IZTEKA SE PRVI MANDAT
Priprave na druge delegatske volitve tečejo po začrtanent progra-mu. Medlem ko je zaključena javna razprava o statutih občin in mesta in je na višku evidentiranje kandidatov za delegatske funkcije v novem mandatnem obdobju, pa na vseh ravneh in v najrazličnejših oblikah poteka tudi ocenjevanje dosedanjega delegatskega delovanja. V ši-roko razvejanih delegatskih odnosih naj bi v bodoče ne oviralo nadalj-njega vsebinskega razvoja vse, kar smo v teh razpravah spoznali za ne-primerno, za slabše, za delovnemu človeku tuje. Tudi naš pogovor s predsednico zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana Tončko Habič je bil usmerjen v ta prizadevanja.
Ko smo se pred letnimi dopusti pogovarjali s predsednikom zbora združenega dela naše občinske skupščine, nam je za naslednjega naše-ga sogovornika o delegatskem delovanju predlagal predsednico zbora združenega dela (ZZD) mestne skupščine prav zaradi težav, ki so se v tem obdobju pokazale ob delegatskem delovanju skupin delegatov za mestno skupščino. Zato je predlagal tudi vprašanja:
Kakšno je delegatsko napajanje zbora? Kakšna je povezava delega-tov v bazo?
Kako »prežvečiti« kilograme gradiva? Kje iskati pomoč?
Predsednica ZZD mestne skupščine je pritrdila uvodnim ugotovitvam in povedala, da v skupščini mesta tekoče sprem-ljajo in ocenjujejo delovanje de-legatskega sistema. Rezultati ne-sporno ka/ejo, da se je delegatski sistem utrdil v zavesti delovnih Ijudi in občanov kot njihova neodtujljiva pravica pri uveljav-Ijanju osebnih in skupnih inlere-sov ter potreb, o katerih nepo-sredno odločajo v občinskih in v mestni skupščini.
»Razuntljivo pa je, da so se v mehanizmu delovanja pokazale pomanjkljivosti, ki jih moramo v drugem mandatu odpraviti,« je zaključiia splošno ugotovitev.
DtLt-GATI SO
PRESLABO VKLJUČENl
VBAZO
»Že po udeležbi na sejah lahko sklepamo, da so delegati premalo vključeni v okolje, iz katerega izhajajo. Udeležba v razpravah to še potrjuje. Dele-gati so vse premalo seznanjeni s problematiko v delovnih organi-zacijah, iz katerih izhajajo. To ima za posledico, da v zbor zdru-ženega dela ne prihajajo nepo-sredni interesi iz teh delovnih or-ganizacij. Za aktivnost delegatov in vsebino njihovega dela pa je zelo pomembno, da izhajajo programi zbora združenega dela iz neposrednih interesov združe-nega dela in krajevnih skupnosti in se nato usklajujejo v zborih skupščin občin in mesta. Vsebino sej zbora združenega dela bo treba čimbolj usmeriti v obrav-
navo zadev, ki so ključnega po-mena za družbenoekonomski ra-zvoj mesta, bolj kot do sedaj spremljati in spodbujati samou-pravno organiziranost, združe-vanje dela in sredstev v skladu z določili zakona o združenem delu, ka jti le tako se bo uresniče-vala vodilna vloga delavskega ra-zreda in vseh delovnih Ijudi pri oblikovanju politike in pri odlo-čanju o najpomembnejših vpra-šanjih o političnem, gospodar-skem, socialnem in kulturnem
Predsednica ZZD SML Ljub-Ijana Tončka Habič
življenju ter družbenem razvoju mesta.
Da bo mogoče dosegati vse te cilje, moramo v bodoče nameniti več pozornosti nadaljnjemu vključevanju delegacij in delega-tov v delo znotraj organizacij združenega dela, njihovemu te-snejšemu sodelovanju s samou-
pravnimi organi, s poslovodnimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami in delegacijami za skupščine SIS.«
NEPOVEZANOST Z  BAZO
POGOJUJE TUDI IZOSTAJANJE S SEJ
Pregled liste prisotnih delega-tov na zadnjih petih sejah ZZD kaže, da se je sej udeleževalo od 80 poprečno 54 delegatov, da je prisotnost nekaterih skupin za-dovoljiva, pri drugih pa niha, da pa se delegati nekaterih skupin sej sploh ne udeležujejo. Tako so delegati za kmetijsko področje občin Moste-Polje, Bežigrad in Šiške rrlanjkali na vseh zadnjih petih sejah, delegat za obrt in druge dejavnosti iz naše občine je od petih manjkal na dveh sejah, medtem ko delegata iz viške občine ni bilo na nobeno sejo in podobno. Skratka, ude-ležba ni zadovoljiva in Tončka Habič meni, da je zato več vzro-kov: »Preobsežni so dnevni redi sej in zato je obsežno tudi gra-divo (večkrat tudi še dodatno na samihsejah): zadelegate,kisose odselili, ni bilo nadomestnih vo-litev; predvsem pa: delegati so odtrgani od baze in preveč pre-puščeni sami sebi. Nihče jih za delegatsko delovanje ne motivi-ra, nihče ne zadolžuje aii jim pomaga. To ne velja za vse sre-dine v enaki meri, kar dokazuje tudi udeležba v razpravah. Po-datki kažejo, da se nekateri dele-gati stalno vključujejo v razpra-ve, kar je odraz dobrega dela v
posameznih delegacijah. Tako sta se delegata Tine Breskvar in Mirko Smrekar (vodja naše sku-pine delegatov) na zadnjih petih sejah devetkrat vključila v raz-pravo, medtem ko nekateri dele-gati prihajajo na seje nepriprav-ljeni, brez pripomb oziroma sta-lišč o posameznih točkah' dnev-nega reda.«
Vse to dokazuje, da je moč do-seči višjo kakovost delegatskega delovanja in da to v prihodnje tudi moramo doseči. Zato v ana-lizah delegatskega delovanja, ki jih sestavljajo v občinah, ne bi smelo manjkati tudi analiz za skupine delegatov — tako za mestno kot tudi za republiško skupščino. Pa ne samo analiz, temveč tudi programov za v bo-doče, da bo delegatstvo steklo . tudi od občin do mesta in od ob-čin do republike.
S to sklepno ugotovitvijo sva končala pogovor. Ostalo je le še vprašanje, kdo naj bi bil prihod-nji sogovornik Naše skupnosli o delegatskem delovanju. Tovari-šica Habičeva je predlagala, da bi bila najboljša kar skupina dele-gatov v občini, katere izkušnje bi bile lahko najizrazitejši smernik za delo v prihodnje.
SLAVKO GERLICA