s solzivimi bombami ter hladnim orožjem povsod je nastopala nasilno ter brezobzirno. Veliko študentov so zaradi demonstracij zaprli, s tem pa mladine, ki zahteva svobodo zase in za svoj narod, niso strlj ter je prisilili k molku. Študirajoča mladina na poljskih univerzah in visokih šolah še vedno povzroča skrbi komunističnim oblastnikom. Nemir; na Poljskem na zunaj sicer niso kazalj osti proti sovjetom, ampak so bili bolj naperjeni proti domačim komunistom. To pač zaradi poljske meje z Nemčijo na reki Niži, ki jo branijo edino sovjeti. Pa ne zaradi koristi Poljakov, ampak zaradi svojih. Povsem drugače je bilo z notranjepolitičnimi spremembami na češkoslovaškem. Te imajo Pa čisto protisovjetski značaj, čeprav sedanji komunistični funkcionarji v tej državi sovjete tolažijo, da se njihova zunanja politika ne bo spremenila. Nezadovoljstvo ljudstva v 'Česlko-Slovaški je bilo tolikšno, da je jzbrunilo na dan s tako silo, da je sama partija začela odstranjevati z vodilnih položajev tako v stranki, kakor v državni upravi in v vodstvu republike vse tiste, ki so kot poslušno orodje Moskve slepo izvajali navodila kremeljskih komunističnih oblastnikov. Do talko silnega ogorčenja Čehov in ilovakov proti sovjetom je prišlo zaradi sovjetske brezobzirnosti in nasilnosti, s katero so vsa leta naravnost ropali po češki in Slovašk; ter jz nje odvažali ne samo industrijske izdelke, ampak cele industrijske obrate. Nekdaj gospodarsko tako cvetočo in napredno državo so sovjeti spravili skoro na rob . gospodarskega propada, ljudstvo pa pahnil; v veliko pomanjkanje in revščino. 9 Spričo takega postopanja sovjetov s Čehi in Slovaki je razumljivo, da je bila zahteva pn svobodi tukaj tolikšna, da so celo partijski funkcionarji javno zatrjevali, da je 'Česko-Slovaška evropska država, da pripada Evropi kot njen sestavni del ter da mora zato imeti z vsemi državami politične, gospodarske in kulturne zveze. Vse to, česar jim doslej sovjeti niso dovoljevali. Za neznosnost razmer na Češkem zgovorno priča tudi pobeg generala Jana Šejne v Washington. Na komu-nističn; strani ga sicer prikazujejo kot stalinista. Toda vsak človek ve, da GHAE. WESTMORELAND ODHAJA IZ VIETNAMA V Vietnamu pripravljajo Amerikanci spremembo svoje vojaške strategije, ker je Johnson minuli teden objavil, da se bo amerišk; vrhovni poveljnik v jugovzhodni Aziji grab Westmoreland vrnil v Washington in postal vrhovni šef ameriške suhozemske vojske v Pentagonu. Dosedanji vrhovni poveljnik ameriške suhozemske vojske grab Harold Johnson odhaja 2. julija t. 1. v pokoj. Grah Westmoreland se nahaja v Vietnamu od leta 1964. Njegovega naslednika predsednik Johnson še ni imenoval, iprav tako ni hotel potrditi, da sprememba na vojaškem poveljstvu pomeni spremembo strategije v Vietnamu. Južnovietnamski podpredsednik Ky je pretekli teden znova omenil nujnost vojaškega napada na Severni Vietnam. Ob priliki odlikovanja ameriških vojakov z južnovietnamskim; vojaškimi odlikovanji za uspehe na bojišču proti komunistom, je Ky izjavil: „Mislim, da je zavezniškj napad na Severni Vietnam v sedaanjem trenutku priporočljiv in tudi vojaško nujen. Politične komplikacije, zvezane s takim napadom, so ucer velike toda zavarovanje Južnega Tetnama bj bilo zagotovljeno, obenem pa bi se tudi Severni Vietnam osvobo-lil komunizma.“ Ameriški predsednik Johnson je na eni od časnikarskih konferenc izjavil, da vlada ni proučevala možnosti vojne napovedi Severnemu Vietnamu. Vprašanje so mu časnikarji postavili v zvezi s poročilj iz Saigona o pripravah za vojaški napad na Severni Vietnam. Na bojišču okoli ameriške trdnjave Khe Sanh s0 komunisti v zadnjih tednih utrpeli vsled slovitega ameriškega bombardiranja z bombniki B'—52 težke izgube. Poročajo, da so imeli najmanj 5000 mrtvih in da s0 se na mnogih točkah umaknili na oddaljenejše položaje. Južnovietnamska vojska .je ujela dva severnovietnamska častnika, ki sta pri zasliševanju povedala, da je sever-novietnamskemu vojaškemu poveljstvu uspelo organizirati vohunsko mrežo, katera mu sporoča 24 ur vnaprej ameriške letalske napade z bombniki B-52-Ameriško vrhovno poveljstvo je na to poročilo izjavilo, da je stvar malo verjetna in da mnoge napade pripravijo v manj kakor 24 urah. Vsled velike protivojaške volilne kampanje, katero sedaj razvija v ZDA demokratski predsedniški kandidat Robert Kennedy, ki napada Johnsonovo vietnamsko politiko, je ameriški predsednik pred dnevi poudaril, da je glavni čili svetovnega komunizma zlomiti ameriško voljo d0 boja za svobodo, kier koli na svetu. Toda tega ne bodo dosegli, dokler bo on predsednik države. „Komunizem je izvedel silen napad na naš človeški značaj, na našo narodno varnost, na našo kontinuiteto politike in načel, ki so doslej zaznamovala Ameriko kot resničnega borca za svobodo človeštva. Naj se noben Amerikanke ne moti glede sovražnikovega cilia. Ofenziva je naperjena proti ameriškim državljanom, je njen namen zlomiti voljo ameriškega naroda. Ima namen, da bi se nekaterim zahotelo predati se, da bi se drugi hoteli umakniti, da bi tretjim zameglila pogled v bodočnost. Mi smo resničen cilj napadalca, vsled vsega, kar predstavljamo v svetu.“ je ¡poudarjal Johnson. Vprašal je nato časnikarje, naj mu pokažejo silo, ki bi se mogla postaviti n0 robu in ščitit; svobodo majhnih držav ,po svetu. in nadaljeval. „Ne moremo prepustiti teh milijonov ljudi v jugovzhodni Aziji njihov; usodi. Ne smemo sami sebe varati. Ne moremo kršiti svojih obveznost.1 v obrambi svobode in bodočnosti sveta. V nevarnosti in z žrtvami smo zgradili našo državo. Danes smo država številka ena — in ostali bomo država številka ena,“ je pribil Johnson. Spremembe v vrhovih češkoslovaške KP Petnajstletne Novotnyjeve osebne diktature v češkoslovašk; komunistični partih in nad češkim in slovaškim narodom je bilo konec v soboto, 23. t. m., ko je „vsled zdravja“ odstopil in prostor na diktatorskem položaju prepustil 46 letnemu, od 1. januarja letos glavnemu tajniku češkoslovaške KP, Aleksandru Dubčeku. Proces protestov in pritiska na No-votmyja, da se je končno vdal in zapustil svoj vrhunski položai v praškem gradu, se je minuli teden razvijal po od češkoslovaške partije vnaprej določenem tiru. Češkoslovaško partijsko ča-sonisje — drugega tiska ni— ie “svobodno” razpravljalo o “liberalizaciji” v državi, ki pa jo je prebivalstvo razumelo pn svoje, se nravi dobesedno ter je vsled tega Dubček začutil strah, da bi mn vajeti nad češkim in slovaškim narodom mogle uiti iz rok. Zato je ukazal partiji, naj kontrolo nad državo s previdnostjo ohrani v svojih rokah ter s0 dobili vsi češkoslovaški časopisi ukaz, da omejijo javne razprave o “liberalizaciji”. Dubček je tudi zavlačeval sestanek češkoslovaškega, čeprav komunističnega parlamenta, na katerem naj bi izrekli nezaupnico Novotnyju in ga tako prisilili na Odstop. Bal se je, da ne bi v ¡parlamentu prišlo na dan kaj drugega, kakor pa je imela v načrtu partija. Ker se je hotel zavarovati na vse strani, je Dubček poslal v Moskvo svojega podpredsednika Oldriha Černika ter novega političnega generala v obrambnem ministrstvu Egida Pepiča. Ta dva sta skupno s ¡sovjetskimi partijci ¡pripravila enodnevni sestanek članic varšavskega pakta v Dresdenu. Tam so minulo soboto ZSSR in njeni sateliti dobili 0d Dubčeka zagotovilo, da bo ob- 1 stabnist ne bo hodil iskat politične zaščite v Washington. Kaj odkrivalo svetu zadnji dogodki na Poljskem in v Češko-Slovaški ? Ko ¡s0 se leta 1956 v Budimpešti dvignili madžarski rodoljubi ter so hoteli z orožjem ¡povrniti narodu svobodo, kateremu so j0 ugrabili in zatrli komunisti, so sovjeti poslali nadnje težke tanke. Pod n umi so po budimpeštanskih ulicah umirali madžarski borci za svobodo iz vseh 'slojev naroda. Dvanajst let pozneje po vseh poljskih mestih odmevajo kriki mladine in ostalega naroda po svobodi, demokraciji. Na češkem in Slovaškem je postalo nezadovoljstvo vsega .naroda proti sovietom tolikšno, da tpartiia sama odstavila vse tiste vidneiše funkcionarje tako v partiji sami. kakor v državni ]pravi in celo v vostvu republike, ki so kot poslušno orodje Moskve izvajali navodila kremelisk:h oblastnikov ter im pomagali ropati po češki in Moravski ter Slovaški in izvajati nasilja. Sovjeti morajo gledati, kak0 se pred njihovimi očmi ruši od Stalina zgrajena stavba enotnost; komunističnih držav. Pa niso poslali doslej še tankov v Prago, 'ne v Brno in ne v Bratislavo. Dobro se zavedajo, da bi vsak njihov ne- premišljen korak lahko sprožil javno vstam ljudstva, ki bi se iz ene države širila v drugo ter bi se nazadnje vse združile v skupno fronto narodov proti sovietom. Za sedaj so imel; samo manevre svoie vojske ob češki meji- Zadnji dogodki v ofbeh slovanskih državah pa vsemu svetu potriu'- tudi neizbrisno deistvo da komunistična •Pktntura z vsemi zločin; ni mogla zatreti težnie po svobodi in domckroeMi Ta ie ostala v dušah narodov živa, V ■njjb tli kot žerjavica in n» ugasne, i^aka samn primernega trenutka, da se bo razplamtela in razžarela v mogočen plamen, ki se bo širil iz ene države v drugo, v vse. v katerih še narod tlačijo komunistične diktatur» ter iim bo oznanial. da je napočil dan (prave svo-oode tudi zanje. Vera v ta veliki odrešiln; dan, v dan vstaienia narodov, je vsak dan večja, saj prav zadnii dogodki pa Poliskem in 7 Češko-Pilovaški potrjuieio. da so se načele komunistične tiranije rušiti po komunističnih državah, ker so odpovedale na celi črti in so na delu dokazale, da je komunistični sistem nesposoben, da hi mogel narodom in ljudem zagotoviti srečno in zadovoljno življenje. To je pa tudi največji poraz svetovnega komunizma. držal kontrolo nad 'češkoslovaško v partijskih rokah. Za danes, 28. t. m., je Dubček napovedal sestanek CK češkoslovaške KP, na katerem naj bi ¡podal načrt nadaljnje diktature partije nad državo. Pred kratkim je 14 člansk; prezidij češkoslovaške partije objavil- da bo na tem sestanku zamenjal mnoge partijce ter opazovalci menijo, da se bo novo vodstvo partije znebilo večine Novotnyje-vih pristašev. Novotny je Čeh, Dubček je Slovak. Vsled sprememb, ki se dogajajo v Češkoslovaški, je nastopila tudi češkoslovaška Cerkev ter je apostolski administrator praške nadškofije v praškem časopisu Literarny Listy objavil članek, v katerem zahteva, da „morajo biti vsi duhovniki, redovniki in redovnice, ki so krivično trpeli preganjanje, rehabilitirani. Tu gre zlasti za kardinala Berana.“ Kakor je znano, so komunisti Berana leta 1949 zaprli in ga držali v ječi brez zaslišanja in procesa vse do leta 1966, ko so mu vrnili svobodo pod pogojem, da je odšel iz države v Rim. Praški apostolski administrator škof Fratišek Tomašek je v istem ¡članku tudi zapisal: „Češkoslovaška ni domovina samo komunistov, temveč vseh njenih državljanov.“ Opazovalci dvomijo, da bi nova češkoslovaška komunistična vlada rehabilitirala katoliško duhovščino, pač pa je pohitela že z rehabilitacijo partijcev, ki jih je Novotny v svojem petnajstletnem vladanju likvidiral- Ko je Novotny leta 1951, še za Stalinovega življenja, reorganiziral partijo, je odstavil dotedanjega t ajnika partije Rudolfa Slanskyja ter so bili on in 10 drugih partijcev na zadevnem procesu 27. ‘novembra 1952 obsojenih na smrt. Dubček je dal sedaj, Slanskyja in druge usmrčene partijce rehabilitirati. Odločnost poljskih študentov Poljsiki komunistični diktator Gomulka je imel na partijskem sestanku v Varšavi govor, v katerem je opozoril poljske študente, da partija ne bo dopustila „motenja socializma“ ter zagrozil „gotovim varšavskim profesorjem, da nosijo veliko odgovornost za incidente na univerzah“. Glede študentovskih zahtev, ki so jih objavili v posebni spomenici, je Gomulka dejal, da so „nekatere stvari pravilne druge pa ■nepravilne.“ Samega sebe in partijce na sestanku je varal, ko je nadaljeval: „Ne dvomim, da večina študentov stoji za socializmom in podpira poljsko politiko .prijateljstva in zavezništva z ZSSR.“ Glede poljskih judov je Gomulka izjavil, da jim, je vlada pripravljena dati potne liste za odhod v Izrael. Obtožil je poljske judovske organizacije, da so bile središča študentovskih nemirov na poljskih univerzah. , V Jeruzalemu so v ¡parlamentu razpravljali o poljskem komunističnem preganjanju Judov ter je prišlo do bučnih prizorov, ko je judovski komunistični poslanec Vilner zagovarjal Gomul-k0 ¡proti sonarodnjakom. Vladni minister Beigin je v parlamentu silovito napadel Gomulko in ga opozoril na usodo ruskih carjev in Stalina ki so vsi oib- toževal; Jude za povzročitelje svojih nesreč. študentje v Varšavi in Krakovu so odbili Gomulkovo ponujeno roko ter so na krakovski univerzi objavili 36-urno stavko, na varšavski Politehniki pa 48 urno stavko. Na krakovski univerz; se ie usidralo v stavbi nad 2000 študentov. / Varšavi pa na Politehnikj nad 3.000- Na Politehniki so se polastili tiskar-ie in začeli tiskati protirežimske letake, katere so metali v šopih na ulico. Prebivalstvo je stavkujočim študentom prinašalo brano, da so mogli vztrajati v svojem protestu proti komunističnemu režimu. Na ¡poslopje varšavske Politehnike so razobesili velike plakate, na katerih so zahtevali od režima izpolnjevanje določil ustave, zlasti določila o svobodi govora, tiska in zborovanja. Prav tako so zahtevali popravke „lažnih poročil v v varšavskem tisku o dogodkih na univerzah“. Poljska katoliška Cerkev se ie postavila oh stran uporniškim študentom ter so v vseh poljskih cerkvah minulo nedeljo s prižnic brali spomenico, v kater; Cerkev protestira proti režimski uporabi sile proti študentom, kajti „brutalna raba sile ponižuje človeško dostojanstvo“. Izraelska kazenska ekspedicija Napetost na Bližnjem vzhodu med Arabci in Izraelom se je pretekli teden znova razplamtela v vojaški spopad. Izraelska vojska je namreč izvedla kazensko ekspedicijo proti jordanski teroristični postojanki Karameh ter jo v 12-urnem napadu s tanki, letali in padalci do tal porušila. Pri tem je bilo ubitih nad 150 arabskih teroristov. Na izraelsko in jordansko zahtevo se je v New Yorku takoj sestal Varnostni svet ZN, kjer sta Izrael in Jordanija obtožila drug drugega terorističnih dejanj. Po daljši debati, v kateri je izraelski delegat izjavljal, da Izrael ne bo dovoljeval Arabcem izvajanja terorizma na svojem ozemlju in da bo v bodoče nastopil proti kateri koli arabski državi podobno, kakor je proti Jordaniji, je amerišk; delegat Goldberg dejal, da silovitost izraelske vojaške akcije ni bila v razmerju z arabskimi izzivanji. Varnostn; svet je končno iz- I Z TEDNA Panamska republika ima od nedelje 24. t. m. dva predsednika. Do tega je prišlo takole: Opozicija, ki ima v parlamentu večino, je obtožila ustavnega predsednika i Marka Roblesa, da je prekršil ustavna določila s tem, ker da se je zavzel za vladnega predsedniškega kandidata Davida Zamudio za volitve dne 12. maja. Na nedeljskem zasedanju parlamenta je opozicija izglasovala sklep o političnem ¡procesu proti predsedniku Rohlesu, t. j. o njegovi odstavitvi, takoj nato pa zaprisegla podpredsednika Maksa del Valle kot novega panamskega predsednika. Ustavni predsednik Robles je izjavil, da sklepa parlamentarne ogumilske spomenike in njih vpliv na druge vzore, itd., in pride do zanimivega zaključka, da vsa sodobna grafična umetnost v Jugoslaviji danes izraža karakteristično jugoslovansko not0 in d'a so regionalne stilistične razlike minimalne. Največ del je v barvni akvatinti in v jedkanici, nekaj jih je v linorezu in lesorezu- Za dela v barvi je značilen enoten, zelo otožen ton v ¡prstenih barvah in patinah. Edino Janez Bernik uporablja rdečo barvo v čistih vrednotah in še to zelo rezervirano. Tehnično s0 zelo zanimivi linorezi Boška Faranoviča, ki tiska svoje liste v značaju intaglije, torej globinsko, kar da njegčvim figuralnim študijam svež in neposreden značaj. Očividni so vplivi Vasarly-a, očeta „Op-art“, Cagalla in Hayter-ja. Originalni barvni so listi Bogdana Meška iz Ljubljane. Vsa razstava je tehnično na višku, odtiski so mojstrski, motivično pa jo je, razen nekaj del nadarjenih posameznikov, težko ločiti 0d neštetih drugih mednarodnih oz. narodnih prireditev podobnega značaja. -Pr;reditev ima ton sodobnega inter-nacionalizma in kljub naporu si drugi dan nisem mogel, razen Marijana Pogačnika ujedanke „Medalion of sad. memoirs“, priklicati v spomin niti ene grafike. Razstava je bila v pritlični rotundi muzeja jn kP'uh neprikladnemu prostora, vešče aranžirana. Torontski umetnostni kritiki so svojo tradicionalno ignoranco znova potrdili s tem, da so to resnično kvalitetno prireditev popolnoma ignorirali. V nedeljo, 3. marca, je bil v Trstu' dbčni zbor Slovenske skupnosti, t. j- politične organizacije slovenskih katoličanov na Tržškem. Vodil ga je predsednik dr. Teofil 'Simčič. Poročilo političnega tajništva je prebral dr. Matej Poštovan. Prikazal je tudi 'doprinos Slov. kat. ¡skupnosti v okviru Slovenske skupnosti ter utemeljeval razloge, zakaj morajo imoti Slovenci lastno politično predstavništvo in svoje politične stranke. Med razpravami o smernicah za bodoče delo je dr. Marijan Bajc navajal temeljne programske obveznosti ter naštel vrsto perečih vprašanj življenjske važnosti za slovensko manjšino. O o-osnodarskih problemih delavcev in kmetov ob ¡nevzdržnem gospodarsko-socialnem in narodnostnem stanju Slovencev v Benečiii in Kanalski dolini je crovoril dr. Dragotin Štoka. Dr. Tul je zagovarjal nujnost, da se Slovenci ¡politično udejstvujejo. Govorilo je še več govornikov o vprašanjih, ki zadevajo slovenski živelj in zlasti njegovo mladino na Tržaškem. Sklepi i>n misli govornikov na ¡obe-zboru ¡Slov. kat. skupnosti so zborovalci zajeli v naslednjo resolucijo: SKS v koncilskem ¡duhu spremeni svoje ime in se imenuje Slovensko ljudsko gibanje. SLG je po temeljitem premisleku potrdilo prepričanje, da ¡moramo slovenski katoličani v Italiji ohraniti svo-i’o politično organizacijo in jo prikrojiti sklepom drugega vatikanskega koncila, v kolikor se nanašajo na javno in politično nastopanje katoličanov. SLG čuti poslanstvo in dolžnost, da aktivno opravlja svojstveno vlogo, ko slovenska narodna manjšina v boju za svoj narodni obstoj na prelomnici časa vstopa v novi vek in ji tudi v politiki kaže tvorno napredno pot k vsestranskemu razvoju in svobodi na temelju krščanski načel mimo materialističnega marksizma, ki pri nas igra često tudi po-tujčevalno vlogo. 'SLG je prepričana, da moramo imeti Slovenci v Italiji za ohranitev narodne samobitnosti lastno politično zastop-stuo in narodno predstavništvo, preko katerega lahko sodelujemo s predstavniki večine pri reševanju naših narodnih in skupnih splošnih problemov. Občni zbor SLG toplo pozdravlja slovenske stranke in skupine, ki so z njo povezane v Slovensko skupnost. Vez med njimi naj bi se še bolj utrdila z izboljšanjem statuta SS in pritegnitvijo le drugih narodno zavednih slovenskih sil, ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje v odprtem sodelovanju ,n dialogu ob upoštevanju osnovnih načel medsebojnega spoštovanja. SLG ugotavlja, da se je zadnja leta politični položaj v Trstu znatno spremenil v korist Slovencev z ustvaritvijo ugodnega ozračja za stvarno reševanje naših temeljnih vprašanj in da so v KD ter levi sredini sile, ki so pripravljene voditi novo politiko do Slovencev. To politiko je treba budno spremljati. •SLG se ne zadovoljuje z besedami, ampak upravičeno zateva, naj bodo temeljne pravice slovenske narodne manjšine v Italiji čimlprej zakonito urejene. Opozarja na Beneške Slovence in na Slovence v Kanalski dolini in Reziji, ki so še danes brez najosnovnejših narodnostnih piavic jn ¡poudarja pravico narodne manjšine do vsestranskega oplajanja z matičnim slovenskim narodom, kakor tudi ¡s ¡Slovenci na Goriškem in Koroškem. ¡SLG izreka polno zaupanje v politično zrelost in življenjsko silo slovenske narodne manjšine. Obvezuje se, da bo napela vse sile za obrambo slovenskih pravic ter bratsko poziva vse Slovence, naj pri prihodnjih volitvah ne glede na svoje ¡prepričanje glasujejo za listo Slovenske skupnosti z geslom „Slovenec voli slovensko“. Po razrešnici ¡dosedanjemu odboru so bili na občnem zboru izvoljeni naslednji člani v ožji izvšrni odbor: predsednik ¡dr. Teofil Simčič, podpredsednik dr. Matej Poštovan, politični tajnik dr. Drago Štoka, organizacijski tajnik Franc Mlja,e ¡ter člani: dr. Alojz Tul, Sergij Pahor, Glavko Petaros, dr. Marijan Bajc, Marij Maver ter Livij Valenčič. Iz življenja in dogajanja v Argentini O vladi in njenih nalogaft O vladi argentinske revolucije, ki je prišla na oblast 28. junija 1966, so že ob njenem nastopu govorili, da bo trajala ¡dolgo. Sedaj sta pa najmero-dajnejši osebnosti potrdili, da ¡se bo v resnici to zgodilo. To je bil sam predsednik republike general Ongania ter državni tajnik v notranjem ministrstvu dr. Mario Diaz Colodrero. Predsednik general Ongania je v izjavi predstavnikom perujskega lista Expreso izjavil, da ¡se mora Argentina et^ri'azniti* ,.s tem, da bo ta režim trajal 10 let". Zatrjeval je, da bo ostal na oblasti tako dolgo, da bo izpolnil vse Ted Kramolc naloge, ki si jih je postavila argentin- sika revolucija in ne ho zapustila svojega mesta „nit; ne en dan prej in niti ne en dan pozneje“. Ko bo vlada rešila prevzeta vprašaja, se ho država povrnila na režim političnih strank. Predsednik je tu poudaril, da to ne bodo ¡stare stranke in tudi ne obnovljene stare stranke. Zatem je navajal tri dobe, ki si jih je določila vlada za izvedbo svojega obnovitvenega programa ter je .nato zatrjeval, da Argentina je in bo ostala industrijska država z velikim osnovnim ¡bogastvom v živinoreji in poljedelstvu. Je država, ki bo gotovo še več ¡desetletij izvažala živino in žito, toda vse to bo v Argentini industrijsko predelano- Pri svojem delu vlada zre v bodočnost, zat0 sta zanjo peronizem, kakor tudi protiperonizem že preteklost- Drugo izjavo, je pa dal predsednik države ravnatelju brazilskega lista “Jornal do Brasil”, ki jo je objavil 20. t. m. V njej navaja v 18- mesecih opravljeno delo, ko je med ljudstvo prišlo pomirjenje. „Ni več ¡brezplodnega politiziranja. Po ¡pristaniščih je normalno delo in konec je z neprestanimi stavkami. Izboljšala se je tudj uprava. Vseučilišča so postala zavodi za študij.“ Država ima načrt za ureditev gospodarstva. Glede politike je vlada tudi •napravila korak naprej, ker se je znebila sistema neprimerne vlade, ki jo je oviral, da bi se učinkovito spoprijela s problemi, ki so čakali na rešitev. Ko bodo vse naloge, ki si jih je postavila vla. da argentinske revolucije, rešene, bodo postavljene osnove za razpravo 0 sistemu, ki bo najbolj primeren za uvedbo resnične reprezentativne ter učinkovite demokracije. Predsednik je omenjal tudi izvajanje javnih del. Na prvem mestu je ve-leelektrarna El Chocon-Cerros Colora-dos, ki bo dajala 1.200.000 Kw električne energije ter omogočala namakanje ogromnih zapuščenih področij, na katerih bodo nastala rodovitna polja. Za draga javna dela, za ceste, zidanje šol, namakalnih prekopov, mostov in elektrarn je določen kredit skoro dva milijona dolarjev. To je v zadnjih 20 letih največ ji kredit. Drž. tajnik v notr. ministrstvu dr. Colodrero, ki je politični tolmač vseh ¡predsednikovih obnovitvenih zamisli, je v radijskem govoru „O dveh politikah, dveh Argentinah“ govoril med drugim o nujnosti harmoničnega razvoja celotnega državnega področja. Potrebo takega razvoja je podpiral s statističnimi podatki. Na enem samem mestu v Buenos Airesu je ¡npr. zgoščeno milijonsko prebivalstvo z vsem udobjem in ogromnim bogastvom. Tako je Buenos Aires ogromna glava na oslabljenem telesu. Na 3.000 kv. km v Bs. Airesu namreč živi 8 milijonov ljudi, na 2,733.000 kv. 'km, 'kolikor obsega 0stalo državno področje, pa samo 14 milijonov ljudi. V Buenos Airesu je naloženih na tekoče račune tpo bankah 550.000 milijonov pesov, v 22 provincah pa samo 350-000 milijonov. 59% vise energije je združene v Bs. Airesu, v notranjosti pa samo 41%. V Bs. Airesu umre od 1000 rojenih otrok v prvem letu 30, v Neu-quienu pa 112 in v kraju Puna de Jujuy več kot 150. Gostota prebivalstva v Buenos Airesu je 31.2 prebivalca na, kv. ¡km, v Patagoniji pa npr. samo 0.4 prebivalca na kv. km, od katerih pa skoro polovica niso Argentinci. Spopolnitev vlade Za ministra za narodno obrambo je bil imenovan Emilio Federico Peborgh. Rojen je bil leta 1926 v Bs. Airesu. Gospodarske vede je študiral na harvardski univerzi ter jih končal leta 1949-Pred imenovanjem za ministra je bil predsednik Industrijske banke. Minister za socialno blaginjo je postal ing. Konrad Bauer, dosed. min. za javna dela v vladi province Bs. Aires-Star je 41 let ter je po poklicu gradbeni inženir. Hlcwlcc i» glow^yiSjc Tudi Maribor ima pomožnega škofa Z odlokom sv. sedeža v Rimu je imenovan za pomožnega škofa v Mariboru dr. Vekoslav Grmič, docent za sistema* tično dogmatiko na teološki fakulteti v Ljubljani, ki od leta 1952 ni več v sklopu državne univerze in je njen veliki 'kancler ljubljanski nadškof. Dr. Grmič je bil istočasno župnik, na Vranskem v Savinjski dolini. V škofa ga bo posvetil na ibel0 nedeljo v Mariboru apostolski delegat nadškof Mario Cagna. Škof dr. Grmič je dr. Koroščev rojak. Rojen je bil 1. 1923 pri Sv. Juriju ob Ščavnici Duhovnik je postal 1. 1950 doktor bogoslovja pa 1. 1961, naslednje let0 je Pa začel predavati na ljubljanski teološki fakulteti. Z dr. Grmičem ima Slovenija pet škofov. V Sežani so 27. februarja delavci podjetja Iskra priredili demonstrativni obhod po mestu. Do tega jih je privedel sklep gospodarske komisije združenega podjetja Iskra o uvedbi interne prisilne uprave v sežanski tovarni radijskih sprejemnikov. Delavci so ob dogovorjeni uri prekinili delo, se zbrali na ulic; ter v sprevodu nosili velike transparente z gesli: „Hočemo delo“. „Uprava združenega podjetja, razmisli“, „Delavcj Iskre, pomagajte tovarišem iz Sežane“, „Očistimo Iskro zaje-dalcev“. S temi napisi so izražali svoje nezadovoljstvo, ker s0 v omenjeni gospodarski komisiji združenega podjetja zavrnili sanacijski program sežanskega kolektiva. Zadevo so uredili tako, da h0 tovarniški obrat v Sežani polno obratoval še naprej, za pokritje deficita b0 pa poskrbela Iskra drugod. V Lehnu so gradili dvorani za kulturne prireditve. Ker je niso dokončali in menda tudi ne čutijo potrebe po njej, so občani sklenili, da bodo nedograjeno stavbo prodali najboljšemu ponudniku. V skladu zdravstvenega zavarovanja na Gorenjskem je za lansko leto 36 milijonov st. dinarjev izgube. Na zasedanju občinske skupnosti dne 24. februarja so sklenili, da bodo izgubo pokrili z izrednim prispevkom v višini 0,73 odstotka do čistih osebnih dohodkov. Ljubljana ni samo politično in kulturno središče Slovencev, ampak je tudi važno gospodarsko središče Slove-venije. Saj živi v njej četrtina vseh v gospodarstvu zaposlenih Slovencev; v Ljubljani je tudi dobra polovica slovenske trgovine ali ipa prihaja iz nje. Slovenske industrije je pa tudi ena četrtina v Ljubljani. Gradbene storitve v Slovenijj so zelo drage. Skromna garsonjera velja 5.6 in celo nad 6 milijonov st. dinarjev. V Velenju je od skupno 3552 predšolskih otroik deležno organiziranega varstva samo 375 otrok. Več jih sedanje varstvene ustanove ne morejo sprejeti. SLOVENCI V BERAZATEGUI V soboto, 16. t- m., smo se dekleta iz Berazateguija zbrale na občnem zboru. Molitvi je sledil pozdrav predsednice, nato poročila odbornic. Nadzorni oclbor je predlagal razrešnico, k{ je bila soglasno sprejeta. Nato so bile volitve. — Izvolile smo si naslednji odbor: predsednica Pucko Jelka, de- Umrli so. V Ljubljani: Tilka RaiP roj. Verbič, Ivana Jan roj. Vovk, upok., Blaž Ule, upoik., Ida Dorer roj. Gerbac, vdova po pošt. načelniku, Franc Jus, krojaški mojster, Kati Zupan, upok., Demeter šoklič, Anica Obersnu roj. Modrijan, Matija Udvanc, Mira Žirovniko-va, vdva po odvetniku, Roman Višno-vec, upok., Slavka Kerc, knjigovodki-nja, Alojzij Jurjavčič, referent za PTT v p., Ivan Taškar, Tomo Vojnovič, biv. industrijalec, Katica Poklukar, biv. u-radnica v p., Jože Žlebnik, urar, Marija Kumip, Franc Vinkovič, Marija Kunc roj. Kalihar, vdova po prof., Hinko Magister, mesarski mojster, Helena Lampič, šivilja, Marija Turk roj. Petrič, Alojz Fink, ml. šofer, Maruška Remic, Frančiška Erbežnik v Zg. Kašlju, Zorka Troha roj. Kobal v Piranu, Josipi-•na Kastelic v Novem mestu, Alojzij Burica, pos. Dragomlju, Marija Dolenc, upok. v Škofji Loki, Marija Jereb iz Poljan nad Škofjo Loko, Alojzij Zajc pos- v Pijavi, Gorici, Viktor Hoh-njec v Celju, Jože Starman v Škofji Loki, Ivica Stupar v Črnučah, Luka Kobilica v Sr. Jaršah, Ivan Rakovec, frizerski mojster na Jesenicah, Janko Rožaj, davčni upok. v Kranju, Teodor Benigar v Ilirski Bistrici, Darinka Ve-ličkovič roj. Zupančič v Ptuju in Milka Kokalj v Litiji. A K a 8 N T I N I iegatinja Pozelnik Marta, tajnica 0-mahna Olga, blagajničrlka Vidmar Nevenka in kulturna ter športna referentka Škrbec Mojca. SAN MARTIN Ob dvajsetletnici ustanovitve Slovenskega pevskega zbora v San Martinu je odbor Slovenskega doma v so- boto 23. marca pripravil v svoji dvorani asado, katerega se je poleg pevk in pevcev udeležilo lepo število Sanmar-tinčanov. Po večerji so zbrane pevce in goste pozdravili in nagovorili predsednik Ivan Dimnik, župnik Gregor Mali in kulturni referent Rudolf Smersu. Bil je resnično lep večer. Sanmartinski odsek Slovenske fantovske zveze je imel v soboto, 23. marca svoj redni občin zbor, ki ga je vodil predsednik Jože Ziherl ml- G. župnik Mali je dal fantom nekaj lepih navodil za delo v organizaciji in izven nje. Po poročilih odbornikov so bile volitve in so bili izvoljeni: za predsednika Andrej Hrovat, za športnega referenta Tomaž Gabrenja, za odbornike pa Jože Ferfolja, Andrej Marolt, Joško Skale, Peter Ziherl in Franc Boha-nec. VeBke priprave za veliki dan. V Slovenskem domu se vneto pripravljajo na to, da bod0 primerno proslavil; tri lepe obletnice: dvajseto obletnico začetka slovenske službe božje v San Martinu, dvajseto obletnico ustanovitve Slovenskega pevskega zbora v San Martinu in sedmo obletnico blagoslovitve doma. Kalkor vsako leto, tako bo tudi letos ta celodnevna proslava na prvo nedeljo po Slovenskem dnevu t. j. dne 28. aprila. Dopoldne bo v domu po dvigan„u zastav zahvalna služba božja, ld jo bo daroval direktor vseh slovenskih dušnih pastirjev na svetu msgr Ignacij Kunstelj, popoldne bo akademija, zvečer pa družabna prireditev, katero je obljhbil obiskati s svojim spremstvom sanmartinski župan polkovnik Fragni. Slovenska šola škofa Gregorija Rožmana v San Martinu in vse slovenske organizacije v 'Slovenskem domu se že pridno pripravljajo na to proslavo. Vsak teden ena PESEM O KLASU Josip Murn-Aleksandrov Ko t z ziden e g oré cesta, ravno poljé, Jcot ves pisan svet nam so dnevi vrsté! Glej, izza teh brez poljé in poljé, tako daleč čez vsé nam v zrno gre To je naša last, vsie za naše dni! Sebi v slavo in čast tudi klas nam zori. Da obváruje Bog hudih vsr ga, vetrov, da povsodi okrog zlije svoj blagoslov! Na Medardovo jasnih dni, ■mirne daj Margaretine, da se svet veseli dobre letine — da nezjtnun glas noči ko s temo govori, da nam daleč zbeže hrepeneče skrbi! Da, za kruh, da, za klas Bog usliši nas, čez ramre zavej sredi urnih maš; naj se dnem vrste kot svet pisan z goré — Prepelica, hej, čez poljé, hitri Veter, zavej čez goré! 21. občni zbor Zedinjene Slovenije ht »••i « » ZBORNIK Svobodne Slovenije za leto 1968 JE IZŠEL. # 324 strani razdeljenih v šest poglavij. # Umetniška priloga nu 12 straneh z reprodukcijami del slovenskih slikarjev in kiparjev v izseljenstvu. 41 Nad SO slovenskih znanstvenikov, publicistov, gospodarstvenikov, pesnikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev, piscev razprav, člankov, pr egledov, spominov itd. sodeluje v tej reprezentativni knjigi, ki je slovenski emigraciji v ponos. Pri pregledu kazala sodelavcev srečamo imena: ARGENTINA: dr. Milan Komar, dr. Tine Debeljak, Anica Kralj, Bara Remec, Franc Ahčin, Ivan Bukovec, Franc Papež, Meta Žiro vmk, Andrej Makek, Pavlina Dobovšek, Nada Osterc, Andrej Fink, Elizabeta Mele, Mila Hr ibar, Metka Mizerit, Tine Vivod, Tine Debeljak ml., Tone Mizerit, Joško Krošelj, Pavle Fajdiga, dr. Jože Krivec, Mirko Kunčič, Marijan Marolt, Franc Markež, arh. Franc Pernišek, arh. Jure Vombergar, Viljem Bečaj, Janko Hafner. AVSTRALIJA: pater Bernard Ambrožič. ČILE: dr. Anton Podstenar. KANADA: Renata Kozina-Ašič, Ambrožič Alojzij st., Ted Kramolc. EVROPA: dr. Ljubo Sire, rev. Anton Ilc, Nada Sekolec, Slavka Roex-Brečko, Zora Saksida, dr. Jože Velikonja, Marjanca Savinšek, Stane Žakelj. SEVERNA AMERIKA: dr. Viktor An tolin, Franc Gorše, Ignacij Hren, Milena Soukal, Karel Mauser, dr. Franc Blatnik, Novak Zdravko, Miro Zupančič, Jože Vodlan. SLOVENIJA-DOMOVINA: Ivan Dolenec, tri neimenovane slovenske žene. ZAMEJSTVO: Koroška: Ivan Vodovnik. Goriška: dr. Andrej B ratuž. Med sodelavci tega velikega Zbornika najdemo- imena izseljencev, M! so se že uveljavili v mednarodnem snčtu, pa tudi mladih študentov, ki šele stopajo1 v javno življenje-. Sodelavci in vsebina člankov so najlepše priporočilo za knjigo. V predplačilu in prednaročilu je bila cena $ 1.500.—. * Prodajna cena je $ 1.800.—. Ta znesek je v izjemnih primerih mož no plačati v dveh obrokih. V Argentini dobite Zbornik v Slovenski hiši, v vseh slovenskih do movih in pri vseh stalnih poverjenikih. Bil je v nedeljo, 24. marca. Pred njim je imel v kapeli v Slovenski hiši g. direktor msgr. Anton Orehar mašo za žive in umrle člane društva. V mali dvorani Slovenske hiše je občni zbor začel in ga vodil društveni predsednik Božo Fink. P0 pozdravnih besedah so bila prebrana pozdravna pisma, ki so bila poslana z občnega zbora predsedniku republike generalu Juanu Carlosu Onga-niji, predsedniku NO za Slovenijo dr-Mihi Kreku ter buenosaireškemu nadškofu kardinalu dr. Caggianu. Božo Fink je nato omenjal dvajsetletnico ustanovitve društva, važnost njegovega dela za slovensko skupnost v Argentinj ter njegov pomen tudj danes, nato pa je dal besedo Francetu Pernišku, dolgoletnemu funkcionarju lajprej Društva Slovenije in pozneje Zedinjene Slovenije, da je govoril o tej pomembni obletnici. Govornik, se je toplo spominjal vseh, k; so z brezmejno požrtvovalnostjo, nesebičnostjo in velikimi osebnimi žrtvami poklicali društvo v življenje. Prve zahvalne besede jP namenil rajnemu msgru Janezu Hladniku, ki je za vse preskrbel vselitvena dovolje-m'a za prihod v Argentino, nato pa prikazal veliko delo, ki ga je opravil za slovenske ljudi v Društvu Slovencev Miloš Stare, da so si lahko v novi deželi obnovili človeka dostojno življenje, razen tega pa je ustvaril pogoje -a slovensko kulturno, organizacijsko !n gosmodarsko ter socialno delavnost. V zvezi z njim je omenjal izredno delo tedanjega tajnika Toneta Skubica in gdč. Marije Petelinove v društveni pi-sarn,- ter vseh tedanjih društvenih odbornikov. Izredno ie bilo to delo, opravljeno z naivecümi žrtvami ter ljubeznijo za slovenske ljudi in v njihovo korist. Bila je to iunaška doba Društva Slovencev. Za prvim predsednikom društva Mi-,ošem Staretom je prišel rajni ing. Albin Mozetič. V njegovo predsedniško dobo spada prihajanje družin iz Slovenije v Argentino. Govornik je podrobno navajal delo. ki je bilo v zvezi s tem problemom opravljeno ter se je s hvaležnostjo spominjal pomoči g. dir°k-torrn msgra. Oreharja za podeljevanje potrebnih kreditov. Tretji predsednik društva je bil prof. Lojze Horvat, ki se je tudi vsega predal društvu- Z njegovo predsedniško dobo je zvezano zbližanjp slovenskih domov z osredniim društvom. Za sedanjega predsednika društva pa pravi, da mu ie dana naloga, da skrbi za ideološko jasnost ^društva Sjpričo komunističnih poskusov za_razkrajanje društva. Glavne naloge ^Zedinjene Slovenije moraio biti po mnenju govornika: skrb za ohranitev dobrih odnosov med slovenskimi domovi in osrednjim drn-jštvom. skrb za ideološko jasnost društva in njegovih članov ter skrb za ohranitev slovenske mladine. Govorniku se je predsednik društva zahvalil za njegov zgoščen prikaz dvajsetletne društvene zgodovine ter je med tiste, ki s0 požrtvovalno in nesebično delali v društvu vključil tudj njega. Zatem je po običajnih formalnostih oilo poročilo upravnega sveta, ki zajema dejavnost4 vseh odbornikov. Podal ga je društveni tajnik Valentin Selan. Iz njega je med drugim razvidno: V društvu je sedaj 1046 članov; v pretekli poslovni dobi jih je umrlo 20, v društvo so vstopili štirje novi člani. Zavarovanje članov pri zavarovalnem podjetju je teklo normalno. Za osnovno glavnico je zavarovanih 748 članov. Dodatno zavarovanje društvo posreduje 57 članom za slkupno vsoto 18,300.000 pesov. V pretekli poslovni dobi je zavarovalnica v enem primeru že izplačala poleg glavnjce 25-000 pesov še dodatno zavarovalnino v višini 400.000 pesov. Zunanji prireditvi sta bili Slovenski dan in junijska spominska proslava. Knjižnica ima 1349 enot. Vprašanje prenosa lastninske pravice Pristave na društvo je na poti končne rešitve. — V >kviru šolskega odseka Zedinjene Slovenije deluje 14 slovenskih osnovnih šol, v katere zahaja 696 učencev in učenk, v njih pa deluje 61 učnih moči. Poleg slovenskih osnovnih šol deluje samostojno slovenski srednješolski tečaj j oddelkom v Slovenski hiši in v Baragovem semenišču. V obeh oddelkih je letOg 115 učencev, učnih moči z uči-¿eljskim tečajem je pa 19. Društven; tajnik je zatem navajal ■podatke o delu za izvenšolsk0 mladino, o socialni pomoči, o drugih pomočeh in storitvah, o odnosih z drugimi slovenskimi ustanovami ter o zunanjih zvezah in akcijah. Bilanca izkazuje 1,386.097 pesov do-nodikov ter prav toliko izdatkov. Dohod-gi društva v pretekli poslovni dobi so bil; 1,527.996, izdatki pa 984-074. Prebitek glavne blagajne in skladov jo 543-922 pesov. Po poročilu upravnega odbora je bila debata, ki se je nanašala na delo društva, na potrebo njegove poživitve, na skrb za mladino, na odnose med domovi in Zedinjeno Slovenijo ter na nujnost ureditve vprašanja udeležbe na občnem zbora društva, kjer naj odkrito in jasno povedo misli o vseh problemih, ki se pojavljajo med nami. V debato so posegali med drugim Maks Osojnik, Franc Pernišek, Miloš Stare, Lovre lan, Milan Magister, ga. Marjana Mar-nova, Ivan Klemenčič jn Lojze Sedej. \Ta predlog notarja Alojzija Šonca je bilo delo odbora odobreno s pohvalo. Pri slučajnostih je bila zvišana članarina od 80 na 100 pesov mesečno z veljavnostjo od 1. januarja. Sprejet je bil tudi Perniškov predlog, naj društvo po možnosti pogosteje sklicuje medor-ganizacijski svet s predlogi za razpravo o tekočih aktualnih problemih. Straa 4 SVOBODNA SLOVENIJA st .fix m s .Rivaas' -..•ns 1J1F.JÎ-'" 'S-îcib - Buenos Aires, 28. 3. 1968 - No. 13 IZ EMIGRANTSKIH SKUPIN V ARGENTINI Hrvatski izseljenci v Buenos Airesu in okolicj so imeli v nedeljo, 24. marca, letno romanje k Materi .božji v Lu-jan. Romarji so se zbral; na trgu pred katedralo, odkoder so pod vodstvom direktorja hrvatskih dušnih pastirjev fra Lina t'eaisica odšli v procesiji v Marijino baziliko. Romarsko mašo je imel Don Jožo Zovko, popoldansko pobožnost pa direktor fra Lino Pedišič. Smrt hrvatskLga frančiškana. Dne 22. t. m- je med prevozom v sanatorij umrl v 56 letu starosti hrvatski fran- j Čiškan fra Jožo Tibljaš. Pogreb je bil ; naslednjega dne po pogrebni maši v j frančikanski cerkvi v José Ingenieros. ; Pri pogrebni maši se je pokojnika in zlasti njegovega karitativnega dela spominjal fra Vlado Margaretič, molitve Reši me za umrlega je pa opravil san-martinski škof msgr. Menendez. — Pokojnik je bil tudi velik čebelar ter je ■sodeloval pri tukajšnjih čebelarskih listih. Mašo zadušnico za pokoj duše tragično umrlega glavnega Ravnatelja hrvatskih dušnih pastirjev Vladimirja Vinceja je imel v soboto, 23. t. m., v cerkvi hrvatskih frančiškanov v Jose Ingenieros fra Lino Pedišič, ravnatelj hrvatskih dušnih pastirjev v Argentini. Za rajnega je izmolili molitve Reši me, nato se ga pa spominjal tudi v govoru. ( Srednje šolski tečaj ravn. M. Bajiuka Vse dijake naprošamo, da predlože tajništvu tečaja najkasneje do konca a-prila 1968 svoja spričevala 0 opravljenem nižjem letniku oziroma končanem slov. ljudskošolskem tečaju. Dijakj. ki so padli pri popravnih izpitih morejo razred .ponavljati al; pa, morejo delati ponovni izpit ob semestru (junija 1968). Istočasno morajo -ati semestralne izpite iprosto. Po uspešno opravljenih izpitih se lahko redno vpišejo v naslednji letnik. Podrobnejše informacije dobe v tajništvu. IZ TEDNA V TED IN (Nad. s 1. str.) Angleški konservativci pripravljajo nov napad na laburistično vlado zaradi Malvinskih otokov. Od vlade zahtevajo, da mora ponoviti izjavo konservativne vlade iz leta 1965, da britanska vlada ne bo izdala svojega prebivalstva na Malvinskih otolkih ter da ne bo dopuščala, da bi bilo njihova bodoča usoda predmet razgovorov. Malvinski otoki so bili kot ostalo državno argentinsko področje do osvoboditve španska posest. Zato Argentina smatra te otoke po svoji narodni osvoboditvi za svojo zakonito drž. posest. Angleži so se Malvinskih otokov polastili s silo leta 1833. Argentina svo'o pravico do teh otokov brani pred vsemi mednarodnimi forumi. Tak0 tudi v OZN, ki so pozvali obe državi, naj obnovita, razgovore za mirno rešitev tega vprašanja. Ti razgovori so že od 1965 v teku, kar pa sedaj razburja angleške konservativce, ki bi radi z vsemi silami ohranili še preostale redke britanske prekomorske kolonialne posesti. PO ŠPORTNEM SVETU V začetku marca je bilo v Mavrovem državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Prvak je postal po hudi borbi Blaž Jakopič, ki je osvojil prvj mesti v smuku in veslalomu bil pa je drugi za Petrom Lakoto v slalomu Prvakinja pri damah je Majda Ankeleto-va, iki je osvojila vsa tri prva mesta. V Kulmu je bila na velikanki, 3. marca po Olimpiadi prva večja mednarodna skakalna prireditev, katere so se udeležili vsi najboljši skakalci- Tekmovali pa so samo v nedeljo, ker so morali zaradi hudega vetra odpovedati tekmovanja določena za prejšnja dneva. Zmagal je Hubač ('ČSSR) s skoki 118, 125, 126 m pred Bachelerjem (Avstrija) in svetovnim prvakom Raško. Od Slovencev se je odlično odrezal mladi Štefančič, ki je s skoki 100, 113 in 122 zasedel deveto mesto, Zajc je bil 12., Mesec 16., Oman 18. in Eržen 25. V Lahtiju na Finskem je bilo iste dni tradicionalno' mednarodno finsko smučarsko tekmovanje. Tekmovanja v skoikih se je udeležilo 80 skakalcev iz 12 držav. Ekipno je zmagala Finska pred ČSSR in Norveško, med posamezniki je bil prvi Veiko Kankonen. Slovenci so nastopili trije in je Pečar zasedel nad vse častno 14. mesto s skokoma 77,5 in 73 m; 46. je bil Jurman in 69. Smolej. Na mednarodnem prvenstvu v namiznem tenisu v Angliji sta Korpa in Šurbek osvojila prvo mesto. V polfinalu sta premagala sovjetski par A.me-lin-Gomazkov s 3:1, v finalu pa Romuna Giurgiuca in Negulesca s 3:0 (21:18, 21:19, 21:14). V nedeljo, 31. marca ob 15. uri na prijetnem, povečanem vrtu Slomškovega doma TOMBOLA Nad 50 tombol, 100 činkvinov in 100 kvatera Vsi rojaki prisrčno vabljeni! OBVESTILA Sobota. 30. marca 1968: Ob 20. uri občni zbor Slovenske hranilnice. Bme. Mitre 97, R. Mejia. V Slomškovem domu ob 18. sestanek staršev šolskih otrok. Predava msgr. A. Orehar. NedeDn.. 31. m^rea 1968: V Našem domu po maši roditeljski sestanek, občn' zbor šolskega odseka in predavanje msgra. A. Oreharja. V Slomškovem domu tombola. Začetek ob 15. V Slov. domu v San Martinu po slovenski maši sestanek naraščajnic. V Slov. domu v Slovenski vasi ob 4. uri pop. roditeljski sestanek. Predava g. Aleksander Majhen o temi “Starši in učitelj”. Nato razgovor. Sobota, 6. aprila 1968: V Slovenski hiši ob 19. uri sestanek staršev Jdgličeve osn. šole. Nedelja, 7. acrila 1968: Na pristavi 0b 4. uri pop. roditeljski sestanek. Predaval bo nadzornik g. Aleksander Majhen. Nedelia, 28. aprila 1968: Celodnevna prireditev v Slovenski vasi združena s sv. mašo, kosilom, o-gledom napredka vasi in likofom, ki bo ob novodegrajenem Hladnikovem domu. V Slovenskem domu v San Martinu celodnevna proslava treh jubilejev. UKRAJINSKA KAT. UNIVERZA SLVENSKI ODDELEK Začetek šolskega leta z inauguracij-skim predavanjem prof. Lidije Taurid-zke :o temi: Sodobni pisatelji pod sov-, jetsko diktaturo v osvobodilni avantgardi v nedeljo, 7. aprila, ob 13. v Slovenski hiši, R. Falcon 4158. Reden pouk se bo začel v petek, 19 aprila ob 19 uri v Slovenski hiši, R. Falcon 4158. Vpisovanje v 1. in 2- letnik: V Slovenski hiši, R. L. Falcon 4158: a) Dušnopastirska pisarna — vsak dan v uradnih urah. b) Pisarna Svobodne Slovenije •— vsak četrtek od 19. ure naprej. c) V Ukrajinski hiši, R. L. Falcon 3950 — vsak0 nedeljo od 12 do 13.15 ure. CERKVENI OGLASNIK V Slovenski vasi bo duhovna obnova na cvetni petek in cvetno soboto (to je 5. in 6. aprila) ob pol osmih zvečer. Obredi Velikega tedna v Slovenski hiši Cvetna nedelja, 7. aprila, ob 9.30: blagoslov oljk; procesija, sv. maša. Velik; četrtek, 11, aprila, ob 19: sv. maša s sv. obhajilom; nato češčenje sv. Rešnjega telesa. Veliki petek, 12. aprila, ob 19: pridiga, berila, prošnje, razkrivanje in češčenje križa ter sv. obhajilo in križev pot. Velika soboto, 13. aprila, ob 23: blagoslov ognja in velikonočne sveče in slovesna sv. maša velikonočne vigilije. DRUŠTVENI OGLASNIK Redni občni zbor Zedinjenje Slovenije dne 24. t. m. je sklenil, zvišati članske prispevke tako, da znaša od januarja letošnjega leta celotna članarin mesečno 100 pesov, posmrtnjnski prispevek za tiste člane, iki jim je priznana olajšava, pa 30 pesov. Izvršni odbor lepo prosi vse članice in člane, da svoje obveznosti poravnavajo vnaprej in s tem dajejo društvenemu gospodarstvu večjo trdnost, u-pravi pa prihranijo nepotrebno delo in stroške. V pisarni društva Zedinjena Slovenija naj dvignejo poštne pošiljke: Adaš, Dragan Alojzij, Bogdan Golmajer, In-dihar Matías Roza Ivančič, Ivan Ko-račič, Josef Muri, Franc Žumer (2) in Zidarič Franc (3). ES10VENIA UBRE Editor responsable: Milo« Stur« | Redactor: Jasé Kroeelj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentin* o o za *¡I o Ji « 2.» FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451 Naročnina Svobodne Slovenije za lete 1968: za Argentino $ 2.500-— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 BARI LOČE N«v slovenski inžFnir. Na univerzi v Cordobi je z odličnim uspehom diplomiral g. Peter Bavdaž iz Bariloč. Mlademu letalskemu inženirju kakor tudi njegovim staršem iskrene čestitke! TRIJE JUBILEJI V SAN MARTINE DVAJSETA OBLETNICA ZAČETKA SLOVENSKE SLUŽBE BOŽJE 20. OBLETNICA USTANOVITVE SLOV. PEVSKEGA ZBORA SEDMA OBLETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSKEGA DOMA Proslava teh treh jubilejev bo v nedeljo« 28. aprila 1968. NAŠ DOM, SAN JESTO SLEHERNIK Nedelja, 7. aprila 1968 DR. JOŽE BAJLEC contador público nacional DAVKI — BILANCE — KNJIGOVODSTVA Lavalle 710 - 5o piso of. C T. E. 392-9669 Od 16 do 20 ure JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E- 35-8827 Slovenska hranilnica z. z o. z. Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia REDNI OBČNI ZBOR v soboto 30. marca 1968 ob 20 v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Volitve skrutinatorjev in overovateljev zapisnika. 2. Bilanca in poročila za poslovno leto, zaključeno 31. 12. 1967. 3. Volitve gl. čl. 28 zadružnih pravil: za dve leti: podpredsednika, tajnika, blagajnika, treh svetovalcev in dveh namestnikov svetovalcev; za eno leto: nadzornika in njegovega namestnika. 4. Samostojni predlogi. če ob napovedani uri ne bo navzočih več kot polovico članov, se bo občni zbor vršil en uro pozneje ob vsaki udeležbi. Upravni odbor je vaša potovalna agencija. Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina OBIŠČITE EVROPO — poslovna ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN. V tem letu BREZ vizumov. Ml VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj 427.50 USA dolarjev VOŽNJA Z LETALOM CELOVEC 940.50 USA dolarjev tja in nazaj TRST 904.10 USA dolarjev CELOVEC 705.40 USA dolarjev TRST 678.10 USA dolarjev CENA ZA EKSKURZIJO 60 dni (do 15. 4 .t. 1.) Vse na odplačevanje 25% na račun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi LADJE: G. Cesare — Augustns — A ima C — Eugenio C — Eiurico C Avenida Córdoba 351 Buenos Aires Tel.: 32-6070/6077/6078/6079 Ob 60 letnici Krščanske kulturne zveze Celovška Krščanska kulturna zveza kot naslednica Slovenske krščanske socialne zveze praznuje letos 60-letnico. Jubilejne svečanosti so se začele z uprizoritvijo „Martina Krpana“ v celovškem mestnem gledaliču, v nedeljo, 3. marca, je pa bila v dvorani celovškega Glasbenega .doma jubilejna slavnostna akademija. Nanjo je prišlo toliko ljudi iz Celovca ;n podeželja, da so bili vsi prostori v dvorani zasedeni. Od vidnejših osebnosti ¡so bili navzoči poleg predsednikov slovenskih kulturnih ustanov še celovški škof dr- Koestner, s prelatom Alešem Zechnerjem ter jug. generalni konzul ing. Budihna z gospo. Akademijo je začel predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavel Zablatnik. Za njim je v slovenščini povzel besedo škof dr. Koestner. Izrazil je ves i je, da je Krščanska kulturna zveza kot osrednja slovenska prosvetna ustanova na Koroškem stala vedno na temeljih krščanstva. Zato so j; pa po njegovem zatrdilu bili zagotovljeni tudi obilni sadovi doslej in ji bodo tudi v bodoče. Mladinski zbor Koroške dijaške zveze v enotnih krojih je pod vodstvom svojega dirigenta prof. dr. Fr. Cigana zapel Premrlovo koračnico „Bratje, skupaj se stopimo“, nato so pa člani te zveze podali zborno recitacijo „Zborno pesem“, ki jo je v proslavo 60-letnice Krščanske kulturne zveze napisala Milka Hartmanova. Ta del akademije je zaključil mladinski zbor Koroške dijaške zveze s himno koroške mladine „Mi smo mladi“ v priredbi Antona Jobsta. Slavnostni govor je imel dr. Regi-nald Vispernik. V njem je podal pregled vsega kulturnega dela, ki je bilo opravljen0 na Koroškem pod okriljem Slovenske, krščanske socialne zveze in njene naslednice Krščanske kulturne zveze. Za govornikom je nastopil slovenski akademski zbor iz Gradca. Pod vodstvom Janeza Kampusa je odpel Satt-nerjev0 „Planinsko“, Jerebovo „O kresu“, Sattnerjevo „Pogled v nedolžno oko“ in Ciganovo „Kranjčičev Jurij“. Navdušenje v dvorani je bilo tolikšno, da so morali pevci .dodati še Kernjakovo „Mojcej“. Po odmoru je nastopil moški zbor 'Slovenskega prosvetnega društva Kočna iz Sveč. Pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga je ubrano zapel Kra-molčevo „Pršva je ta ljuba vigred“, Kernjakovo „Je na Dravci m’hva“, Na-geletovo ,,Dva pvuba sta pršva“ in Mir- ka Miškulnika „Moja lubca je tamo v Škoficab doma“. S solo točkami sta nastopila dr. Feinig in dr. Janko Zerzer. G. Vinko Zaletel, župnik iz Vogrč, je nato podal v diapozitivih „Prosvetno revijo 1908 do 1968“. Je bil skrbno pripravljen prikaz raznih prireditev, tečajev, iger, izletov ter zaslužnih slovenskih mož. Skratka vseh, ki so kaj storili na Koroškem za ohranitev slovenstva. Folklorni motivi so kulturno revijo napravili samo še bolj zanimivo ter lepo. G. Zaletelu so bili zanjo vsi zelo hvaležni. Uspelo akademijo je zaključil mešani zbor Jakob Gallus-Petelin pod vodstvom dr. Cigana s pesmimi „Nmav čriez jizaro“ in Kernjakovo „Rož. Podjuna, Zilja“, s katerima je ta zbor že okviril Zaletelovo kulturno revijo, nato pa še s Foersterjevo ‘„Sem pevec“, Slomškovo „Eno rožco ljubim“ v Ciganovi priredbi, Liparjev0 „Kuj me, življenje, kuj“, na besedilo Otona Župančiča ter Premrlovo „Zdravico“ na Prešernovo besedilo, kj je mogočno izzvenela v prošnjo za mir in bratsko sožitje med narodi. Podružnica Avstrijskega inštituta v Celovcu Na pobudo dr. Walterja Oberleit-nerja, ravnatelja celovške 'Evropske hiše, je bila v soboto, 2. marca, ustanovljena v tem mestu podružnica Avstrijskega inštituta. O nalogah te ustanove je govoril njen predsednik dr. Richard Dol.berg, ki je navajal, da je imel ob njeni ustanovitvi leta 1946 ¡pred očmi gojitev „pristnega avstrijstva ter demokracije jn strpnosti v javnem in družbenem življenju“. To da je posebno va.žn0 za Koroško, da bi prišli do mostu, ki bi družil dve narodnostni skupini. Med delom, ki naj bi ga ustanova opravljala na Koroškem, je tud; nujnost razgovora o manjšinskem vprašanju. Priznal je, da se je v zadnjem času zadržanje javnosti do slovenske manjšine poslabšalo — in to ne nazadnje po zaslugi koroškega časopisja. To pa ne koristi mirnemu sožitju v deželi. Zborovanje je zaključil kulturnj program, pri katerem so sodelovali tudi „Veseli študentje“ iz Slovenske gimnazije ter so zaigrali „nekaj veselih viž“. Krščanska kulturna zveza iz Celovca je nastopila z Vombergarjevo priredbo Levstikovega Martina Krpana 10, marca ob pol dvanajstih v farni dvorani v Železni Kapli, ob 19.30 istega dne pa v farni dvorani v Pliberku. Obe prire-ditvj sta lepo uspeli. • i Dr. Tone žužek ADVOKAT ! Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10 g 3 jj Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure Na T.E. 34-8991/4203 vsak dan od 12. do 13. ure SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „MARKO BAJUK“ SPOROČA: V soboto, 6. aprila ob 17. organizira šolski svet 1. redni sestanek za starše. Ob 19.30 skioptičn» predavanje g- Franceta Markeža: „Eno leto na Antarktiki“. ¡Starši in dijaki lepo vabljeni. Dr. FRANC KNAVS j ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital ; T-E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) j Lujan, Francis 952 T. E. 735 ali 516 V petek in soboto od 9—13. ure- •